Slovansko šolstvo v Trstu. Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pL Kleinmayr, • ,; '¦¦ Slebrnemu tržaskerriu SlcsVencu zadrhti srce v prsih, ko čuje govoriti o naseiri tukajšnjem šolstvu, zadrhti mu bolesti, ki so mu jo rodili neprestani boji, neizpolnjene nade. In kako tudi ne! Saj imamo v tem pogledu tako malo pristno lastnega, in vendar, kako mnogoštevilen material ponuja šolam še pri teh žalostnih šolskih razmerah nas živelj na tržaških tleh. Z vso silo svojih mladih moči se upira naša mladina proti nenaravnemu šolskemu sistemu, ki jo kakor mora tlači ob tia; z vso vnemo se bori tržaško slovenstvo že desetietja in desetletja za svoje pravo na šolskem polju. In kaksni šolski zavodi so nam danes na razpolago, in kaj imamo? Izven ljudskih šol nič ali skoro nič, iu še za ljudske šole v mestu moramo skrbeti mi iz lastnega žepa, medtem ko nam okoliške ljudske šole vzdržuje vsaj mestni magistrat. Kolika krivica se nam godi, bodo bolje od vsakih govornišMh fraz govorile v naslednjem številke. Če govorim o slovanskem šolstvu v Trstu in njegovi okolici, govorim v prvi vrsti o slovanskem, ker to, kar je izven slednjega še slovanskega šolstva v Trstu, je bore malo. Zgodovino tržaškega slovanskega šolstva je razdeliti po njegovem v n a n j e m pojavu v dve razdobji. Mejnik postavlja 1. 1888., v katerem so odprli prvo slovensko ljudsko šolo v mestu Trstu, to je šolo C. M. D. pri sv. Jakobu. Do tedaj moremo namreč govoriti o slovenskih ljud. šolah v okolici, od tedaj naprej pa tudi o postanku in razvoju slovenskega šolstva v mestu samem. Po notranjem ustroju bi zgodovino tržaškega slov. šol. lahko razdelili, kakor tudi drugod običajno, v konkordatsko in moderno dobo z mejnikom 1. 1868., ali to je za nas manj važno, ker moremo v konkordatski dobi govoriti — izvzemši že tedaj obstojeco zasebno srbsko šolo — edinole o slovenskih šolah v okolici, ker so se ustanovile in razvile slovenske šole v mestu jedva v moderni dobi. In tako se držim prve razdelbe ter govorim: 1. o slovenskem šolstvu v okolici, 2. o slovanskem šolstvu v mestu. I. Slovenske šole v okolici. V tržaški okolici štejemo 10 sloven. ljud. šol, ki jih vzdržuje mestni magistrat. Vse te šole so se s skoro malimi izjemami razvile iz tozadevnih trivialk. Najstarejša je šola na Opčinah (ustanovljena 1798. 1.), slede ji Sasovno one na Katinari, v Barkovljah, v Bazovici, v Sv. Križu, na Proseku—Kontovelu, v Škednju, v Sv. Ivanu. v Rojanu in najmlajša (ustanovljena leta 1868.) v Trebčah. Rodile so se tedaj naše okoliške slov. šole v konkordatski dobi, ali le malo so v tej dobi napredovale, le malo se razvijale. Izvzemši škedenjsko in proseško dvorazrednico, so ostale vse druge enorazrednice. Ni moj namen, niti mi ni zadostni cas odmerjen, da bi govoril obširnejo o konkordatski dobi in njenem vplivu na naše okoliško šolstvo, omejiti se hočem le na narodnostni moment v tej dobi. Uradn jezik naših okoliških ljudskih šol je bil vso dobo nemški. V nemškem jeziku so namreč dopisovale šolske oblasti, bodisi višje šolsko nadzorstvo na škofiji, bodisi okrožno šol. nadzorstvo za okolico, bodisi šolsko vodstvo, ki je bil tačas krajevni dušnopastirski urad, bodisi c. kr. guberniji; le mestni magistrat se je posluževal italijanščine. Mrvico pravice so pripoznali slov. jeziku jedva leta 1849., ko je bilo dovoljeno učiteljem, da smejo voditi nekatere uradne spise, kakor letna poročila o šolskih izkušnjah, kataloge, urnike, izpričevala, zlate in Srne bukve, tudi v slov. jeziku. Drugace pa je ostal nemški jezik v polni veljavi, tudi naloge za učiteljske konference so sestavljali v nemškem jeziku. Ko je leta 1868. prevzel magistrat naše ljudsko šolstvo, se je nemščina umaknila iz uradnega obcevanja ter dala prostor italianščini, ki je vsaj deželni jezik, kar nemščini pod tržaškim obnebjem ne moremo pripoznati. Edina tudi slovenska šolska tiskovina, ki se dandanes rabi na okoliških šolah, so izpričevala. Učni jezik okoliških trivialk je bil 'pemško-slovenski, to je slovenščina je bilo sredstvo, priučenje nemščine namen. S pohvalo pa moram omeniti, da se že tedanje okoliško učiteljstvo ni ravno prehudo navduševalo za nemiki jezik ter bolj gojilo materinščino. Zato je prejelo 1. 1838. od duh. šolske oblasti tozadevni ukor in nalog gojiti kolikor možno pouk v nemščini. (Dalje.)