Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 27 BUENOS AIRES. 5. JULIJA (JULIO) 195t? “ESLOVENI A LIBRE” Slovanska apostola in naš program V velikih narodnih vprašanjih in pri delu za narod se radi oziramo po tujih vzorih in na domače pozabljamo. Naša slovanska apostola sv. Cirila in Meto¬ da cenimo, ker sta pač slovanska svet¬ nika in apostola. A gledamo ju le pre¬ več v zgodovini 1100 let nazaj. Na nju¬ no živo aktualnost, ker sta krščanskim Slovanom dala najlepši zgled popolne službe narodu in jim s svojim delom do¬ ločila versko - kulturni program, ne mislimo toliko. In vendar je to resnica. Naša apostola sta v krščanski zgodovini morda edinstveni primer po tem, da sta velika ne samo kot misijonarja-apostola, ampak prav tako kot kulturna prosve- titelja slovanskih rodov, ki sta polaga¬ la prve in trdne temelje bodoči slovan¬ ski kulturi. * ? ' M It IT H IN SVOBODA!” JE ZADONELO V POZNANJU Večkrat se poudarja, kako važno je bilo krščanstvo za narode tudi na kultur¬ nem polju. Zakaj obenem z vero jim je širilo in poglabljalo tudi narodno kulturo ali vsaj soustvarjalo ugodne pogoje za njen razvoj. Morda ni primera, kjer bi misijonar bil v večji mieri res tudi kul¬ turni “ustvarjalec”, kot sta to bila slo¬ vanska apostola. V svetu helenistične kulture je v stoletjih po Kristusu kr¬ ščanstvo našlo že pripravljeno visoko pogansko kulturo, ki jo je sprejelo in pokristjanilo. Med svežimi slovanskimi rodovi pa je kultura nastajala v krščan¬ ski dobi pod blagodejnim vplivom razo¬ dete resnice,, da je njihova kultura tako že v početkih posvečena in krščanska. Kako se je to v vrsti stoletej zgodilo, najlepše kaže ■—• seveda v posebno veli¬ kih razmerjih in posebni veličini — de¬ lo svetih bratov. Moravska slovanska kneza Rastislav in Svetopolk prosita v Carigrad za mi¬ sijonarje: “K nam so prišli mnogi uči¬ telji iz Italije, Grčije in Nemčije ter nas učili različno. A mi Sloveni smo prepro¬ sti ljudje in nimamo nikogar, ki bi nas poučil v resnici in jo razumljivo razlo¬ žil. Daj torej, gospodar, pošlji takega moža, ki nas bo učil vso resnico.” Taka moža sta bila brata Konstantin- Ciril in Metod, ki ju je cesar Mihael na prošnjo poslal na Moravsko. Slovenom sta prinesla Boga in pravo vero, a to v domači slovenski besedi in jim nista govorila v tujem jeziku in jim vsiljevala nerazumljive govorice. Slovensko sta, čeprav Grka, iz domače slovanske okoli¬ ce Soluna dobro znala. Da bodo dela slo¬ venskega duha ostala zapisana, sta jim dala tudi pisavo, ki je še niso ime¬ li. Še danes jezikoslovci občudujejo na¬ tančnost te pisave, glagolice. Slovenski jezik j<5 v svojih prvih zapiskih bil po njima posvečen, da je služil Bogu. Molitve, pridige, prevodi sv. pisma in odlomki klasičnih del sv. očetov — to je bilo prvo, kar je bilo zapisano v tem jeziku. V kratkih letih sta sv. brata izvršila ogromno versko - kulturno delo. Daljšo vrsto let se je žrtvoval v tem poslan¬ stvu Metod, ki je po zgodnji smrti brata Cirila prejel od sv. stolice poslanstvo, da kot apostolski legat organizira cer¬ kev v slovenskih pokrajinah Moravske in Panonije. Temu so služile vse te no¬ ve knjige v slovenskem jeziku: obredne, prevodi sv. pisma, bogoslovne. Vzgojila sta rod slovenskih duhovnikov, ki sta jim dala temeljito bogoslovno izobrazbo in ascetično vzgojo. Zapustila sta pra¬ vo temeljito teološko šolo apostolsko go¬ rečih učencev, o čemer je jasna priča versko slovstvo, ki je od njih ostalo. Sadove njenega dela uživajo slovan¬ ski rodovi še danes in bo njuna sled osta¬ la med njimi neizbrisna. Poroštvo za to je bogata glagolska literatura med za- padnimi in južnimi Slovani v vrsti sto¬ letij po njuni smrti; .dejstvo, da še da¬ nes' slovanski jezik uporablja v krščan¬ skem bogoslužju staroslovenska liturgi¬ ja med kaoličani; pod tem vplivom: ima¬ mo še Slovenci med zapadnimi narodi doslej izreden privilegij slovenskega ob- rednika, kot ga nimajo svojega veliki narodi. Na kulturnem polju splošno je med Slovani zasluga njunega dela ne- preceljiva. V priznanje in spomin na to še danes imenujejo vzhodni Slovani svo¬ jo pisavo po Cirilu cirilico. V sredo, 27. junija, je v jutranjih u- 'rad izbruhnila delavska, stavka v tvor- nicah za lokomotive Stalin v Poznanju na Poljskem. Iz mirnega protesta zara¬ di neznosnih življenjskih razmer in de¬ lovnih okoliščin se je stavka razvila v velike protestne demonstracije proti komunističnim' oblastem, ko so se stav- karjem pridružile delavske množice tu¬ di iz drugih industrijskih obratov. Med klice “Kruh in svoboda!” so padli vzkli¬ ki “Ven z Rusi!” in prvi streli iz na* stopajoče komunistične vojske, ki se je zgrnila na ulice proti demonstrantom. V nekaj trenutkih se je razvila prava krvava bitka med zatiranimi poznanj- skimi meščani in komunisti. Iz podzem¬ lja se je pojavila organizirana množica protikomunističnih borcev, oborožena s puškami, brzostrelkami, strojnicami in granatami. Komunisti so poslali v borbo vojsko in tanke. Uporniki so naskočili komunistična poslopja in jetnišnico in jih zažgali. Velikemu številu tujcev, ki so bili tam zaradi mednarodnega vele¬ sejma, so. uporniki sporočali, naj novi¬ co o uporu ponesejo na zapad. Upor je trajal s presledki do sobote, ko sta ga vojaštvo in policija dokončno zadušila. Po cenitvah opazovalcev je bi¬ lo v kitkah pobitih nad 600 ljudi. Urad¬ no so komunisti objavili 48 mrtvih in 140 ? Aniversario de la Independeneiu Argentina \ 270 ranjenih. Na sovjetski meji so bile pripravljene sovjetske čete v poljskih uniformah za intervencijo, če poljskim komunistom ne bi uspelo upora zadušiti. V Poznanj je priletel poljski predsednik vlade Cyrankiewicz, ki je preko radija zagrozil prebivalstvu, da “bo sleherna roka, ki se dvigne proti oblastem, brez usmiljenja odsekana”. Cinično je do dal, da “bo vldda nadaljevala z demo¬ kratizacijo dežele, kakor jo ima v načr¬ tu, kljub poskusom reakcije, da deželo spravi v diktaturo, kakršno je doživlja¬ la pod nemško okupacijo”. Po zadušitvi upora je tajna policija začela izvajati velike racije in so doslej zaprli že nad 1600 oseb. Pričakujejo ve¬ liko število smrtnih obsodb. Istočasno sta poljska vlada in Moskva obtožili “tuje agente, predvsem ameriške”, da so od zunaj pripravili upor. Širila so se poročila, da je prišlo tudi po drugih poljskih mestih do uporov. V Potsdamu je nad 20.000 vojakov v ponedeljek pri¬ čelo z racijami proti skritim upornikom. Poljske meje na zapad so hermetično zaprte. Poljski narod je v tem uporu proti ti¬ raniji zapisal zopet nova imena junakov v knjigo svoje zgodovine, ki je polna borb za svobodo. En la sesion del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional bajo la presidencia del. Doctor Francisco Narciso de Lapri- da despues de largas deliberaciones pro¬ damo en Tucuman la Independencia de las Provincias Unidas de Sud America. Asi resulto completada la Revolucidn de Mayo de 1810. El 140 s aniversario de Independencia sera celebrada con gran fervor patrio¬ tko en todo el Pais. Las principales fies- tas tendran lugar en la Capital Fede- ral. A las 7 horas del dia 9 las bandas militares saludaran con una diana al Presidente provisional y a los ministros militares. Las fuerzas armadas en el mismo dia rendiran tambien un homena- je al Libertador da los Andes en la Pla¬ za San Martin y en el magnifico desfi- le mjlitar despues de un solemne te- deum en la Catedral Metropolitana participaran 13.000 de hombres de las tres armas y 120 aviones. Las fiestas patrias festejeran tam¬ bien los inmigrantes eslovenos que en la Argentina encontraron su segunda patria. 140 obletnica neodvisnosti Argentine Dne 9. julija 1816. je zboroval Narod¬ ni kongres v Tucumanu. Po daljših raz¬ pravah je omenjenega dne pod predsed-' stvom dr. Francisca Narcisa de Lapri- da proglasil neodvisnost Združenih pro¬ vinc Južne Amerike. Tako je bila spo- poljnjena Majska revolucija iz leta 1810. 140 obletnico svoje neodvisnosti bo argentinski narod proslavljal z globo¬ kim rodoljubnim čustvom. Povsod bodo slavnosti, glavne bodo v Buenos Aires, kjer bodo vojaške godbe ob sedmi uri zjutraj priredile budnice predsedniku republike in ministrom vojaških reso¬ rov. Vojaške sile bodo istega dne dopol¬ dne tudi počastile spomin Osvoboditelja Andov na Trgu San Martin, v vojaški paradi, ki bo po slovesnem Te Deumu v katedrali, bo pa sodelovalo 13.000 mož treh vrst argentinskih oboroženih sil in 120 letal. Narodnemu slavju se bodo pridružili tudi slovenski naseljenci, ki so našli v Argentini svojo drugo domovino. Ob volitvah v južnoameriških državah Pred nedavnim so bile volitve v Peru¬ ju, Ekvadorju, Boliviji. Volili so povsod bodoče predsednike ter parlament in se¬ nat. Pri posameznih volitvah so nasto¬ pali različni kandidatje in seveda tudi različne stranke. Kratek pregled poka¬ že naslednjo podobo: Bolivija — dosedanja vladna stranka Movimiento Nacionalista Revoluciona- rio, ki je pod predsedstvom Paz Estens- sora. izvedla precejšnje reforme, zlasti pa deželo mnogo dvignila zaradi pove¬ čane produkcije petroleja, je pri zadnjih volitvah ponovno zmagala z občutno ve¬ čino. Novi predsednik je dosedanji pod¬ predsednik dr. Siles Suazo, član MNR, ki pa je med drugim tudi član. častnega odbora kršč. dem. zveze Srednje Evrope. Suazo prevzema predsedstvo star 42 let; že njegov oče je bil v isti .starosti predsednik Bolivije. Za MNR je naj¬ močnejša stranka Falange Socialista Boliviana, ki bi po evropskih pojmih sodeč bila lahko neke vrste odmev špan¬ ske falange ali pa tukajšnje Union Fe- d^ral. Precej močni so sorazmerno tudi komunisti, ki imajo v Boliviji nekaj iz¬ redno dobro organiziranih postojank in aktivnih centrov. — Suazov program obsega predvsem pomirjen je delavskih mas, ki so šle precej na levo, omiljenje posledic pretirane nacionalizacije in pa splošen dvig civilizacije poprečnega Bo- livijanca. Na zunaj pa se bo trdno oprl na USA, ne pozabil pa pri tem na tesno sodelovanje z Argentino in Brazilijo za¬ radi izvažanja petroleja. Ekvador — je zadnja leta preživel pod tretjim predsedstvom J. M. Velasco Ibarra, ki je bil dvakrat prej nasilno od y stranjen s predsedstva. Zadnje obdobje njegovega vladanja je bilo še precej v znamenju ugodnih posledic, ki jih je v svetu zapustilo