lažne najnovejše svetovne vesti NEW YORK — Radio iz Londona poroča, da bo izročena vsa !t'Hška lastnina na Madžarskem v roke ruskim oblastem do 8. ^uarja. i WASHINGTON — Urad za kontrolo cen je dovolil prodajal-!r'ttl premoga zvišati cene za 10 centov pri toni. Odredba stopi v e!javo 2. januarja. WASHINGTON — Predsednik Truman bo govoril narodu radiu v četrtek med 10 in 10:30 zvečer. Govor bodo oddajale 1 radijske postaje. AURICH, Nemčija. — Kanadske vojaške oblasti so obsodile j smrt nemškega generala Meyerja. On je bil odgovoren za smrt i kanadskih vojnih ujetnikov. j i COLUMBUS, O. — Državne prodajalne žganja bodo imele a' po praznikih večjo zalogo, toda vsak bo dobil na karto prav j t !ko kvoto k )t pred prazniki, to je eno steklenico v vsaki periodi, j .1! 'bo trajala 14 dni. j WASHINGTON — Novi avtomobili ne bodo imeli 5. kolesa. f0tla kupec si ga bo lahko nabavil, če ga bodo namreč kje imeli. adna administracija za civilno produkcijo je ukazala, da se na lov avto ne sme dati "spare" kolesa in da ga mora kupec kupiti Mount GILEAD, o. — šerif tega okraja, Tom England ^oČa, da je zadnji teden izplačal za 14 ubitih lisic po $3 za vsa-Lisice so se tako razmnožile, da ni dobiti skoro nobenega zaj-11 'i ne fazana. NEW YORK — Ameriška zveza hotelirjev naznanja, da bo frošia $1,500,000,000. za izboljšavo in modernzacijo 12,868 ho-W po deželi. .LANSING, MICH. — Državo Michigan so "invadirale" v j 'kom številu bele ali snežene sove, katerih dom je severna Ka-Pomanjkanje hrane jih je prisililo, da so priletele na jug. j * * * i LONDON — Prihodnji sestanek zunanjih minifetrov velikih *Vbo v Washingtonu. Kdaj bo to, še ni znano, najbrže pa prej j * bo sestanek Zastopnikov mirovne organizacije združenih na-' X ki bo enkrat v nntju v Londonu. Tokio — Na Japonskem je bila organizirana prva politi ženska stranka. To je prvič v zgodovini Japonske, da so po-'e ženske v politiko. LONDON —■ Anglija je dobila prvič v 6 letih pošiljko banan iele s$ iz Jamajke in sicer 10,000 šopov. LONDON — Dva tisoč poljskih častnikov in vojakov bo od-ta teden domov na Poljsko. To je prva skupina poljskih voja- ki so služili v angleški armadi, da gre domov. * * * WASHINGTON — Predsednik Truman se je podal na pred-pŠko jahto Williamsburg, na kateri krožari po reki Potomac Piše govor, ki ga bo podal narodu v četrtek. Včeraj ga je ob-^ državni tajnik Byrnes, ki se je vrnil iz Moskve. Mr. Truman v? vrnil v Belo hišo v sredo zjutraj. NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE MO NA BEGUNCE Voščilo iz Rima Naše uredništvo je prejelo včeraj iz Rima sledečo brzojavko: "Slovenski dobrodelni odbor v Rimu želi srečno novo leto vsem članom Katoliške lige ameriških Slovencev ter vsem dobrotnikom, ki ipoma-gajo slovenskim beguncem in Žrtvam komunističnega tero-rj a. Miha Krek, predsednik. ^ tYtrnrrrriTrrn # AMERIŠKftlfrDOMOVINA S AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^TTV^OO SLOVENIAN MORNING L_J IN L"E °NLY AMERICAN HOME daily NEwsPAPKR 3°1 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 31, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII taEs--..^___________:__________________________ I* bosle praznovali imo]... rUpna društva fare sv. Lov-p bodo priredila nocoj prav fo zabavo v SND na 80. ce-^ačetek ob 7:30 zvešer. Pri-1 6v je v počast staršem voja-i' Vsi ste vabljeni, da pride-,v Veselo družbo čakat prihod leta. 5°venski dom na Holmes Ave. |lvabi nocoj na praznovanje Jj^trovega večera. Dobra najboljša pijača in fin ^fizek. Kdo bi torej ostal do-se dolgočasil! i^Upna društva SDD na Re-■ Ave. tudi prav prijazno vali na silvestrovanje nocoj, [ffabo dovolj na razpolago za najboljšo domačo zabavo. Pridi-: te, bo prav prijetno. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. vabi nocoj na veselo zabavo rojake in rojakinje. Vsega bo v izobilju za fino zabavo in najboljša okrepčila. Lake Erie Cafe, 5205 St. Clair Ave. tudi vabi prijatelje in znance nocoj na zabavo. Igral bo' izboren orkester za ples, na razpolago bodo fine pijače dober prigrizek. Marie Prisland Cadets št. 50 S. ž. Z.( bodo imele jutri večer ' ples v SND na St. Clair Ave. Igral bo Johnny Pecon orkester. Dekleta vabijo • vesele pare na prireditev. XlCUA SVARI, DA BO ZELO STROGA ^ ONE, KI BODO NATRESKANI o. l^eVelandska policija svari I .^obiliste, kateri namerava-Jakati novo leto s čim dru-> kot z mlekom in vodo, naj Pokušajo voziti avta v tajanju. S tem ogrožajo živ ne samo sebi, ampak tu-^Ugim. Zato pravi policija, vsakega, ki se ji bo zdel | Več "sladko gin jen," spravi-i H varno, da se strežne. Zato bo nocojšno noč v službi 100 posebnih stražnikov, ki bodo pazili na promet in na one, ki bodo mislili, da je pri-pravnejše voziti po levi kot po desni strani ceste, ali ki bodo mislili, da je pločnik za avto-mobiliste in ne za pešce in one, ki mislijo, da njih avtp lahko zleze na najvišjo obcestno svetilko. Vsem našim naročnikom in oglaševalcem ter sploh vsem prijateljem našega lista kličemo: srečno novo leto! NOVI GROBOVI hmma Milavec Po daljši bolezni je umrla na svojem dosnu Emma Milavec, roj. Skedel, stara 34 let. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčer Beverly, sinova Donalda in Normana, starše Frank in Josephine Skedel, sestro Albino Suhadolnik, brata Stanleya in Rudolfa ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob desetih iz hiše žalosti, 267 E. 195. St, Euclid, O., v cerkev sv. Križa na 200. St in Lake Shore Blvd in potem na Kalva-. rijo Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anton Slamik | V nedeljo popoldne ob 3:30 je umrl v Lakeside bolnišnici i po dt>lgi bolezni Anton Slamik, I star 56 let, stanujoč na 1002 |E. 76. St. V Ameriki je bival ■38 let. Doma je bil iz vasi Kov. Ičice na Primorskem. Zadnjih '27 let je delal pri Patterson Leitch Co. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KjSiKJ in Carniola Tent 1288 T. M. Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Logar, doma iz Grahovega in štiri otroke: Frances poroč. Rakar, Tony, Rose in Ann; v starem kraju zapušča štiri brate m eno sestro. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim sožalje. John Zimmerman Po kratki bolezni je umrl na svojem domu, 1135 E. 140. St John Zimmerman Tukaj zapušča sina George in hčer Emmo omož Burns ter tri vnuke Bil je vdovec; soproga Matilda mu je umrla pred 4 leti Pogreb bo v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 cesti v cerkev sv Jožefa na St Clair Ave in 144 St ter na Kalvarijo. Švedski parnik je eksplodiral Galveston, Texas. — Osem članov posadke švedskega parni-ka Sveaborg, ki je nakladal ga-zolin, pogrešajo, ko je na parni-ku nastala razstrelba in se je pogreznil. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama Mr. in Mrs. Martin Frank iz 651 E. 99. St. naznanjata, da sta se dva njuna sinova vrnila iz vojske. John, ki je služil pri letalcih, je stopil v domačo hišo na božični večer. Dobil je časten odpust po 42 mesecih in 22 dneh službe pri Stricu Samu. Od teh je bil 26 mesecev v Evropi. Sin Martin S l/C je dospel domov pa še novembra s častnim odpustom od mornarice. Dva meseca po vstopu je bil že poslan preko morja. Služil je dve leti in 4 mesecev in sicer na rii-šilcu, ki je bil trikrat napaden po japonskih letalih. Razume se, da so starši zelovesei prihoda svojih sinov. ««t M «« Albert Tomle, P. O. M. M. 2/C je bil častno odpuščen iz mornarice. Služil je 30 mesecev, od 26 mesecev na Pacifiku. Al-1 bert je sin Mr. in Mrs. Tomle iz! 14823 Sylvia Ave., kjer zdaj živi1 in kjer ga prijateji lahko obišče-' jo. | W® WStt Joseph Kožar, sin Mrs. Kožar iz 723 E. 157. St. je bil častno odpuščen iz armade. Prijateji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. *s «s ».» častno je bil odpuščen od vojakov Joseph M. Ambrozic, sin Mrs. Jennie Ambrozic iz 1135 E. 71. St. po dolgih 3 letih in pol, katere je Večinoma preživel na Južnem Pocifiku. Vesel bo, če ga prijatelji obiščejo na gornjem naslovu. Doma ga ni bilo ves čas vojaške službe. TAJNIK JAVLJA SKLEPE ¥ MOSKVI Državni tajnik Byrnes trdi, da bc general Mac-Arthur boss. Washington, 30. dec. — Državni tajnik Byrnes je govoril nocoj po radiu ameriškemu narodu ter zagotavljal, da po zaključkih v Moskvi glede kontrolne komisije nad upravo Japonske ostane še vedno v rokah generala MacArthurja glavna moč in vodstvo. Izjavil je tudi, da ministri na konferenci v Moskvi niso razpravljali tehniko atomske sile in da sovjetski uradniki niso stavili vprašanj, glede atomske bombe. Kontrola tega strahovitega orožja bo v rokah komisije združenih narodov, je rekel Mr. Byrnes. Glede položaja v Perziji je bilo v Moskvi zaključeno, da se bo sestavila komisija treh velesil, ki bo študirala probleme Perzije. To je bila tudi edina točka, na kateri se ministri niso mogli sporazumeti, je rekel Byrnes. \i premogovnika so ; zopet prinesli iKri trupla rudarjev Pineville, Kentucky. — Reševalci delajo na vse kriplje, da bi prišli do 17 ali več premogar-jev, ki se nahajajo še pod zemljo, kjer je pred par dnevi nastala razstrelba in zatem ogenj. Reševalce ovira dim, ki bruha iz rovov. Dozdaj so rešili 9 premogar-jev, toda eden je umrl na "potu v i bolnišnico. Včeraj so prinesli iz jame 4 trupla zgorelih premo-garjev. Oblasti imajo malo upanja, da bi bil kateri premogar-jev še živ. -o---- Bivši guverner Penna. p&roei lepotico I Carigrad. — George H. Earle, ! star 55 let, bivši guverner Penn-1 sylvariije in bivši ameriški poslanik v Bolgariji, se bo poročil z 23 letno belgijsko lepotico Marto Sacre. SPOMNITE S>E SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice j Stavka bo— Delavci pri Hickock Electric Co. in Reliance Electric §5o. so ' odglasovali za stavko,ako ne do-I be povišanja v mezdi. V prvi to-i varni je bilo glasovanje 93 proti 1 60, pri drugi 544 proti 380. | Vile rojenice— Vile rojenice so prinesle dru-'žini Mr. in Mrs. Frank Jerič, '14910 Hale Ave., krepkega sin-'kota, prvorojenca. Mati in dejte se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako je postal Martin Jerič že tretjič stari ata. Čestitke! Zaroka— Na sveti večer sta se zaročila Sophie Jerič , hčerka Mar-; ti na Jeriča iz 14910 Hale Ave., tin