Mrtvim tovarišem v spomin. Da, živeli ste, pa ne zastonj, Živeli ste za blaginjo človeštva, in: ^Gospod ne pozabi, — Plačilo deli." iT^etošnje leto za kranjske uoitelje ni bilo srečno. Neizprosna smrt ___ naselila se je med nami ter pokosila s svojo ostro koso v jednem letu šestnajst sotrudnikov in tovarišev naših. Neraila srart, kaj si vendar storila! Poglej, koliko ubozih vdov zdihuje koncem tekočega leta na grobeh svojih mož in koliko nesrečnih sirot zdihnje in plaka danes za svojim ljubim očetorn, ki jim je skrbel za vsakdanji kruh! Zakaj je segla tvoja mrzla roka po tako drazih življenjih? Zakaj si ugasnila toliko luči, ki so tako svitlo gorele v hiši domači? Zakaj si pokosila toliko cvetlic, ki so tako lepo cvetele na slovenskem šolskem polji? Zakaj si ustavila toliko bogoljubnih src, ki so tudi za drage brate bila vsaki čas? Množica hvaležnih src šolske mladine, koja je srkala svoje dušno krepilo iz neumorne delavnosti pokojnikov, zre pobita v preteklost k svojim nepozabljivim dobrotnikom ter jim koncern leta pošilja v znak hvaležnosti še jedenkrat svoje pozdrave, rekoč: Le počivajte breztrudno Nam v tihotnem grobu tu; V blagor nam je roka Vaša Vedno bila brez miru. Strašna smrt! Ce si hotela raniti veliko src, nagodilo se ti jo! Kakor tat si se prikradla med naš stan, ter nam pobrala toliko drazih zakladov, toda — ljubezen, ki je vladala za časa življenja predrazih umrlih tovarišev, je ostala; vezi ljubezni, srart, nisi pretrgala, za to je pretopa tvoja kosa! Toda -- kaj bi se še dalje jezili nad smrtjo — volja božja je bila - in tej se ne smemo zoperstavljati. Gospod je tako sklenil v svojih modrih sklepih in On, ki je ranil toliko src — Njemu je mogoče zaceliti vse — tudi najglobokejše rane. — In to veljaj v tolažbo zapuščenim vdovara in sirotarn. Saj vemo, življenje cloveško je podobno kapljici na veji, veter popihne, vejica se zgane in kapljica izgine. Tolažimo se s pesnikom, ki pravi: Toda zdaj nam trupla Vaša V črni zemlji tu leže, Duše Vaše za plačilo Se v nebesih vesele. Veže nas nekaka dolžnost, da se še jedenkrat spornnimo predrazih ranjcih ter jim v zadnji letošnji Tovariševi številki postavimo s temi besedami skromen skupen sporaenik: Dne 27. grudna m. 1. je urarl Mihael Kuster, naduoitelj v Kranji in dober teden potem in sicer dne 5. prosinca t. 1. pa Emili j a Witschel. učiteljica na nemški šoli v Ljubljani. — Dne 10. svečana je prominul nadarjen Zvonomir Jakše, začasni učitelj v Poddragi. Z najlepšitni upi in sklepi je nastopil svojo prvo službo, pač ne sluteč, da je to tudi njegova zadnja. Dne 17. sveoana je umrl v ljubljanski bolnici v najlepši moški dobi Andrej Jekovec, zelo čislan nadučitelj v Karanigorici. — Dne 24. svečana je po daljnem bolehanji zatisnil svoje trudne oči vesten, delaven in nad vse marljivi nadučitelj iz Krope, Marko Kovšca in dva dni za njim pa neupogljivi značaj Ivan Juvanec, vpokojen učitelj v Planini. — Dne 17. sušca je za- 24* spal v Gospodu Jakob Ukmar, vpokojen učitelj v Kranji in dan pozneje palvan Perlan, zelo delaven učitelj v Tunjicah. — Dne 4. mal. travna je umrl v Vel. Dolini Ferdo Strel. -- Dne 17. raal. travna nas je za vselej zapustil nenadoraestni — Ivan Tornšič. Da — tudi ta velezaslužni slovenski šolnik počiva že v tihera grobu in ž njim vsi upi, vse nade, vse veselje in tolažba vseh, ki smo ga poznali. Pa tudi slovenska domovina je izgubila ž njim zvestega sina, ki bi ji bil lahko še mnogo, mnogo koristil. — Dne 23. mal. travna je prominul v Zagradci Anton Vrančič. Pokojnik je bil blazega značaja in usmiljenega srca, tih in skromen, prijazen in uljuden, da malokdo tako. Zdel se ti je, kakor raodra vijolica, ki na skrivnem raste, cvete in diši — v znamenje ponižnosti, priprostosti in skromnosti. — Dne 3. vel. travna je legel v prezgodnji grob marljivi slovenski pisatelj in učitelj o. Plorentin Hrovatv Rudolfovem. Njemu veljajo pesnikove besede: P1 a in t e 1 o t i s r c e g o r k 6, Za vero sveto, dom je mili, Zato pa da naj ti nebo Sladak počitek zdaj v gomili. V Idriji je urarl pri svojem očetu dne 8. vel. travna nadepolen učitelj in pisatelj slovenski Miroslav Plesničar. — Dne 26. mal. srpana je utonil v mrzli Vipavšcici vzorni narodni učitelj in trpin Rudolf Dolenc. — V deželni bolnici je umrl dne 29. listopada Josip Gabrovšek, zač. učitelj v Zireh, ki je komaj štirinajst dni poprej s prav dobrim vspehom prebil izpit učne usposobljenosti. Prestali ste, dragi tovariši in — nas še čaka. Počivajte v miru ter uživajte zasluženo plačilo v nebeški domovini, kojega v tej solzni dolini niste mogli najti. Ne pozabite pa tam gori svojih drazih tovarišev in prosite pri Bogu za boljšo bodočnost slovenskih učiteljev, saj vi jo že imate, kajti ,,Gospod ne pozabi, Plačilo deli."