predsedstvo bivšega predsednika Gala Plaza, ki je vso poli¬ tiko vodil strogo v duhu USA demokra¬ cije. Pri teh volitvah so nastopili tile kandidatje: univ. prof. Raul elemente Huerta, predstavnik levičarsko usmer¬ jene demokratske fronte liberalcev in socialistov. Ekvadorski liberalci so vodi¬ li deželo vse od leta 1895 naprej, ko so v krvavi drž. vojni premagali konser¬ vativce. Posledica 60 letne vlade je bila splošna usmeritev prebivalstva v libera¬ lizem. Tudi pri teh volitvah hi imeli precej izgledov, ako se ne bi kot libe¬ ralna kandidata potegovala za predsed¬ stvo še Carlos Guevara Moreno, naj¬ vplivnejši mož v Guayaquilu, in Jose Ricardo Chiriboga, bivši župan iz Qui- ta. — Tem nasproti je stal kot predstav¬ nik konservativcev Camilo Ponče Enri- quez, katerega so podprli veleposestniki, trgovci in duhovščina. Zmagal je Ponče s 185.000 glasovi proti Huerti s 176.000 glasovi, Guevari, ki je dobil 151.000 gla¬ sov in Chiribogi, za nekarega je glaso- vilo 113.000 ljudi. Prvič so to pot glaso¬ vale-tudi ženske. Ponče svojega progra¬ ma po volitvah še ni objavil. Peru — je zadnja leta živel pod pred- sesdstvom: generala Manuela Odrie, ki je prišel na oblast leta 1948, potem ko je nasilno odpravil edino resnično or¬ ganizirano in večinsko stranko Alianza Popular Revolucionaria Američana — APRA. Njegovo vladno obdobje je letos poteklo, pa je Odria hotel na lep način zagotoviti nasledstvo. Pogajal se je skrivaj s predstavniki APRA-e, da bi s pomočjo njihovih glasov dosegel zmago svojega kandidata Hemanda de Lavalle, predstavnike Restavracijske stranke, ki je v voliinih govorih obljubljal, da bo “njegova vlada resnična demokracija”. V tem je prišlo letos februarja do upo¬ ra v notranjosti države — Iquitos ob Amazonasu, upora, ki je bil sicer zadu- (Nadaljevanje na 4. strani) Tako sta slovanska apostola z ozna¬ njanjem krščanske vere obenem pola¬ gala temelje bodoči slovanski kulturi, ki je tako že v svojih početkih posvečena in krščanska. To je tudi ostala osnovna misel narodnega programa, ki so se ga krščanski Slovani v zgodovini zvesto dr¬ žali. Bog in narod, krščanska narodna kultura. Pod kulturno - političnim nasi¬ ljem z nemškega zapada sta v borbi ljudstva pod slovanskimi knezi Rasti- slavom, Svetopolkom, Kocljem za narod¬ ne pravice trpela tudi naša apostola; ta¬ ko sta s svojim življenjem in zgledom potrdila ta ljudstva v opravičenosti nji¬ hovih teženj. Ko je krivica zapada zma¬ gala nad njunimi učenci in jih razpodila po sosednjih pokrajinah slovenskega ju¬ ga in vzhoda, se je tem ljudstvom iz du¬ hovne dediščine njihovih apostolov še bolj vjedla v srce kot osnovna misel ne¬ pisanega političnega programa zahteva po narodnih pravicah v družini krščan¬ skih narodov. Ko bi zapadnf sosedje te pravice upoštevali, bi mnogo zla v ev¬ ropski zgodovini bilo preprečenega. Narodom, kjer je živela dediščina slo¬ vanskih apostolov, so danes zavladale njihovi narodni in krščanski zgodovini tuje sile, ki so pač izrabile plemenita teženja teh ljudstev. Te skušajo zabri¬ sati vpliv in utajiti pomen naših aposto¬ lov. Pa bo prešla — upamo, da kmalu—• tudi ta nevihta in prečiščenim po pre- skušnji se bo tem narodom uresničil njih davni sen: V zmedo in razočaranje svetovnih ideologij bodo spregovorili ja¬ sno in odločilno besedo, v okviru stare¬ ga versko - narodnega programa svojih apostolov. Bog daj, da bi se to zgodilo in da bi se kmalu! Naše najlepše poslanstvo pa je, da pri pripravljanju teh časov po o- mejenih možnostih sodelujemo. IZ TEU NA Novi sovjetski zun. minister Šepilov je doživel svoj prvi diplomatski poraz, ko mu je grški zunanji minister Ange¬ les Avorof odklonil vabilo za obisk v Moskvo. Prav tako grška vlada ni spre¬ jela njegove ponudbe za sovjetsko po¬ moč pri reševanju ciprškega problema, ker da je naslonjena na zapad, s kate¬ rim je povezana^v NATO. Tudi “nadalj- nega zboljšanja” odnosov s sovjetsko vlado v Atenah nočejo, dokler ne bi pri¬ šlo do bolj “konstruktivnih” potez s strani Moskve v mnogih svetovnih vpra¬ šanjih. Pač pa je šepilov kar najuspe¬ šneje opravil svoje potovanje v Egiptu, Siriji in Libanonu, katerih vladarji bo¬ do v poletnih mesecih vsi prišli v Mo¬ skvo “za nadaljno razširitev sodelova¬ nja pri ohranjanju miru na Bližnjem in Srednjem vzhodu.” Takoj po vrnitvi .Šepilova v Moskvo se je tam oglasil Hruščev, ki je v potrdilo Šepilovih uspe¬ hov pozval Arabce, naj bodo še “potr¬ pežljivi”, ker za njih dela čas. Vojna med Arabci in Izraelom bi sprožila tret¬ jo svetovno vojno. Res je, da so impe¬ rialisti ustvarili izraelsko državo sredi arabskega sveta za svoje imperialistič¬ ne namene irl bi jo Rusi, če bi se kaj takega zgodijo na njihovem ozemlju, u- ničili. V svoji borbi proti imperializmu Arabci morejo vedno računati na sov¬ jetsko pomoč. Anglija še vedno išče novih poti za rešitev vprašanja Cipra. V Londonu so mnenja, da bi mogli uspešno rešiti ta problem z ustanovitvijo trojne zveze med Grčijo, Anglijo in Turčijo, v kate¬ ri bi vse tri članice zagotavljale pravice turški manjšini na otoku. Turčija nam¬ reč trdovratno, vztraja na stališču, da otok, ki ga je 1. 