---- 385 ---- Politični pregled. Volitve na Koroškem, — Slovenci so na Koroškem v kmetskih občinah zmagali s tremi kandidati, poleg tega je pa še jeden konservativni Nemec voljen s slovenskimi glasovi. Nemški konservativci niso dosegli prav nobenega uspeha. Je-dino jeden šmohorski mandat so dobili, pa le s pomočjo Slovencev. Nemška konservativna stranka na Koroškem nima najmanje opore. Duhovščina pri koroških Nemcih tudi nima upliva. Za škofov pastirski list se ljudje niso nič zmenili. Slovenci nimajo od kompromisa s konservativnimi Nemci nobenega dobička. Da niso sklenili kompromisa, bili bi v šmo- . horskem okraju zmagali najbiž z dvema slovenskima kandidatoma, kajti Nemcev ni dosti prišlo volit. V beljaškem volilnem okraju so zmagali narodni Nemci. V tem okraju sta od konservativne strani bili postavili za kandidata jednega Slovenca in jednega Nemca. Ta dva kandidata sta propala, ker nobeden Nemec ni konservativno volil. Volitve na Štajerskem. — V kmetskih občinah voljeni so vsi slovenski kandidatje. Manjšo srečo so pa imeli nemški konservativci Nadejali so se, da pridobe še kak mandat, a je p išlo drugače Zgubili so dva mandata. V graški okolici je zmagal konservativni kmet Kaltenegger le še z naznatno večino, docim je dosedaj vselej bil voljen z ogromno večino. Ce se tudi veliko govori in piše o napredku katoliške ideje, vendar na Koroškem in Štajerskem ni nič napredovala. Primorsko politično društvo »Edinost« je na občnem zboru, vzprejelo naslednje resolucije: I. Politično društvo rEdinost", zbrano na občnem zboru dne 30. avg 1896, obžaluje, da c kr. vlada na mnogobrojne pritožbe in prošnje v teh zadnjih letih — kakor bi bila dolžna — ni niti za korak premenila sistema vladanja, koji sistem zaprečuje hr-vastko-slovenskemu narodu v Primorju vsaki napredek v jezikavem pogledu, a preti celo samemu obstanku narodnosti ter dopušča stanje, ki se uprav neznosno, kakor kaže najnoveji slučaj v Lošin u. II Politično društvo „Edinost" pričakuje, da bode c. kr. vlada povodom predstoječih volitev v državni zbor strogo vršila zakon ter da kmečkemu prebivalstvu omogoči svobodo volitev s tem, da v občinah, kjer so kmečke združene z mestnimi, ustanovi volilne sekcije na pristopnejih krajih izven mest. III Politično društvo „Edinost" pričakuje da se bodo Hrvatje in Slovenci v Primorju povodom predstoječih volitev borili z vsemi silami, da si izvolijo svojih narodnih zastopnikov in da pokažejo s tem, da so Goriška, Trst in Istrija njihova last, a oni da niso barbari, koje treba zaustaviti na Alpah, kakor je bilo tako objavljeno na skupščini političnega društva italijanskega, obdržavani v Lošinju dne 20. junija 1896. IV. Politično društvo „Edinost4 smatra za neobhodno potrebno, da se vsi narodni zastopniki iz Dalmacije, Istre, Trsta, Gorice, Kranjske, Štajerske in Koroške v bodočem parlamentu združijo v jeden klub v obrambo narodnosti in za gospodarski prospeh. V. Z ozirom na to, da se imajo skoro vršiti volitve za državni zbor, nalaga se odboru političnega društva „ Edinost", da v Trstu čim preje sestavi centralni, v pokrajini pa krajne volilne pododbore. VI. Občni zbor političnega društva „Edinost" je vsprejel nastopno resolucijo na željo navzočih okoličanov tržaških: Sedanja uprava tržaške okolice in njena odvhnost od mesta je škodljiva prebivalstvu te okolice. Za duševni in gmotni napredek je torej neobhodno potrebno, da se da prebivalcem tržaške okolice samostojnost v opravljanju občinskih zadev. Dr. Lueger — nasprotnik Slovanov. — Te dni je bil na Dunaju neki shod delavcev, da so se posvetovali o zavarovanju proti