George Wandt iz 3712 Dover 'St. Poročila se bosta drug me-S sec. i .Ve bo seje— j Podružnica št. 14 SŽZ ne bo j imela seje jutri večer, ampak i v pondeljek 7. jan. v navadnih j prostorih, i Sprememba seje— Podružnica št 8 SMZ bo imela sejo v torek 8. jan. ob 8 zve-jčer namesto jutri večer. Clan-jstvo naj to upošteva in se ude-j leži v velikem številu. ' Vabilo na sejo— Krožek št. 3 Progresivnih j Slovenk vabi članice na sejo v | sredo ob 8 zvečer v SDD na Re-jcher Ave. Prejeli pošiljko— Joe Picelj iz 18701 Muskoka Ave. je dobil pismo od brata iz Vaute vasi pri Novem mestu, da so prejeli paket v lepem redu. Od tukaj so ga odposlali 2. oktobra. Po pisma pridite— Po pisma naj se zglasijo v našem uradu: Alojzija Košmerlj —piše ji Lunka Kristina iz Žirovnice; Ana Podporsek; Louis Strnad'—piše mu brat Jožef Strnad iz Italije. Stvlca išče— Martin Koželj, ki se nahaja kot begunec na Tirolskem, bi rad zvedel za naslov svojega strica Jožeta Koželj, doma iz Mačkovca, občina Dvor pri Žu-ižemberku. Zglasi naj se pri Mrs Grill, 19102 Arrowhead Ave., kjer bo dobil naslov od nečaka. Tretja obletnica— V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojna Louis in Helen Bavec v spomin 3. obletnice njiju smrti. Odbor SIJI) na Prince— Delničarji so izvolili na letni *e.ji sledeči odbor Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.: Anton Železnik, • Rudolf Ro-( žanc, Anton Miklaučič, Louis J Hočevar, Frank Stemberger, c'Louis Tratar, Martin Mirtel, i John Pavčar, Anton Miklaučič -'ml., Joseph Simčič, Nick Ma-j h ovac, Joe Knauts. Upravitelj [dvorane je John Vatovec. Seje r so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3 10:30 dopoldne. i, -o-- 5 otrok zgorelo, ki so bili sami doma Bridgeport, Conn. — Pel i otrok družine Carcare je zgore-lo v domači hiši, kjer so bili sa-!,:mi, (ločim sta bila oče in mati a' na svoji gazolinski postaji. Otro-e1 ci so bili v starosti od 1 do 9 let n —-o- s Več dnevnih in mestnih novic dobite na 3. strani. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 31, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Zai Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po -požU pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. BESEDA IZ NARODA Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 301 Mon., Dec. 31, 1945 Kaj priznamo v Jugoslaviji? Tako vprašuje znana kolumnistka Dorothp Thompson te dni v svojem komentarju, ki ga je priobčilo vse vodilno ameriško časopisje. Naj podamo v glavnem misli te avtorice, da bodo naši čitatelji videli, kakšno je mnenje povprečnega Amerikanca o današnjem položaju v Jugoslaviji. "Prva poročila, ki prihajajo iz Moskve (kjer zborujejo ministri velikih treh) kažejo ameriško navado,'ki je postala menda že vzorec, da napredujemo do gotove točke, od katere se pozneje umaknemo. Nova poročila kažejo, da bomo priznali "vlado" Jugoslavije. Koncem oktobra smo mi obenem z Anglijo in Sovjeti opozorili Tita na zaključke v Jalti, ki se nanašajo na "volitve," določene za 11. november ter mu svetovali (Titu namreč), naj volitve preloži, dokler se bodo vzpostavile ugodnejše razmere. Toda Tito je vseeno ukazal volitve in Sovjeti so njegov odlok podprli. Kar se je potem ugodilo je bil navaden totalitarni plebiscit; samo ena volivna lista; samo ena propaganda; izločen je od volitev "fašističnih kololaboratorjev," kar je nov način zmerjati opozicijo; dalje policijska strahovlada; na-trpanje volivne liste s tem, da se je dalo volivno pravico vsem, "ki so se borili v odporu," kar vključuje mladino od 12 do 17 let staro, dočim je lahko volil vsak, ki je 18 let star. Ker jim ni bilo mogoče registrirati svojih protestov se je na tisoče Jugoslovanov vzdržalo volitev, kar je bilo zelo nevarno v "novi demokraciji," kjer molk ne pomeni privoljenje, ampak obisk politične policije. Zedinjene države so zadržale priznanje nove vlade v Jugoslaviji, kakor-so to storile v Bolgariji. Zdaj so se pa v Moskvi umaknile. Na tak način bo washingtonski diplomatski zbor kmalu natrpan sovjetskih agentov. Naši vladi je vse dobro znano o Titovi vladi. Ne samo, da je strahovita diktatura, izvajajoč nepopisen teror, ampak njen despot (oblastnik) je sovjetski kvizling. Tito se je pokazal v Jugoslaviji, da se bori "za svojo domovino" šele tedaj, ko je Rusija stopila v vojno. Bil je član ruske vojaške tajne policije. Veliko število izkušenih in nepristranskih poročevalcev je bilo že v Jugoslaviji in vsi brez izjeme poročajo zasebno in nekateri tudi javno, da Tito nima za seboj več kot peščico manjšine. Tudi je dvomljivo, da bi bila Titova vloga idealna. V Jugoslaviji se nahaja z namenom, da. tam vzdržuje važno strategično fronto za sovjetski razširjajoči imperij. Jugoslavija je važna za pritisk na Turčijo, ki je bila obvarovana pred Nemčijo takrat, ko se je Jugoslavija dvignila proti Hitlerju, to je takrat, ko se Tito še ni prav nič interesiral za Jugoslavijo. Tako je važna tudi Perzija in sovjetski agenti, ki "osvo-bujejo" Azerbaijan so v isti igri. Kdor igra to igro, mu ni mar, kdo je bil "kolaboracionist." Anti fašisti pravijo: "Kdor igra našo igro, je njegova preteklost pozabljena." Zato bo za one, ki mislijo (in verjamejo), da je Tito anti fašist zanimivo vedeti, da je poveljnik njegove straže v Bel-gradu nihče drugi kot general Mirko Mesič, ki je leta 1941 poveljeval topniškem polku na strani Nemcev na južni fronti in ki je leta 1942 poveljeval hrvaški diviziji, ki se je borila na strani Nemcev pred Stalingradom. Za te hrabre čine je prejel general iz Hitlerjev rok hrastova peresa z meči. Bil je ujet od Rusov, potem se je pa vrnil v Belgrad, da pomaga Titu. Sulejman Filipovič, sedaj član Titovega kabineta, je poveljeval diviziji hrvaških ustašev v Bosni in je bil zaradi strahovitega pobijanja prebivalstva postavljen visoko na listo vojnih zločincev od jugoslovanske vlade v Londonu. Dragutin Pire, sedaj poveljnik jugoslovanske zračne armade, je bili šef Ante Paveličeve avijatičarske šole. Očividno je, da so častniki dobrodošli, ako služijo ruskim namenom. Saj je v Moskvi še vedno mnogo visokih nemških oficirjev, pa ki se ne nahajajo v koncentracijah. Noben od njih ni pred sodnim stodom v Nuernbergu, kjer zdaj sodijo druge nacije. Vsa aktivnost v Jugoslaviji je danes po vzorcu naeijev. Imajo prav tako uniformirano mladino (včasih tudi oboroženo), ki se neprestano vežba in pri korakanju poje: "Ti-to . . . Ti-to . . . Ti-to!" Za spremembo vpije mladina tudi: "Sta-lin . . . Sta-lin!" Prav tako je bilo v nazijski Nemčiji, samo da je tam mladina vpila: "Heil Hitler!" To je torej tisto, kar zdaj "priznamo" — diktaturo tujega agenta nad deželo, katere narod se je boril z nami tekom rusko-nemškega pakta; kjer je bilo središle res pravega odpora proti Nemčiji; da smo dvignili k oblasti bivšega 'fašista, od Nemcev odlikovanega hrvaškega generala, dočim je na tisoče in tisoče res pravih jugoslovanskih domoljubov v koncentracijskih taboriščih." j;: >!'• s,'! Tako izjavlja ameriška pisateljica, ki je bila nedavno po vsej Evropi in ki pozna do pičice natančno ves politični položaj tam. Njen komentar o Jugoslaviji smo priobčili, da ne bo zopet kak ameriški partizan zajavkal in vil roke, da je samo Ameriška Domovina tista, ki noče videti "velike svobode," ki vlada danes v Jugoslaviji. Slovo od starega leta i Cleveland, O. — Direktorij i Slovenskega doma na Holmes j Ave. je sklenil, da priredi veliko plesno zabavo na Silvestrov večer, 31. decembra. Prav vljudno ate vabljeni vsi delničarji in delničarke in vse splošno občinsvo, stari in mladi, prav vsi ste vabljeni, da se malo pozabavamo v veseli družbi. Saj dolga štiri leta nismo imeli nobenega pravega veselja, zdaj pa, ko smo vendar dočakali konec tega strašnega klanja, pa si le privoščimo par uric vesele zabave. Pridite vsi prijatelji in prijateljice, da se skupno poslovimo od starega leta in tako skupno nastopimo novo leto. Postrežba bo izvrstna, za katero bo poskrbel naš direktorij in pa Gospodinjski klub. Igral bo poznani Sokachev orkester. Vstopnina je 75 centov. Le pridite vsi, ki si žeiite dobre domače zabave, da bomo napolnili dvorano do zadnjega kotička. Obenem pa opozarjam vse delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se gotovo udeležite delniške seje, ki se bo vršila 20. januarja 1946. Torej na svidenje. Louise Cebron. Novice s Hubbarda Časi se spreminjajo in tako so se spremenili tudi pri našem priljubljenem časopisu Ame-riška Domovina. Nisem pričakoval kaj takega, ko je pisal urednik, da bo treba ukreniti nekaj radi zvišanja plač in papir se je tudi podražil. lies, težkoče so, denar je treba dobiti, če se hoče stroške pokrivat. Uredniki tudi ne morejo zastonj delati, vsako podjetje se mora obrestovati, drugače pa shajat ne more. To se razume, ampak da bo pa sobotna štvilka prenehala izhajati, Lega si pa nisem mislil. Tako sedaj izhaja samo 5 dni v tednu, kot še nekateri drugi časopisi. Naši uredniki so briht-ni in že vfedo, kaj delajo. Ampak po mojem mnenju bi bilo vseeno boljše, da ko so že morali časopis podražit, da bi ga bili še toliko več podražili, da bi izhajal vsak dan, kot je do sedaj. Kdor plača toliko kot je, bi plačal še nekolikoveč samo da bi dobival list vsak dan. Kdor bi se pa protivil plačati več, ko vsi vemo da so stroški večji, če delavci dobijo večjo plačo, tak pač ni dober naročnik. Smo pač taki, da vedno gledamo le rta svojo korist, a drugim pa ne privoščimo. Kar se mene tiče, res bolj težko plačujem z mojimi dohodki, a si pritrgam pri drugih rečeh, pa že gre. Vsi pa vemo, da brez slovenskih časopisov bi bil naš narod že izgubljen. Vsi tudi vemo, da le slovensko časopisje drži naš narod skupaj, pa magari, če bi še tako znali angleščino, to nima za slovenski narod nobenega pomena. Dobro pa je, da znamo tudi angleški jezik, apak za naš narod je slovenski še posebno potreben poleg angleškega. Torej zato pa so naši slovenski časopisi vredni vse podpore od naše strani. Nikar ne zavidaj mo naših tako potrebnih podjetij, naših urednikov, ko se reveži trudijo vsak po svoje, kako bi bolj ustregli svojemu narodu. Tisti centi, ki jih plačamo za časopis, so res malenkostmi, če pomislimo, koliko