Kaj nam bodo od velika^a sbora z. k. kmetijfke druslihe, ki je bila 2 dan Velikifravna v LJubljani • le povedali ?
Tako oprafhovati fino flifhali od vezh ftrani. Povedati vam jih hozhemo , ljubi bravzi! vfe ijar vash-nifhi pogodbe lega sbrora, in upamo, de bodete vezh rezhi s vefeljem fprejeli, ki jih je z. k. kme-tijfka drushba ta dan fklenila in poterdila.
Okoli fedemdefet udov te drushbe is vfih krajev je bilo fkupej sbranih in tudi Njih Ekfzelenzija, z. k. poglavar ilirfkiga vladarftva fo nam pofebno zhaft fkasali in k temu sboru prifhli.
Gofpod grof Volfgang Lihtenberg, vodja krajnfke kmetijfke drushbe, fo nar pervo lep nagovor na vfe sbrane tovarfhe imenovane drushbe dershali, in jim vashnoft veliko rezhi, ktere ima sbrana drushba danef fkleniti, k ferzu vtifnili.
Tajnik kmetijfke drushbe gofp. Dr. B1 e i w e i s, je potem vfe poglavitne opravila isborftva te drushbe v pretezhenimu letu na snanje dal. Tukaj je bilo med drusimi rezhmi povedano: od kmetiji ki h in rokodelfkih Noviz, kako fe smirej bolj ras-fhirjajo, in de she 1062 deleshnikov po vfih fla-vijanfkih deshelah imajo. Rezheno je tudi bilo , de od vfih krajev smiraj vezh flovenfkih dopifov in softavkov pofhiljajo, in nam ni treba veliko vezh is drusiga jesika preftavljati. Vezh, ko tridefet pifa-teljev je, ki pil*hejo sa nafhe Novize. — Od ,,b u k e v sa kmeta, kako fe ima per k u p o v a n j u, r e j i in opravlj anju konj fploh obnaf hali i. t. d.44 ktere fo pred nekim zhafam na fvetlo prifhle, je bilo povedano , de jih je nekih 300 do fedaj prodanih; drugi del pa, ki bo odshivinfkih bole s en pofamesi uzhil, ne more popred na fvetlo priti, prej-den jih ne bo nar manj 600 bukev od perviga dela
prodanih. — Potem je bilo osnanjeno, skakofhnim vefeljem fo pridni ofkerbovavzi fadniga drevja in murb freberne fvetinje prejeli, ki jim jih je lanfko leto kmetijfka drushba podelila, in pofebno vefelje je bilo flifhati, kar fo nam zhaftit-Ijivi fajmofhter gofp. Arko is §mlednika pifali, s kakofhno zhaftjo je fmledenfhki veliki shupan Jeraj njemu namenjeno fvetinjo is rok vifokoro-jene shlahtne gofpe §vobodnize Laz ar ino ve prejel.—-Na dalje je bilo rasfhirenje zhefkih kolovratov po Krajnfkim in ^htajerfkim, in per ti priliki tudi osnanjeno, de je umetni ftrugar §himen Unglert v Ljubljani sa kmetij f ko drushbo 25 tazih kolovratov naredil, kteri fe s nar boljf him na Zhefkim isdelanim kolovratam f kufhati samorejo. Unglert o vi kolovrati fe v pifarnizi kmetijfke drushbe s vfo pripravo po 4 goldinarje in 20 krajzerjev dobivajo. —Potem je bil nar vikfhi zefarfki fklep osnanjen, po kterim bodo v letu 1845,1846 in 184? premije sa goveda na Krajnfkim le sa pofebno lepe bike podelene; telize ne bodo po tem novim povelji premij dobile. Vfaka premija bo 50 goldinarjev; todevfakibik femora she dve leti fpu-fhati, preden ga premija doleti. Hkonzu perviga leta dobi bikov laftnik pol o v iz o rezhene premije — drugo polovizopakonez drusiga leta. Osna-nilo z. k. ilirfkiga poglavarftva v Ljubljani bo na-tanjko vfe, kar je od tega vediti treba, kmalo na fvetlo dalo. Z. k. kmetijfka drushba je sa to pre-membo premij farna profila in mifli, de bode k pridu govejfke reje, ki je dobrih bikov na pleme pri naf prav potrebno, in premije fhe le potlej fvoj namen dofeshejo , zhe fo biki fvojo dolshnoft fto-rili; ne pa, kakor je poprej v navadi bilo, ko fta fe teliza ali pa bik bersh po dobljeni premii, — ali pa fhe poprej — mefarju prodala'; namefti de bi fe bila sa pleme obdershala. — Dva gofp. Pirzova pifma is Amerike fta bila po tempredbrana, eniga od nju fmo v sadnjim in danafhnim liftu dragim bravzam isrozhili — drusiga bomo pa posneji.