1923 odstopila ^Angliji, mora ostati pod britansko upravo ali pa biti vrnjen Turčiji, kljub večinske¬ mu grškemu prebivalstvu. Najmanj, kar turška vlada zahteva, pa je, da mora v slučaju podelitve samouprave otoku, turška manjšina v novem parlamentu imeti enako število glasov kakor grška večina. -— Medtem pa se odpor EOKa-e nadaljuje ter so ciprski nacionalisti težko ranili angleškega sodnika, ki je bil obsodil že več nacionalistov na smrt. Na konferenci Commonvealtha v Lon¬ donu je Eden odkrito priznal, da bo An¬ glija šla v vojno za ohranitev svojih pet¬ rolejskih interesov na Bližnjim vzhodu, če jih bo smatrala ogrožene. S to izja¬ vo se je Eden direktno nanašal na sov¬ jetsko razširjanje vpliva po Bližnjem vzhodu. Ceylon je na konferenci zahte¬ val izpraznitev britanskih oporišč na o- toku ter se je postavil v isto vrsto z Indijo, katere preds. Nehru ’ je pozval člane brit. commonvealtha, da naj “si ne zapirajo oči pred dejstvom, da je ZSSR iskreno nastopila novo pot med¬ narodnega sodelovanja in miru.” Večina predsednikov, zlasti kanadski, so nam¬ reč nasprotnega mnenja in zahtevajo valiko previdnost. Kanada se je tudi iz¬ javila za svojo tesnejšo naslonitev v tem oziru na politiko USA in drugih ameri¬ ških držav. V T E n E N Sovjeti so presenetili zapadni svet z objavo Leninove oporoke, v. kateri, ka kor je bilo že znano, svari sovjetsko KP pred krutostjo Stalina in pred nevar¬ nostjo razdora v PK zaradi sovraštva in tekme za oblast' med Stalinom in Troc- kijem. To tekmo je, kakor znano, dobil Stalin, ko je njegov agent v Meksiki, ubil Trockija s kladivom. Tito se je med¬ tem vrnil v Beograd, kjer je doživel bučen sprejem. Vsesplošne kritike Sta¬ lina in povrhtega še posamezne kritike Hruščeva in njegove nove linije decen¬ tralizacije svetovnega komunizma, me¬ čejo povsem novo luč na razvoj te nevar¬ ne sovjetske taktike ter zapadni stro¬ kovnjaki že ugotavljajo, da je vedno več zanesljivih znakov, da je vsa zadeva bi¬ la dobro pripravljena v Moskvi, od ko- . der jo s sodelovanjem posameznih KP tudi uspešno izvajajo. Zlasti v IVashing- tonu so pričeli najresneje svariti pred najnovejšo sovjetsko taktiko nacional¬ nih KP, ki sicer govorijo različne jezike pa vedno z enim glasom, tistim iz Krem¬ lja. Kot dokaz svojih miroljubnih name¬ nov so sovjetske oblasti v Berlinu izda¬ le nekatere odredbe, s katerimi so odpra¬ vile ovire za gibanje iz vzhodne v zapad- ne cone, vrnile 'poslopje, ki so ga upo¬ rabljale za svojo radijsko postajo, za- padnim zaveznikom, ker je bila v zapad¬ ni coni ter objavili preko vzhodnonem¬ ške vlade, da se je vzhodnonemška ar¬ mada zmanjšala za 30.000 mož ter bo odslej štela samo 90.000 vojakov. V Moskvi je 1. julija začel izhajati nov časopis “Sovjetskaja Rosija” (Sov¬ jetska Rusija), ki bo organ ministrske¬ ga sveta ZSSR. Menijo, da hoče Hru¬ ščev dati videz ločitve sovjetske KP od sovjetske vlade, kot državnega organa s tem, da naj bi Pravda bila samo glasila sovjetske KP, nova Sovjetska Rusija pa nekak uradni list sovjetske vlade v. ožjem smislu, poleg Izvestij, ki pred¬ stavljajo informativno glasilo Kremlja. Adenauer je po sestanku z ital. preds. Segnijem izdal skupno izjavo, v kateri oba državnika naglašata, da se strinja¬ ta v svojih pogledih na vprašanje ev¬ ropske varnosti in ugotavljata, da nova sovjetska taktika ni sprejemljiva za iskreno, dokler ne bo pokazala resničnih miroljubnih dejanj napram svobodnim narodom in dokler tudi na svojem pod¬ ročju ne bo uvedla svobode. V USA je izbruhnila stavka v jekleni industriji, ki je zajela nad'650.000 de¬ lavcev, ki zahtevajo zvišanje plač. Je to že peta stavka v tej industriji v USA po drugi svetovni vojni. Prva je bila 1. 1946 in je trajala 26 dni, druga 1. 1949 42 dni, tretja 1. 1952 59 dni in četrta L 1955 12 ur. Sedanja stavka, kakor vse prejšnje, pomeni težko škodo za jekleno proizvodnjo v USA, od katere je danes: odvisen splošen gospodarski razvoj te velesile, če se bo stavka potegnila v daljšo dobo, se bo vmešala ameriška vla¬ da kot posrednik med spornima stran¬ kama, da reši ameriško gospodarstvo® pred nevarnimi posledicami. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. VIL 1956 M LABI MOŽJE Na domobranski prireditvi smo se spet srečali, se pozdravili na hitfo pred pričetkom, zavedajoč se, da se bomo po končani proslavi našli ob krajšem, raz¬ govoru. Vedno bolj redke postajajo prilike za takšen razgovor. Danes je zadržan eden. drugič drugi in tako beže pred nami nedelje in nedelje, da nikdar nismo več vsi skupaj. Vsi tisti namreč, ki smo kot samci odšli od doma, se pretolkli v samčevstvu skozi taborišča, potem pa onstran morja pričeli graditi svoje do¬ move. Boljše povedano — ustvarjati dru¬ žine. Danes stojimo vsakdo pred svoji¬ mi problemi, ki so v glavnih obrisih vsem skupni, za spremembo pa si premnogi morajo beliti glave z boleznimi v druži¬ ni, z dvojezičnostjo z otroki, z loti in hišami, pa popravili in izboljšavami. Vsi pa imamo pri tem v pomoč in sode¬ lovanje naše mlade žene. In ker njiho¬ vo mesto v družinah , na ameriških tleh postaja vsak dan bolj pomembno, bo