denarja se mnogokrat po-troi nepremišljeno, pa nj nič zato, le za časoipis je pa tako salamensko škoda, da le kaj! Pa tudi naši trgovci vse pre- malo podpirajo časopisje. Ko sem jaz imel trgovino sem o-glašal bolj pogosto, pa kar v cbeh dnevnikih, in to ne toliko zaradi trgovine, saj so ljudje že itak radi prihajali notri, ampak mislil sem si, da morajo tudi oni živet. Samo poglejmo naš Geneva Press tukaj, s#r rno na prvi strani je nekaj novic, drugo so pa sami oglasi in to kar naprej, ne samo za božič in veliko noč. Potem pa časopis res lahko shaja. Naši uredniki napišejo po cele strani dopisov, poročil, posebno pa še sedaj, ko priobčajo pisma iz starega kraja in če ne priobčijo takoj in prav po volji pošiljatelja, pa so že vsi križi doli, se hudujejo in preklinjajo urednike. Pri tem pa ne pomislijo mnogi, da niso niti penija prispevali zato. Če smo naročniki, s tem še ne smemo misliti, da je časopis naš in da mu,bomo mi narekovali, kaj sme pisat in kaj ne sme. Hvaležni bodimo našim časopisom in našim postrežljivim urednikom, da tako milostno postopajo z nami. Nikar naj nihče ne misli, da se iz kakšne osebne koristi tako na vse mile viže potegujem za urednike, — ampak sem napisal te vrstice prav iz dna svojega srca in iz previdnosti, ker vem, da je res i,ako. Le malo premislite in boste videli, da je res tako. Napisal sem samo nekaj mojih misli. Precej časa smo imeli j ako lepo vreme in že smo mislili, da bo zima pozabila na nas, a končno se je pa le prikazala. Kar j je padlo snega, mi je ravno i prav prišel, da sem špranje p-krog hiše zamašil ž njim, da ne bo pihalo pod hišo. Ko sem bil pred l^ti na Willardu, Wis., sem videl', da so tamkajšnji rojaki kar z gnojem mašili krog hiš. Seveda to je bilo še v času prvih nasetjencev, ko še niso imeli pravdanskih hiš. Danes pač vem, da jim tega ni treba več, kajti naši pridni in varčni rojaki so si j ako opomogli, da imajo sedaj najmodernejše hiše in zlasti pa še velikanske in lepe hleve za živino. Vsi tisti, ki smo bili pa več a-li manj pomehkuženi, smo jo pa odkurili od tam, kajti tam je bilo treba ljudi trdnih ko jeklo, da so obstali. Tam imam več poznancev še iz srednjega zapada. Ko sem bil nekoč tam na obisku, mi je en moj prijatelj rekel: "Veš Frank, če bi moral to preizkušnjo napraviti še enkrat, bi obupal." Tedaj je pa bil že na konju in se je prav "kontenal." Torej kar je še o-stalo snega, ko so bile enkrat špranje zamašene, sem ga lepo s poti spravil, da vsaj lahko pridem na cesto in se malo zapeljem v naše slavno mesto mesto Madison, da pogledam, če so tam še ljudje na tem ledenem svetu. Poleg tega pa sem j ako firbčen, če oštarije še obstojajo. O blažena nebesa, kako so srečni tisti, ki jim je vhod vedno odprt, to se pravi, da imajo cvenk v žepu in tako lahko stopijo čez prag. Tukaj na našem Hubbardu je nekam j ako dolgočasno to zimo. Kar sam se dolgočasim. Res, da sem obložen s krvavicami, a je to šment, ko jih nimam s čem zalivati, kajti voda ni priporočljiva za gašenje žeje po krvavicah, ker jako rado prične "šraufat" po trebuhu. Največ se nalivam s kavo. Odkar sem bil pri Seliškarju se vedno spominjam nanj in si mislim: O blagor človeku na zemlji, ki ga vsemogočna nabava s tako dobro kapljico obdari. Jaz pa žalostno pri mizi se- 0 interniranih na Rabu. Tam so začeli ljudje umirati od gladu. Povedal sem že, koliko ljudi je partizanska hudobija in maščevalnost spravila na Rab iz Ajdovske župnije. Od konca avgusta pa do decembra je izginila za temi vsaka sled. Kljub skrbnemu poizvedovanju ljudje niso mogli dognati, kam so zavlekli Italijani te žrtve komunistične brez-| vestnosti. Tudi pismena poročila, k'i so jih pošiljali, so neki ljudje prestregli. šele, ko so 'se nekateri vrnili, se je zvedelo, da drugi umirajo na Rabu od lakote. Domači so začeli pošiljati pakete, pa kaj, ko so Italijani toliko pokradli. Iz vasi Veliki Lipovec jih je umrlo za lakoto na Rabu 12. Tako : Henrik Jarc, Praznik Mihael, Vel. Lipovec 24, Ignacij Jerše, Vel. Lipovec 8, Feliks Erbida, Vel. Lip. 7, Rudolf Flis, V. L. 23, Miha Jarc, V. L. lil, Jože Bobnar, V. L. 21, Jožef Erbida, V. L. 7, Gnidovec Anton, V. L. 25, Mirtič Janez, V. L. 6, Albin Kužnik, V. L. 17, Feliks Rogelj, V. L. 18. Med temi je 8 mladih mož, družinskih očetov in 4 fantje. Vseh mož in fantov pa je umrlo v internaciji 16. število vse'h žrtev, ki jih je zahteval brezbožni komunizem v ajdovski župniji presega že število 100. To je strašna številka, če jo primerjamo z žrtvami zadnje vojne. Takx*at je padlo iz Ajdovca 23 mož in fantov. Da Osvobodilna fronta se lahko postavi, da je "osvobodila" aj-dovsko župnijo najboljših mož. Že v začetku vojske so ljudje, ki n-iso mogli prenašati komunističnega nasilja z največjim zanimanjem zasledovali poročila iz Amerike in Anglije. Vse je bilo prepričano, da j bodo Amerikanci in Angleži 1 zasedli naše kraje in napravili 'konec komunističnim divjašt-vom. Tudi, ko se je kasneje organiziralo domobranstvo je vsak domobranec mislil, da pride čas, ko bo mogel poročati Amerikancem, da je branil domovino pred brezvestnimi