Na to je bilo povelje z. k. poglavarftva brano, po kterim naj fi udje kmetijfke drushbe per-sadevajo, kmetovavze kolikor je mogozhe poduzhiti, de bi obzhinfke pafhe (gmajne) opuftili in fe preprizhali, kako koriftno bi jim bilo, zhe bi fe te med njimi rasdeljile. Vfak bi po tem fvoj del vsel in k fvojimu pridu obdeloval.
Bil je tudi softavk nekiga zhefkiga kmetovavza osnanjen, po kterim fe kashe, de dan danafhni krompir sato tako pogoftama gnije, ki ga, prejden ga fade, preresujejo in kal, ki jo je zhes simo pognal, o d tre bij o in is ter gaj o. Ta kmetovavez mifli, de krompir potem nar vezhi mozh sgubi, ne rafte tako, kakor bi imel, in je gnilobi podvershen. Naj tedaj vfak kmetovavz pasi, de fe ne bo krompirju kal prevezh tergala,is ktere po novih fkufh-njah, zhe fe zelo gola kal pofadi, prav lep krompir israfte.
De je gnila ftrela in rak v kopitah per konjih prav huda in dolga bolesen, nam ne bo menim nihzhe odrekel. Soper to bolesen je fedaj po-mozhek snajden, kteri, zhe je le sa pomagati fhe, gotovo in obkratkim pomaga. Vifoka z. k. dvorna vojna pifarniza na Dunaju je, kakor fmo flifhali, gofp.Hofmanu shivinfkimu sdraviteljuv vojnifhkim kobilftvu v Ofijah na Kordfhkim sa to sdravilo 2000 goldinarjev blagodarnofti podarila in povelje dala, povfod rasglafiti ga. Pred ko bo mogozhe, ga bomo tudi mi v nafhih Novizah osnanili, in povedali, kako fe ima rabiti, de bo prav.   Zeli sbor
79
je s velikim vefeljem osnanilo  te koriftne snajdbe poflufhal.                 (K onez fledi.)
80
82
Kaj nam bodo od velikiga sbora %. k. kmetij Tke drnshbe, ki je bil S dan Veliki t ravna v Ljubljani* le povedali?
(Konez.)
Potem, ko je vfe to kar fmo sadnjizh povedali, sbranim tovarfham osnanjeno bilo, je gofp. Dr. §hu-bert, z. k. uzhenik kmetijftva, fkufhnje rasloshil, ki jih je lanfko leto na Polanfkim dvoru naredil. Z. k. kmetijfka drushba ima namrezh na fpodnjih Po-lanah v Ljubljani vezh ko 5 oralov veliki dvorj sato, de fe ondi fadne drevefiza in murbe rede in rasne druge kmetijfke fkufhnje napravljajo.
*) Vmivanje vimena z mlačno vodo bo kravam ene dni, preden teletijo, zlasti pa telicam pred pervim oteletenjem prav koristno. To stori, de bodo več mleka dale, in de ne bodo njih vimena tako šegetljive, in skoz to pervajene, rade te-Ijičke sesati pustiti.