prav, ako nedeljski razgovor po prire¬ ditvi zaključimo v pismeni obliki, kajti kdo ve, kdaj se bomo spet srečali. Pravimo, da mesto žene v mladi dru¬ žini zavzema vsak dan pomembnejšo vlogo. Silno enostavno je to mogoče raz¬ ložiti: ko zgodaj zjutraj odhajate na de¬ lo, otroči še spe, in ko se na večer vra¬ čate, so v glavnem tudi že vsi priprav¬ ljeni na nočni počitek, čaka vas samo žena, morda najstarejši otrok z njo. Res je, prišli ste utrujeni z dela, izmučeni od vožnje, naveličani vsega, ker se z de¬ lovodjem ali šefom ne razumeta prav dobro. A staro pravilo govori, da ob prestopu hišnega praga pozabi, da pri¬ hajaš iz drugega sveta. Spet stopate v družinski krog. Bržkone se žena ne bo vedno nasmejano držala ob vašem priho¬ du. Utrujena je tudi ona,' zgarana pre¬ cej in neprilik je dovolj ob stojnicah in prodajalnicah, da se tudi ona lahko pu- čuti malce godrnjavo. -Zdaj. ste doma. Prve besede ste izmenjali med seboj in že žena pričakuje, da se bo vsula ploha vseh pritožb nad gorjem celega dne. Mir¬ no bo poslušala do konca, morda pripom¬ nila kakšno besedo, ker je že navajena takšnega viharja. Dobro ve, da se bo slej ko prej polegel. A nocoj niste zrohne- li kakor običajno, čudež, kajne? Ne — spet sila enostavno: na poti domov ste v kolektivu premišljevali, da pravzaprav tudi žena gara ves dan in da je tudi o- na najbrž prav tako utrujena kakor vi. Torej — v tem sta si enaka. Zato da¬ nes plohe ne bo. — A premišljevali ste- naprej: če hočem imeti dobro večerjo, pa brez posebnih izdatkov, potem je mo¬ rala žena iti na trg, stati v vrstah, se drenjati in prepirati, če je bilo slučajno treba, s sotrpinkami; nakupiti je bilo treba vso hrano za otroke, ves dan le¬ tati za njimi in jih krotiti; od jutra do mraka za njimi pospravljati, jim odgo¬ varjati na sto vprašanj, iti do vrat in morda., do najbližjega vogala, ker so se na vsem lepem izmuznili na cesto; pri¬ šli so morda obiski, zaželeni ali pa tudi ne, a žena jih je morala sprejemati; tak je bil njen dan. Morda se med delom ni¬ ti spomnili niste nanjo. Če pa ste se, ste verjetno ugotovili, da ji že dolgo ni¬ ste kupili nobene slovenske knjige; da je že precej vode preteklo, odkar sta šla skupaj v kino zadnjikrat; tudi na zad¬ njo igro, ki sta jo gledala skupaj, ste že skoraj pozabili; že nekaj mesecev je, kar nista šla na oBisk k njenim po¬ ročenim prijateljicam, ker se pač vi z možmi njenih prijateljic ne razumete; prav dobro. Veste pa, da se ona v druž¬ bi teh prijateljic, morda še iz domovine, morda iz taborišča, najbolje počuti. Zdaj ste se spomnili, da je ob zadnjem takem obisku tožila, da ji zdravje ni več takšno kakor prej. K resnemu zdrav¬ niku na temeljit pregled jo bo treba pe¬ ljati. To pot ne boste smeli gledati na denar, če hočete, da kasneje morda ne bo večjih stroškov. Bodo že počakali kosi opeke, ki ste jo hoteli naročiti; tu¬ di čevlje boste morali kupiti šele prihod¬ nji mesec. A tudi ženi bo nujno treba izboljšati opremo. Saj se morda niti ne- zavedate, da bi se rada z vami postavi¬ la ob prvem obisku tudi ona. Ne storite pa tega tako, kakor je bila in bržkone se¬ je splošna navada: tukaj imaš denar, pa si kupi, kar hočeš. Potrudite se enkrat ugotovijo njene želje in stopite sami v trgovino in ji vi prinesite darilo: blago za obleko, torbico ali kar koli drugega, kar boste videli, da ji trenutno naj¬ bolj manjka. Ne čakajte vendar samo na god ali božično drevesce. Tudi med letom lahko zagrešite takšno ugodno napako presenetljivega darila. Rož ji tudi najbrž niste še nikoli kupili. Na¬ geljnov verjetno zato ne, ker jih ne znate nositi -sredi gneče v kolektivu, na cesti pa vam je po vsej izkušenosti ne- Spoiiiinski proslavi za slovenske žrtve v U.S.A. in Kanadi SPOMINSKO ROMANJE SLOVENCEV V CLEVELANDU Clevelandski Slovenci so imeli v ne¬ deljo 10. junija t. 1. romanje k Materi božji na Chardon Rd v počastitev spo¬ mina tistih Slovencev, ki so v zadnji sve¬ tovni vojni padli za svobodo, vero in do¬ movino. Lep sončen dan, znana božja pot, plemenit namen romanja, globoka duhovna priprava, vse to je privabilo k romanju zelo veliko rojakov. Sodijo, da jih je bilo okoli 1.500. Spominska slavnost se je začela s pro¬ cesijo, ki se je vila od upravnega doma, romarske poti do lurške votline. V njej je stopal naš škof dr. Gregorij Rožman z duhovščino, veliko narodnih noš ter dolga vrsta vernikov. Pesem “Povsod Boga” se je močno razlegala naokoli. Sv. mašo je imel Prevzvišeni, asistirala sta mu gg. Julij Slapšak in Jože Varga, stregla pa slovenska fanta v narodnih nošah. Med sv. mašo je imel Prevzvišeni tudi pridigo. V njej je orisal, veliko žrtev na¬ ših padlih rojakov. Vključil jo je v ljube¬ zen Srca Jezusovega, ki se je za nas vse žrtvovalo. Vernikom je polagal na srce naj nas vse to budi, da se v okolju, ki je polno nevarnosti, ne bomo odtujili kr¬ ščanskim idealom, da bomo vztrajali v dobrem, kakor so vztrajale slovenske žrtve, da jih bomo zopet srečali na onem svetu pri nebeškem Očetu. Ljudsko petje, ki ga je vodil organist g. J. R-igler, je mogočno odmevalo po ro-l marskem prostoru. Ob koncu maše je pevski