komunisti. Žalibog ni bilo ] znano, da so radi Rusije tudi zapadne velesile tako močno podprle komunistično parti-zanstvo. Mi smo poslušali vesti, ki so govorile o vojski za demokracijo in smo na to verjeli. Kdo je mogel misliti, da so stvari kot Atlantski carter bile izdane samo za to, da se ljudi vara. Toda brez ozira na vse to, moram reči, da za nas ni bilo nobene druge poti kot braniti se. Zato smo bili za vaške straže in za domobranstvo. Nihče, niti žival, se ne da rada pobijati. Nihče ne pusti rad, da mu drugi kradejo, uničujejo družino. S komunizmom v Osvobodilni fronti ni mogel pošten človek. Bilo je nekaj ljudi po mestih, ki so se navduševali za partizanske roparje. Bilo je to lahko zanje, ker so sedeli na varnem v Ljubljani. Ce bi morali biti kje v Ajdovcu, bi se morali ali odločiti za poštene ljudi in njih obrambo ali pa iti naravnost z roparji. Naj še to omenim, da so naši fantje domobranci rešili mnogo angleških in amerikan-skih letalcev. Po vsem Dolenjskem pa gre glas, da so partizani izropali in pobili veliko število ameriških pilotov. Kdor je preizkusil nečloveško neusmiljenost partizanov, se ne bo čudil, da so poklali tudi Amerikance. Lažem londonskega radija nismo verjeli. Naj bi prišel tisti, ki je zabavljal čez trpeče slovenske ljudi, ko so organizirali samo-obrambo, poskušat, kaj je trpljenje pod partizani ,potem bi drugače govo-1 ril. Z varnega mesta je lahko drugemu dajati nauke. Z našim trpečim narodom je bil med to vojsko menda res samo Bog. 1 dim in premišljujem, kaj za pet ran božjih pri n^s grozdja ni, da bi si ga stisnil. Moja žena mi pa nagajivo poje: Preljubi moj Francelj pri mizi sedi, na vince on čaka, od nikoder ga ni. Tako vidite se godi človeku, kadar ga narava zapusti. Vse je nekam žalostno tukaj, da še naš pujsek ni dal "štime" od sebe, ko se je poslavljal s tega sveta. Pa tudi nimam nobenega upanja za prihodnje leto, in pregovor pravi, da kadar človek obupa, to pomeni konec. — Edino upanje še imam na pomlad, ko se bodo na vrtu zopet šopirile moje številne rožice, ki mi bodo edine podaljšale življenje in seveda poleg njih pa tudi prijazni gostje iz Clevelanda, ki bodo gotovo prišli pogledat mojo najnovejšo napravo v našem parku. Sedaj, ko nimam kaj delat, pa i-mam v delu lepo ograjo, katero bom postavil takoj, ko bo kukavica zakukala. Imam še precej novic, a sem preveč s snegom zaposlen zaenkrat. Pozdravljeni! Frank Leskovic. -o- Kaj se je godila v Ajdovcu pod partizanskim terorizmom (Konec) V nedeljo je bil žalosten pogreb 16 padlih bojevnikov proti komunizmu. 11. je bilo domačih župljanov, 5 pa Žužem-; berčanov. Ker so ljudje sliša-! li, da hočejo partizani trupla zavieči v gozd in jih tam zmetati v jamo, so jih že v nedeljo zjutraj pokopali na domačem pokopališču v skupen grob. Niso jim mogli izkazati zadnje časti, da bi njih trupla očistili in umih, v strahu pred novimi divjaštvi partizanskih zverin. Pokopali so jih brez rakev. Eden ajdovskih fantov je držal še v grobu rožni venec v rokah. Pri napadu na Ajdovec, kjer so partizani napadali z ogromno močjo, so ujeli tudi 28 fantov. Vlekli so jih na Brezovo reber. Nekateri so bili ranjeni, pa so jih vlekli z drugimi vred. Na Brezovi rebri so jih najprej zasliševali, potem pa se je začelo pretepanje. Nato so jih slekli iz zvezali z žico. Potem so jih vlekli na morišče v bližnji gozd pri Brezovi rebri. Tu so enemu izmed njih ukazali, naj pozdravi po partizansko: "Smrt fašizmu." Fant pa je za-klical "Smrt komunizmu! Živel Kristus kralj!" Ta fant je bil Franc Cikanek, bviši pomožni tajnik in nečak župana Štefana Vidriha. Tedaj so ga začeli komunisti divje pretepati, da je bil brž ves v krvi. Nato so vsem ukazali, naj zapojo partizansko himno. Fant je so zapeli z zadnjimi močmi: "Kristus kraljuj, Kristus zmaguj." Nato so sedem fantov izpustili, druge pa so pobili. Bilo je med temi 11 ajdovskih fantov, drugi so bili iz Žužemberka. Da so bili fantje res strašno mučeni, so pokazale poškodbe, ki so jih našli na telesih pri izkopu v začetku leta 1943. Nekateri so imeli porezane prste, drugi iztaknjene oči, tretji po-rezana ušesa, nosove, celo spolne organe. Na njih grobovih so kasneje cveteli nageljni, ki so jih zasadile dobre roke. Kdo ve, če niso partizanske zverine šle sedaj znova oskruniti teh grobov? 15. decembra so partizani ustrelili Franceta Gnidovec, posestnika iz Gornjega Ajdovca, očeta 10 otrok. Župnik se je spet umaknil v Žužemberk. Grob je blagoslovil duhovnik begunec Gnidovec Jožef, ki je stanoval v Mačkovcu pri Žužemberku. i Začela so prihajati poročila Kaj bo rekel Mirko Kuhelj in njegovi sopotniki o teh "slavnih" generalih, ki so bili odlikovani od Hitlerja za borbo proti zaveznikom, pa ki sede zdaj ob Titovi desnici v .Belgradu? Pri domobrancih je Pa<" 12 ajdovskih mož in fa"t0 Do 6. maja, ko so morali k toliško zavedni Slovenci zap' (Nadaljevanje na 3. strani)^ Čl verjame a!'p*o In ker ni kazalo drugače, "j I da sem se vdal ukazom nad'( ca, da grem samcat gledat po 1 steh za ujetimi polhi, sem, vdal tako, kot se je tisti v Hu< jem, o katerem mi je prip°ve