Sa tem pride krajnfka „Pratika" na verfto. Kmetijfka drushba je she sdavnej sheljela, zhed-nifhi in koriftnifhi pratiko ofkerbeti in na fvetlo dati. Kar fe pa dolgo zhafa sgoditi ni moglo, fe bo prihodnizh sgodilo; sakaj v temu sboru je bilo poterjeno, de bo she sa prihodno leto 1845 nova pratika na fvetlo prifhla. Tanovapra-tika bo ravno taka, kakorflmo imamo naKrajnfkim she dofti let; farno prasniki, godovi fvetnikov in druge snaminjabodo veliko zhednifhi in lizh-nifhi podobe, zhefar ne vidimo v dan danafhni, v kteri je tudi le ena pola papirja, v novi ju bo pa dvoje. Vfi fomnji, kar jih je na Krajnfkim.pa tudi imenitnejfhi na §htajerfkim, Kordfhkim, Go-rif hkim, Tershafhkim inHrovafhkim bodo v nji; tarifa fhtempelnev in fhe drusih potrebnih podukov vezh. Ta olifhpana in s rasnopotrebnimi rezhmi pomno-shena pratika ne bo nizh vezh, kot en famkrajzar drashji od te fedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v frebru. Miflimo, de bo s njo kmetijfka drushba vfim flovenfkim kmetovavzam prav slo vftregla.
Gofp. Dr. Orel je potem od obdelovanja bral, ki fo ga pretezheno leto na tiftimu delu mahii (mozhir-ja) naUavzi opravljali,kimuFranzovi dvor pravijo ; sato, ki fo prefvitli Zefar Fr anz I. 2000 goldinarjev kmetijfki drushbi miloftljivo podarili, de naj ta kraj, kteri je bil po želim mahu nar flabejfhi, kolikor fe da, dobro obdeljuje. Prefvitli rajnki Zefar fo ukasali nalafh nar flabejfhi kraj na mahu kupiti, de bi kmetijfka drushba kasala, kako fe mozhirje koriftno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaftniki na mahu vidili in isurili fe, kako ga gre obdelovati, de bi jim popred pridelkov donafhalo.
Sa tem pride pa nar vashnifhi rezh na verfto. Le en glaf je flifhati, de jih je pri naf prav po-redkama vmetnih kovazhov, kteri bi snali konja podkovati, kakor gre; fhe flabejfhi fe nam pa takrat poje, kader nam konj, govedje, ovza ali prefhizh sboli. Sa to potrebo fkerbeti je kmetijfka drushba fklenila na imenovani Polanfki priftavi l^ovazh-nizo, shivinfko bolenifhnizo in fholo napraviti, kjer fe bojo kovazhi poduzhili, kako fe konji dobro podkujejo in v bolesni sdravijo. V ti f holi, ki jo bo kmetijfka drushba s fvojimi denarji in pri-nefki fvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode v f akter i bres plazhila v krajn-fkim jesiku poduzhen. Ta fhola ni farno sa poduk le kovazham namenjena, ampak tudi drugim kmetij-fkim fantinam in vfakimu vfefkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel, kako fe bolno shivin-zhe sdravi i. t. d. ^amo od febe fe rasumi, de fe mora k tej rezhi zefarfko pervoljenje dobiti, fhtale sidati in veliko drusih potrebnih rezhi pripraviti; she savoljo tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden fe imenovana fhola prizheti sna. Kako fe bo ta rezh vedla, bodo nafhe Novize od zhafa do zhafa svefto osnanile vfe, kar bo potrebniga; sdaj fmo le toliko povedati hotli, de bodemo fholo dobili, v kteri bodo §lovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti.
V 25. liftu lanfkiga leta je v nafhih Novizah dvanajftero bravzov z. k. kmetijfko drushbo profi-lo, de bi podesheli zhuvaje dobili, kteri bi fadje in druge poljfke pridelke varovali. Tudi ta profh-nja je bila pri temu sboru osnanjena, tode kmetijfka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ftoriti, kakor fofefkam prepuftiti, de naj vfaka sa-fe pri fvoji gofpofki pomozhi ifhe, sato ker je fkufhnja uzhila, de nifo zhuvaji povfod fofefkam po godu bili.   Zhe pa kaka fofefka zhuvaje pofebno potre-
buje, ji bo gofpofka v ti rezhi pomagala, ker je to she po z. k. dvornimu ukasu od 3. Kosaperfka 1814 sapovedano bilo.
Potem je bilo vfe brano, kar fo fe svunanje z. k. kmetijfke drushbe v fvojih poflednih sborih pofvetovale in kar fo v njih poterdile.