zbor “Korotan” pod vodstvom pevovodje g. M. Milača lepo zapel dve pesmi, ki sta bili uvod k polaganju ven¬ ca v spomin slovenskim žrtvam. Venec je bil iz zelenja in rdečih nageljnov. Po¬ ložili so ga ob kip Matere božje ki sto¬ ji nedaleč od lurške votline. Organist: g. J. Rigler je po položitvi venca lepo -za¬ pel “Reši’ me, Gospod”, nakar je Pre¬ vzvišeni izmolil jnolitve za slovenske žrtve. " , Opoldanski odmor §o slovenski ro¬ marji prebili delno v obednici romarske¬ ga doma, delno pa v okolici romarske poti. Popoldanska pobožnost se je začela ob pol dveh. Bile so pete litanije Matere božje z blagoslovom. Prevzvišenemu so asistirali Msgr. Matija gkerbec, Julij Slapšak in Jože Varga. Pid oltarju so pa pri petju *e pomagali gg. organist J. Rigler, F. Sevčnikar in J. Hauptman. Zbrana množica je ubrano odgovarjala in vključevala Marijine pesmi. Slovenski izraz tega romarja so letos še posebno poudarile številne narodne noše. Organiziralo jih je mladinsko dru¬ štvo “Kres”. Letošnjemu spominskemu romanju je pa dal še poseben pomen duhovni šopek, ki je bil tik pred sv. mašo izročen Pre¬ vzvišenemu. Zbrale so ga verne sloven¬ ske matere in očetje, bratje in sestre, ki žalujejo za svojimi dragimi doma. Te¬ mu šopku so duhovne darove pridružili tudi mnogi verni Slovenci, ki sicer ni¬ majo med mrtvimi ožjih sorodnikov, a se v svoji veri in ljubezni do domovine čutijo povezane z narodno skupnostjo, v katero last so pokojni x>rešli vsled cilja, za katerega so padli Duhovni šopek je Prevzvišeni položil na oltar in ga vključil v daritev sv. ma¬ še za vse slovenske žrtve. Je pa zapisan v knjižici, ki jo je umetniško opremil akad. slikar in kipar France Gorše in se ' glasi: “žrtvam komunizma in trpeči do¬ movini poklanjajo v njihov svetal spo¬ min ob enajsti obletnici, Duhovni šopek z njim povezani rojaki, bratje in sestre. Cleveland 1956. I. J. S. POČASTITEV SPOMINA SLOVEN¬ SKIH ŽRTEV V KANADI Prva je bila- na sestanku Društva N.I.J. dne 10. junija v Torontu. Nanj je prišla večina članov, "čeprav je bil lep, sončen dan. Bil je ves posvečen sloven¬ skim žrtvam, slovenskim mučencem. Vsem, ki so padli v odporu proti brez¬ božnemu komunizmu. Spominski govor je imel društveni du¬ hovni vodja, ki je nato v kratkih bese¬ dah naglasil tudi ideološke smernice društvenega delovanja v tem letu. Vsem je’ zlasti polagal na srce, naj bi delo vseh temeljilo na tistih idejnih osnovah, za uresničenje katerih so dali svoja življenja Slovenski protikomunistični borci. Ta temelj pa je katoliški svetov¬ ni nazor in življenje po njem v vsakda¬ njem privatnem in javnem življenju ter delovanju. Glavna spominka slavnost je pa bila dne 17. junija. Slovenci v Kanadi so ob¬ hajali svoj narodni Vernih duš dan. In 'to na kraju, kjer je kanadsko zemljo po¬ škropila kri njenih prvih mučencev. Imeli so romanje v romarsko svetišče Midland. Udeležili so se -ga rojaki iz Ontaria in drugih kanadskih krajev. So¬ dijo, da je bilo vseh čez 300. Razveselji¬ vo dejstvo je bilo, da je na romanje pri¬ hitelo zlasti mnogo mladine. Slovenski romarji so se zbrali pred enajsto uro pred cerkvijo. V cerkev jih je popeljal ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je imel v romarskem svetišču sveto daritev, med hjo pa tudi pridigo. Opoldanski odmor so rojaki porabili za kosilo in prijateljski pomenek. Popol¬ danska pobožnost se je začela oh treh s sv. križevim potom po griču riad cer¬ kvijo. Molil ga je zopet naš škof. Po križevem potu je Prevzvišeni imel v cer¬ kvi še govor, nakar So pobožnost za¬ ključili z litanijami in blagoslovom. Tako so kanadski Slovenci z roma¬ njem na kraj kanadskih mučencev po¬ častili na najlepsi način spomin sloven¬ ski žrtev in mučencev. Slovenska kulturna manifestacija v velikem svetu Generalna direkcija za kulturo v ar¬ gentinskem zveznem ministrstvu za vzgojo je v letošnjem ciklu komorne glasbe pripravila vrsto lepih koncertov. V torek dne 26. junija 1956 je bil ob 18.30 uri zvečer na sporedu koncert Slo¬ venskega pevskega zbora Gallus pod vodstvom dirigenta g. dr. Julija Savelli- ja. Koncert je bil v središču Buenos Ai¬ resa v.gledališču Smart. Razmeroma zgodnja ura za koncert¬ ni nastop ni bila prav nobena ovira za številne slovenske, pa tudi argentinske prijatelje, ki so gledališko dvorano moč¬ no napolnili. Med številnimi slovenskimi udeleženci koncerta smo opazili zelo ve¬ liko starih slovenskih naseljencev, kar je dokaz, da Gallusove koncertne nasto¬ pe v javnosti spremlja vedno večji krog prijateljev. Nepričakovano veliko šte¬ vilo argentinske publike pa tudi potrju- rodno.. Da bi ji pa kupili šopek vijolic ali jasmina, se vam zdi premalo. V tem ste še zelo zelo vraščeni v nekatere sla¬ be navade naših prednikov. Zdaj ste doma, v hipu so vam šle vse misli spet po glavi, in nocoj ni bilo obi¬ čajne plohe. Ogromen napredek, verje¬ mite, ogromen, ne samo za vas osebno, pač pa za vso družino; napredek, ki ga boste znali ceniti morda šele čez leta, ko boste v lastnih otrocih videli ugodne posledice vaše spremembe. Nocojšnji ve¬ čer pa bo tudi najlepše darilo ženi, ki bo s ponosom povedala vsakomur, da