val prijatelj Jim, ki prav te < pomaga svoji Urški proda dolg čas po Texasu, kjer se šten človek niti nacediti ne 1 re pravdanske pijače. Takole je Jim pripovedoval: "V Hudejem so imeli P^ n hiši halpčeta Janeza, kateie je gospodar ukazal neke ne~ jutro: 'Blaže, k maši boš šel-"Jaz že ne!" je bil zelo »a in brez ovinkov odgovor J'1 zov. "Pa bo šel!" je govoril 2oS dar še bolj naravnost, ker 3e lo še dosti pred sv. Štefanom! je imel torej še dosti besed svojega hlapca. "Pa ne bom šel!" je ieZ hlapčon nazaj. "Jaz pa pravim, da t>oS b je tedaj gospodar zrasel W čel grdo gledati. Tedaj se je pa hlapček llS1 šil in skesano rekel: "če bom šel, pa molil ne Podobno sem tudi jaz primaknil ter obljubil šel za polhi, z levo roko sen držal v aržetu figo in obljubil sam pri sebi: bj»J ampak polhov ne bom P° I pasti. „ , j "Si že priden, Japcefc ^ pohvalil mojster Matevž-ko rad ubogaš." Tej pol*' se nasmehnil približno mali narodi, ki jim ve" j vozniki dopovedujejo, l in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) r~ XHERISKA DOHGVINA, december 31, 1945 '_'__» .'"Anglije je odneslo v četrtek N prevozno letalo 13 ženic in ^ke, osebna last ameriških fov. Njih možje oziroma |jpJe so jih čakali na letališču v kamor je bilo letalo najino. Pa je posegla vmes ;il usoda in preprečila srečno Sje. Mo je res došlo nad letali-| Chicagu, toda se radi goste p ni moglo spustiti na tla. je potem letalo obrnil in v Cleveland, kjer je izlo-ves tovor v petek večer na tukajšnjem letališču. Ko so na-selniške oblasti vse uredile, so prihitele strežnice iz letališke kantine in postregle novim Ame-rikankam z mlekom, kavo, slaščicami in drugim potrebnim. Angležinje so odklonile kavo, segle pa so po mleku, čaju in oranžah. Potem so oblasti poskrbele, da so možički v Chicagu zvedeli, da so njih ženice in otroci na varnem v našem Clevelandu in v soboto so jih pa poslali zopet naprej. ne&'a Guhovnika, vsedfilj ( hoste gorijo, žre jih večni °£e a ne more zadušiti to divje r3 .je. Pogan j ič Tadej je P"^' val čebulo pa čakal, kdaj bo pregovori ujec Jerom. Ta mirno gledal na vrhove hi'1" zdaj na selišča, zdaj na ferra< če, zdaj prešteval čredo, p0' se ozrl k Svetemu Vidu- Ta jec je zrl samo na tabor; z čudovanjcm in strahom je čudoval tiste silne kopice' (Dalje prihodnjič) --o -- — Zedinjene države so p vojno letno izvozile za P0' lijona dolarjev rdečila za 1 nice in za isto vsoto šče® zobe. ŽIVI VIRI ivan matlclc CLEVELAND ORCHEST GEORGE SZELL dii'lK(>nt SEVERANCE DVORANA Čet. 3. jan. 8:30 tSobt. 5. jan. , Concerto za orkester Barf* simfonlla 1. Brahms. Vstopnice: Severance Hall: CEJ Nocoj pričakajte prihod novega leta v veseli družbi pri MERRYMAKER'S CAFE 4814 Superior Ave. Dobra godba; ples, ropotače; vse vrste pijače ter kar spada k praznovanju novega leta. Se toplo priporočata FRANK in MARIAN SODNIKAR, lastnika. 7 NEW YEAR'S DANCE given i>y Marie Prisland Cadets S. W. U. 50 JANUARY 1,1946 SLOVENIAN NATIONAL HOME 6417 St. Clair Ave. JOHNNY. PECON'S ORCHESTRA 8:00 P. M.—till ? ? ? IBM NAZNANJA /', ■ . . . ■ . ;•.'.. T.-. .' • " t . , < >' ' ,'i' V'..-' /i' ''- ■ i'- ■ t ■ . , '• 'i. .' ;. '¥■ " ..'> /:' i, • ..•'■'V .•'■■". fetiši . >'V V;; .L"'«; .'v ■ ■ . ' i •..,'•'■ v . \ • •' • . V •v ' v .... •■:.- ■* \ .•». . >• ' da 1946 Electromatic pisalni stroj proizvaja pisma lične oblike z najmanjšim fizičnim trudom pisca. Sedaj se nahaja v izložbi v IBM.uradih, v vseh večjih mestih dežele. Na zahtevo Vam bomo radevolje poslali tozadevna navodila. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Modeli v izJozbi IBM urada, 2045 Euclid Avenue, Cleveland /5, 6 ELECTROMATIC TYPEWRITER 4 a mi: rj Ska domovina, december 31, 1945 DRUGO POGLA V JE 1'asnja Ovna zemlja "Ko pridete v deželo, katero vam jaz dam in boste želi setev, ponesite snop je klasja, prvino svoje žetve k duhovniku: ta •povzdigne snop pred Gospodom in ga posveti. In isti dan zakolje se enoletno brezmad'ez- 'no jagnje v žgalno daritev Gospodu. In pitna daritev se bo darovala ž njim, dve desetini 0 pšenične moke, poškropljene ', z oljem; tudi pitni dar vina. a Večna zapoved je v rodovih in 1 vseh vaših bivališčih." (III. Mojz. 23) 1 Jesen je padla v deželo Br-- lanov. Počasi je ginilo v go-'. še i življenje, počasi tonila v " liižavje dremota. Dolina Mila-jva se je omračila in vsa omo-Jčvirila. Veliko Šuminjo je razganjalo reževje, zalili jo pritoki in porečja. Z Železnih je-jzov v Zatonu je skakljal Šum-jšum v Šuminko, vanjo se izli-1 val prek Razrvanih skokov 'Beli žubor, od nasprotne plati !.jc poganjala Bistra — in Šu-jminka se je razganjala pri Us-it.ju v Šuminjo. V to je grmel izpod Brjanskih vrhunov Bespi tok, in Šuminja se je razlila preko bregov in se gnala širna in silna proti zalivu. Na vodi !so se gugali veliki splavi, ob-iloženi s tovori. Mrzla reka se je razlila po Vidovem polju, Moč in j a poplavila Cvitno nižino. In Vidova vojska Se je u taborila na Stražniku, in seljani nižavja se umaknili v brd'a, in divji voli gazili na suhe planjave. Na Pogorju pa je bila svetla jesen. Skozi šumot drevja je plesalo listje