Na to je bil dopif gofp. fajmofhtra M. Ver-tovza bran. v kterim on vfe tovarfhe kmetijfke drushbe pron, kmetam pri vfaki priliki v ferzevtif-niti in poduzhiti jih, kako potrebno je, zhe fo ravno otrokam kose (ofepenze) ftavljene, naj fe jim tudi odrafhenim zhes kake leta sopetftavijo; sato, ker fkufhnje osnanujejo, de fe mozh ftavljenjih kos fzha-fama smanjf ha. Ravno sato je vezhkrat prav potrebno, de fe odrafhenim vdrugizh ftavijo, pofebno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoftama fe per-kashejo. Per ti priliki je gofp. Dr. Bleiweis fvoje shelje rasodel, de bi fi vfi udje te drushbe slo persadevali, per nafhih domazhih kravah prave kose, ktere fe le na vimenu in fefzih narajmajo, isnajditi, sato, ker le te nar bolji materijo sa kose ftaviti dajo. V prihodnim obzhinfkim sboru bo gofp. dohtar ras-Ioshil, kako naj fe dela, de bi fe tudi pri nafhih kravah kose isnajdile. V ti rezhi fe bomo mogli k nafhim kmetovavzam oberniti in narozhiti jim, de bodo vezhkrat vimena fvojih krav ogledovali in zhe bodo kakfhne ofepenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sato, de fe sve, zhe fo prave kose ali ne.' Per drugi priliki bodemo fhe kaj vezh od tega povedali.
Gofp. Dr. Orel nam je fvoje fkufhnje s p a-hovko in mazhjim repam podeljil, is kterih fe previdi, de fo sa fetev koriftnifhi, kakor detela. Prednofti teh dveh trav fo: de jim sgodna flanane fhkodje, de vezh let v semlji obftojijo in de fe dajo bres vfe fhkode na polju pofufhiti.
Gofp. Terpinz, grajfhinfki vlaftnik in tovarfh te drushbe, je podaril nekaj femena amerikanfke pefe (rdnej, od ktere pravijo, de je polna zukre-niga foka. Ker pa pri naf zukra ne delamo, bi bila morebiti sa shivinfko klajo prav dobra, ako bi le fkufhnje kasale, de bi tudi v nafhim kraju ravno tako dobro raftla, kakor v Ameriki.
Pri temu sboru je bilo na dalje fklenjeno, de febo vfako leto mefzaKimovza v Ljubljani ozhitna rasftava sa domazhe fadje naprav-ljala; od ktere bomo v fvojim zhafu vezh pitali.
Per timu sboru fo bile sopet zhveterim pridnim of kerbovavzam fadniga dre vja freber-ne fvetinje podeljene, to je: Antonu Supanu, is Kovorja, Gregorju Salokarju is gornjih Jarfh, Matevshu Sjharzu is Preferja in Matiju Pobovfharju is Rudnika.
Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijfke drushbe osnanjena, po kteri fe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 krajzerjev dohodkov imela, potrofhkov pa 6054 goldinarjev in 39 krajzerjev.
Gofp. Ferlanova pinja je bila per ti priliki na ogled poftavljena, in sa daljne fkufhnje perpo-rozhena.
Gofp. M. Pregel ofkerbnik krishanfke graj-fhine je bil sopet s enim glafam sa kafirja kmetijfke' drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarfhov isvoljenih.
Gofp. Ferd. Jjf hm i d t,, kupez in opravnik Mi-lanfke afekuranzije soper pofhkodovanje tdzhe, je to s a v a r ft v o ali afekuranzijo vfim shranim tovar-fham sopet priporozhil in jih profil, de bi kmeto-
83
vavze, kolikor je mogozhe, priprizhali, kako koriftno bi jim bilo tudi to savarftvo.
In s tem fe je obzhinfki sbor konzhal, v kter-mu je bilo sopet vezh prav koriftniga poterjeniga; pa le fhkoda, de jih je bilo per letafhnimu sboru tako malo kmetovavzov prizhijozhih; faj jih je vender vezh, ki fo udje kmetijfke drushbe.
S vefeljem jih vfakokrat drushba fprime; gospodje ali kmetovavzi: tukaj imajo vfi enako pra-vizo, ki fo vefolni udje eniga trupla!
84