nezgodam. To zborovanje je bilo v dvorani mestne hiš« Podžupan rir. Lueger je pa dvorano prepustil delavcem le s pogojem, da se bode na shodu le nemški govorilo. Tako postopa tisti dr. Lueger, katerega bi radi nekateri naredili za prijatelja Slovanov. To je pač jasen dokaz, da so dunajski krščanski socijalisti v narodnem oziru nemški na-cijonalci. Kdor d^la mej krščanskimi socijalisti in nemškimi nacijonalci kak razloček, vedoma ljudi slepi. Krščanski socijalisti in mali obrtniki. Dr. Lueger je obetal, da se bodo vsa večja dela nadrobno oddajala, da jih bodo mogli prevzemati mali obrtniki, ko je agitoval za svojo stranko. Sedaj je dr. Lueger dunajski podžupan, v resnici le on vodi županske posle Zadnje dai se je razpisala oddaja nekega večjega dela, a vkupe. V mestnem zboru je nekdo zaradi tega interpeloval in podžupan dr Lueger mu je odgovoril, da tehnični oziri zahtevajo, da se dela vkupno oddajajo. Odgovor vreden vsaeega židovskega liberalca Krščanski socijalizem in delavci. — V josefstadt-skem okrajnem zastopu na Dunaju sede sami krščanski socijalisti. Nekdo je bil tako najiven, da je v tem zboru predlagal, naj bi se delalo na to, da se grade hiše za delavska stanovanja. Ta predlog je pa te krščanske može močno vznemiril. Vsi so zatrjevali, da so na Dunaju stanovanja še mnogo prepoceni in tacih delavskih hiš ni potreba. PoUm bi hiše dosti ne nesle. Gospodje so namreč vsi hišni gospodarji. Iz njih govorov je bilo posneti, da se takoj odpovedo krščanskemu soci-jalizmu, ako bi krščanskosocijalna stranka hotela skrbeti za ceneja stanovanja Videlo se je, da je na Dunaju krščanski sociializem se le v toliko ukoreninil, kolikor ljudje od njega pričakujejo dobička. Drugače so pa tistega mnenja, kot so bili poprej, ko so liberalce volili. Italija. — Mir mej abesinskim kraljem Menelikom in Italijo je baje sklenjen Menelik je zahteval 2 milijona lir kot odškodnino za vzdižavanje laških ujetnikov. Mir se je sklenil s posredovanjem Rusije. — Dne 20 septembra je Italija obi čajno slovesno praznovala obletnico prisvojenja Rima. Kralj Umberto je na brzojavko podžupana rimskega poudarjal v svojem odgovoru nerazdružljivost Rima od naroda in dinastije. Turčija. — Proti zdjvjanostim v Turčiji zlasti v Carigradu je nastopila Anglija kaj resno. Lotila se je dela, da naj bi se pereče turško vprašanja rešilo s tem, da se odstavi sultan. Angleški listi so minoli teden sila ostro pisali proti Turčiji in odločno zahtevali resnih korakov proti turški upravi, čez toliko grozovitostij se ne more izvršiti v največjem boju, ki bi morebiti nastal vsled Turčije mej velevlastmi, kakor se jih dogaja sedaj pod turško vlado Računali so pač Angleži pri vsem tem, da jih bodo podpirale tudi druge velevlasti zlasti Rusija. Ker se pa Rusija, Avstrija in druge velevlasti niso odzvale napominanemu odločnemu predlogu Angležev, da naj bi se Turčije z vso resnobo prijele, je tudi Anglija od-jenjala, ker se na svojo pest ne upa ničesar storiti. Da na se niso velevlasti pridružile Angliji, je vzrok to, da Angliji noben ničesar ne zaupa, ker je presebična in bi najbrže za to upozorila kako komedijo v Turčiji, da bi sama imela od vsega kak dobiček. Na vresničitev nakan Anglije je bil ----- 386 ----- sultan glasom poročil popolnoma pripravljen. Na njegovo povelje je bilo vse pripravljeno, da se na dano znamenje začne splošno klanje Evropcev. Sultan je baje izjavil, da se morajo pokončati kristijani in razrušiti cel Carigrad, če se tuje bro-dovje prikaže v Dardanelah. — Velevlasti morajo pač skupno nastopiti in narediti konec neznosnim razmeram v Turčiji.