v živahnih vetro- i Ivih prek goljav. Vetrovni zagon je zadobival moč, kajti go-šče pogorja so bile že dokaj iz-| trebi j ene, bolj in bolj so se od-I mikale gor k Velikemu Tisov-\ niku. In jesenski vetrovi so i svirali prek vsega Pogorja: od j Oporišča na skrajni osojni I strani do f isovnika, od prisoj-\ nih Ornih gabrov do Gluhovni-ka. I Doraščal je dvajseti rod Po-gorjanov pa zrl jako zviška na j Podolje pa prek po deželi Brja-I nov. Jeseni, ko so se bili gozdi , ogolili, je videl pogorski rod jasno v dol, prav do Mvitne niži-| ne ,a prek Miave celo na Vrhu-' nje. Na Viševiku je pase! Jerom Budinov, pravnuk Brana. Pasel . je črede dveh zadrug Budino-vih, dedne in spodnje; čredo I srednje zadruge je pase! Želi- f . ded. Velik je stopal Jerom po pobočju od črede govedi do tropa drobnice. Prek rame mu je mahedra! raztrgan volnen jojič in visel debel voiovski rog, izza! pasu je silila sirova volnena' srajca, dolge hlače je imei pre-pasane s konopno vrvjo, na nogah vezanke iz surove goveje kože. Po obrazu je bil porasel kakor gorila. Počasi je stopical, opiral se na težko kopačo. Zdaj zdaj si je potisnil ovčjo kučmo na čelo, pa zasekal s kopačo pod brin. Zdaj je izruval trnjev grmič izpod smrčkov te-lic, potem mahnil po brinu sredi drobnice. Kadar se je ozrl o-krog, je zaklical poganjiču Ta-dejcu, naj zavrača živinče iz ho-ste. Bil je to Segojev sin, jak dečak, ko junec, ud spodnje zadruge. Jerom Budinov je hotel imeti pašnik snažen, res gol, da bi se zamogla razbohotiti sama sladka paša. Toda moral je dokaj naglo migati, da ga je sproti otrebil. Bilo je zasidrano še močno koreninje, ki ga ni- . sta mogla zatreti ne ogenj ne . kopača, ne znoj rajnih dedov. . Proti vrhu se je oziral pastir . Jerom. Tam je bila še močna . hosta, ki se je zajedala nazaj v , gmajno. Ni bilo moč zatreti te [ klene rasti. Kar je danes za-[ dvšil, bo jutri znova odgnalo. — Jerom je mahal kakor besen. Pred zimo bi rad očedil pašnik, da bo spomladi obilnejša paša. Kajti črede Budinovih zadrug t so se razmnožile: osem buš, dva jarma bikov bušmanov, šest te-I lic, šest junčet; dalje drobnica: trideset ovac, pet ovnov, šest koz in dva kozla. • Jerom se je zleknil na tla in segel v nedrije po zagozdo ječmenovega in čebulo, pa zahva- ! lil dobre bogove za dar. Tedaj • St mu je približal pastirček in 'j storil isto. Gledal je ujca, kako j 1 je spoštljivo lomil kruh in kako so se mu trkljale drobtine po kuštravi, zamaščeni bradi. Ta-dejec je bil radoveden dečak, rad bi doznal ne samo kako se i zavrača živinče, kako se ruje 1 koreninje, temveč kaj drugega je želel vedeti mladec. Zadnjič, ko je poganjičil ujcu želidedu, je dozn'al mnoge reči. Samo pogledal je proti temu aH onemu griču ali dolu, kakor bi vprašal:i kako pa je bilo s tem? In ujec želided je takoj pričel pripoved. 1 Nu, saj ujec Jerom tudi mnogo ; ve, največ pa dedej. Ta besed u-j je pozimi, ko so zbrani rodovin-J' ci pri ognjišču. A prvenec ši- ; men ve največ, črede prežve-i, kujejo, posnemajo pastirja, Je- ' 10m gleda čez brda in dole v ve- ; černo plat. Tam je Višinje. Iz . drevja kuka trop kolib, a ves ' grič že razoran, opisan z njiva- ; mi. še bliže je Jasinje, natan- , ko se razločijo kolibe. Saj je ' močno otrebljen pogorski svet, i prav do pobočja Viševika. Med . hostami se svetlikajo pašniki. ' Izza Jasinja pa se dviga hrib ! Svetega Vida. Ndkdanji Sve-tovit je bil čumovit in bujen. Danes je osnažen skoraj do tal. Po njegovem pobočju se pasejo črede, na vrhu ždi lesena cerkvica. Tihoten je Sveti Vid in tihotna je njegova okolca. Tu je zamukalo živinče, tam mek-nila drobnica ali se napihnil rog pastirja. Tudi Besja kotanja je očiščena po obronkih, dolina sama je še divja. Po osojnih legah so hoste, s prisojnih so izginile, kakor bi jih bilo samo sonce popilo. Ob kotanji se dviga Tabor. Močni venci mu opletajo pobočje: okopi, oblože-j ni s kamenjem in velikimi ska-ami. Za okopi pa se vidi močno gradišče, oprto na silne brune. Budigoja ni več. V težkih bojih je izumrl njegov rod. Zdaj i župani pogorskim bratstvom Gornjanin, ki se je pa preselil na Zoranje. Zdaj zdaj se premakne na gradišču velika senca: to je straža, ki budno zre v Podolje. Izza Tabora se pa vije žuljeva pot, izvožena, raz-teptana; natanko se vidijo njene vijuge, kako se vlečejo v niža v je, in njene bele skale, ki jih je spral dež, a sonce pobelilo. — Skozinskoz ob poti je okleščena hosta, kajti Pogorci so budno pazili, da je bila iz dalje videti sled žuljeve poti. Nihče ni mogel na pogorje, da bi ga že izda-lega ne opazila pogorska obrana. Danes je mirno. Jarem bušmanov miga v klanec, vozič se maje in se meče cvileč od skale na skalo. V bližini Tabora pa pot utone v gošči in se vleče navzgor proti Tisovemu vrhu samo še stara kozja steza. Tja ni mogel prodreti pogled, kajti jutranja stran je še vsa kakor je bila, samo Svitava kipi iz i gošče, vse drugo tone v neizmernem Tisovniku. Pod Ska-brč hribom se svetlika voda v šir ni kotanji: čez in čez zalita dolina. To je Skabrško jezero. Vse okrog pa dim iz host, dim od Sestrinjskih kop in od dalj-