je “moj” čisto drugačen. Ne mislite, da ste tako prišli pod copato, kot pravijo; nasprotno bo držalo. In v preverjenje ne bi mogli zapisati nič drugega kakor: poizkusite in uspeh vam je zagotov¬ ljen. je, da je Gallus po svojih dosedanjih koncertnih in radijskih nastopih postal znan in cenjen tudi med njo ter da so njegovi koncerti najprimernejša oblika seznaniti domačine z bogastvom sloven¬ ske narodne in umetne pesmi.. Ko so se Gallusovi pevci pojavili na odru, je vsa dvorana zaploskala. Prav tako ob prihodu zborovega dirigenta g. dr. Julija Savellija. Pod njegovim vod¬ stvom je nato zbor izvajal koncertni pro¬ gram, ki je bil razdeljen v tri dele: Prvi del je obsegal Tomčevo duhovno pesem iz XVI. stoletja Hvalimo mi da¬ nes Boga. Gallusovi: Laetitia sempiter- na in Tenebrea factae sunt, Vere Jan- guores od Victoria in, Lassov Odmev (Eccho). V drugem delu so bile zbrane nasled¬ nje pevske umetnine: Krakova Tam na vrtni gredi, Lajovčevi Pastirčki, Pahor¬ jev Oče naš, Tomčeve Tri kaplje Jezu¬ sove, Mirkove Pisane poljane in Adami¬ čeva Kresovale tri devojke. V zadnji del so pa bile postavljene _pesmi: Adamičeve Mara v jezeru, Uspa¬ vanka ter Drežniška, Schwabova Kuka¬ vica, Mirkova So še rožce v hartelnu ža lovale in za zaključek S. Mihelčičeva Jaz mam pa konjča belega. Adamičevo Maro v jezeru je izvajal moški zbor. So¬ pranski solo je z lepim glasom odpela ga. F. Mačkova. Uspavanko in Drež- niško istega skladatelja je pel ženski zbor. V Mirkovi pesmi So še rožce v hartelnu žalovale sta solistične dele pe¬ la sopranistka ga. F. Mačkova in teno¬ rist g. S. Lipušček. Oba je občinstvo nagradilo z navdušenim odobravanjem. Občinstvo je po vsaki odpeti pesmi slovenske pevke in pevce nagradilo z navdušenim odobravanjem in ploska¬ njem. S tem je na viden način izražalo svoje priznanje kvalitetnemu podajanju koncertnega sporeda. Celoten koncert je iz gledališča pre¬ našala tudi Državna radijska postaja. Tako so ga lahko poslušali tudi številni rojaki in na tisoče in tisoče domačinov, ki na koncert niso mogli priti ter so bi¬ li deležni izrednega kulturnega užitka, ki jih ga je nudila lepo in občuteno za¬ peta slovenska pesem. Med odmorom je radijski napovedova¬ lec poslušalce tudi seznanil z Galluso¬ vim dosedanjim delovanjem. Povedal je, da je bil zbor ustanovljen kmalu po pri¬ hodu večjega števila Slovencev v Argen¬ tino leta 1948 in tako poteka sedaj 8 let, odkar je zbor pod svojim dirigentom g. dr. Julijem Savellijem začel nastopa¬ ti v Buenos Airesu. Povedal je nadalje, da je zbor v začetnih letih pel v glav¬ nem na slovenskih prireditvah. Argen¬ tinski publiki se je začel predstavljati na raznih radijskih postajah. V oddajah Državne radijske postaje sodeluje v iz¬ vajanju programa, ki ga pripravlja Ar¬ gentinski zavod za splošno kulturo - In- stituto Argentino de Cultura Integral. V ciklu koncertov, ki jih pripravlja Glavna direkcija za kulturo . v zveznem ministrstvu za vzgojo je pevski zbor Gallus nastopil prvikrat s koncertom le¬ ta 1954 v gledališču Smart. Istega leta je tudi- nastopil v narodnem gledališču Cervantes. V prvi izvedbi v Buenos Ai¬ resu je ob sodelovanju Državnega sinfo- ničnega orkestra pel pevske dele v Scho- enbergovi kompoziciji. “Un sobrevivien- te de Varsovia”. V letu 1955 je zbor Gal¬ lus nastopil pred argentinsko javnostjo z dvema koncetoma. Obakrat v narod¬ nem gledališču Cervantes. Glede programa, ki ga je Gallus izva¬ jal na zadnjem koncertu, je pa radijski napovedovalec izjavil, da po sodbi bue- nosaireške glasbene kritike zasluži, da bi prišel v antologije najlepših pesmi. „ Z zadnjim uspelim koncertnim nasto¬ pom je pevski zbor Gallus znova potrdil svoj sloves kot reprezentativni sloven¬ ski emigrantski pevski zbor, ki vrši važ¬ no kulturno poslanstvo med nami, še večja njegova zasluga pa obstoja v tem, da lepoto, slovenske pesmi širi v veliki in pomembni svet ter ga tako seznanja s kulturnim bogastvom slovenskega naro¬ da. Za to delo moramo biti Gallusu iskre¬ no hvaležni vsi ter ga v njegovih napo¬ rih še bolj podpreti. Koncerti Franje Golobove V mesecu juliju bo nastopila sloven¬ ska umetnica Franja Golobova na slede¬ čih koncertih: Dne 9. julija, na državni praznik, zvečer bo pela na gala koncertu v gledališču General San Martin v Cordobi Brahmsovo Rapsodijo za kontraalt in orkester. Dirigiral bo di¬ rektor Državnega sinfoničnega orkestra v Cordobi Olgerts Bistevins. — V sre¬ do 11. julija zvečer bo pela v gledališču Metropolitan v Buenos Airesu Bachovo Kantato No. 60 “O Ewigkeit, du Don- nerwort”. Sodelovala bosta zbor in or¬ kester “Amigos de la Musiča”. Dirigi¬ ral bo kot gost francoski dirigent Jean Martinon. — Dne 26. julija pa bo pela na Schumannovem festivalu, ki ga pri¬ redi “Collegium Musicum”, v Buenos Airesu, Schumann-Eiehendorfov ciklus “Liederkreis” s klavirsko spremljavo. AKGENTIN A Predsednik gral Aramburu je imel prejšnji teden sestanek z zveznimi in- terventorji v posameznih provincah. Ob tej priložnosti jim je dal navodila in smernice za njihovo nadalnje delo za pomirjene dežele. Zlasti jim je bilo na¬ ročeno, da morajo biti politično strogo nepristranski ter da se delavska zako¬ nodaja mora striktno izvajati. Apostolski administrator buenosai- reške nadškofije Msgr. Lafitte je izdal okrožnico duhovščini buenosaireške nad¬ škofije, V njej ji prepoveduje strankar¬ sko politično udejstvovanje in nastopa¬ nje s političnimi govori. Poštna uprava je s 1. julijem zvišala poštno tarifo. Tako je treba sedaj za navadno pismo do 20 gramov v 'notra¬ njem poštnem prometu prilepiti znamko za 40 centavov. Za navadne tiskovine do 100 gramov je poštnina 20 centavov, vzorci brez vrednosti 40 centavov za vsakih 100 gramov. Za priporočeno pi¬ smo je poštnina po novi tarifi za pr¬ vih 20 gramov $ 2.40, za vsakih nadal- njih 20 gramov pa po 40 centavov. Po¬ štnina za ekspresno priporočeno pismo za prvih 20 gramov $ 2.40, za vsakih nadalnjih 20 gramov pa po 40 centavov. Poštnina za ekspresno priporočeno pi¬ smo za prvih 20 gramov $ 4.40, za vsa¬ kih nad. 20 gr pa po 40 centavov več. Za paketne pošiljke je poštnina: za prvi kg $ 5.25, za vsak nadalnji kg do naj¬ večje dopustne teže 5 kg pa po $ 1.50 več. Za giro postal je treba plačati za vsakih 100 pesov po 2 pesa. Argentinska vlada je v soboto obvesti¬ la sovjetsko Veleposlaništvo v Bs. Aire¬ su, da je pomočnik sovjetskega pomor¬ skega atašeja Aleksander D. Morosov v Argentini nezaželena oseba ter piu za¬ to sporoča, da mora zapustiti argentin¬ sko področje v 24 urah. V tem času o- menjeni sovjetski pomorski kapetan iz Argentine ni mogel oditi, ker zaradi sla¬ bega vremena letala mednarodnih le¬ talskih družb niso odhajala iz Bs. Aire¬ sa ter je argent. vlada rok o odhodu sovjetskega diplomatskega predstavni¬ ka iz Argentine na prošnjo sovjetskega yeleposlanika podaljšala za nad. 24 ur. Kapetan Morosov je z ženo odpotoval iz Bs. Airesa v torek zjutraj v Stokholm, odkoder bo nadaljeval potovanje v Mo¬ skvo. Sodišče je odredilo, da bo vse pre¬ moženje biv: predsednika Perona v Ar¬ gentini, pripadlo državi in bo v bodoče njena last. Oddelki policije in vojske so izvršili obsežno preizkavo v novozgrajenem me¬ stu Manuel Belgrano na Ezeizi ter so a- retirali okoli 200 ljudi. Policija vse se¬ daj zaslišuje. V zvezi s temi aretacijami ter zadnjimi napadi na predstavnike o- boroženih sil, je šef zvezne policije izja¬ vil, da bo oblast z vsemi sredstvi in si¬ lami zatrla terorizem. Notranji min. dr. Laureancj. Landabu- ru se je mudil v Montevideu, kjer je imel z uruguayskim notr. min. razgovo¬ re o novih olajšavah, ki naj bi omogoči¬ le lažje potovanje iz ene države v dru¬ go. Rene van Passel in Jose de Matura- na San Martin bosta v Bs. Aires v krat¬ kem razstavila 45 tonskega balzamira¬ nega kita. Za prevoz tega orjaka so mo¬ rali zgraditi poseben avtomobil, ki je dolg nad 20 metrov ter ima 18 koles. M MALI SMO..« TRAYECTORIA DE LA DEMOCRACIA CRISTIANA EN YUGOSLAVIA — RAZVOJ KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V JUGOSLAVIJI Pod tem naslovom je znana čilska po¬ litična revija Politica y Espiritu v štev 157 z dne 1. junija 1956 objavila članek o nastanku in delu Slovenske ljudske stranke. Podatke zanj črpa iz obširnega poročila, ki je bilo o tej krščansko de¬ mokratki stranki pripravljeno za Med¬ narodni kongres krščansko demokrat¬ skih strank od 8. do 11. decembra 1955 v čilskem Santiagu. Iz objavljenega članka si čilski bralec prav lahko ustvari točno sliko o Sloven¬ cih. Iz njega zve kje je Slovenija, koli¬ ko Slovencev živi doma, koliko jih je v Italiji in Avstriji, koliko je sploh vseh Slovencev in kakšno je bilo njihovo živ¬ ljenje pod Avstrijo. Lepo je prikazana tudi njihova borba za osvoboditev. Ome¬ njena je Majska deklaracija in v zvezi z njo dr. Jan. Ev. Krek ter dr. Anton Ko¬ rošec. Odstavek, ki govori o strankinem delu za slovenski narod od njene usta¬ novitve, pred 1. svet. vojno, med njo in po vojni ter v novi državi Jugoslaviji se zaključuje z ugotovitvijo: SLS se je odločno borila proti jugoslovanskemu centralizmu in po letu 1929 tudi proti diktatuti kralja Aleksandra. Bila je razpu¬ ščena in njeno delo ter tisk zatrt. Veliko strankinih prvakov je bilo zaprtih in poslanih v internacijo, kot. n. pr. sam dr. Korošec. Ko je dr. Korošec preživel smrt kralja Aleksandra leta 1934. je s stranko sodeloval v jug. vladi ter je podpi¬ ral obnovitev javnih svoboščin in popravljal od prejšnjih režimov storjene krivicp dokler II. svetov¬ na vojna ni prekinila tega stran¬ kinega dela. Kadar je bila SLS v Jugoslaviji na vladi, je bila bistven instrument za pripravo zakonodaje za. vzgojo in za javne šole, za socialno bla¬ ginjo, delo in poljedeljstvo. Ustva¬ ritve te vrste so: Vseučilišče v Ljubljani, Akademija znanosti in umetnosti. Prav tako Delavska zbornica, kakor tudi Kmetijska zbornica so uspehi stranke, ko je bila v vladi. Tedaj je bila zagotov- Ijana svoboda tiska, govora in zbo¬ rovanja, kakor tudi verska svobo¬ da. Slovenski narod je stalno ob¬ navljal svoje zaupanje v stranko in v njene voditelje in s tem svoje (Nadaljevanje na 3. strani) Buenos Aires, 5. VII. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz Slovenije^ Prbosnova v izvršnem svetu LRS Za¬ kadi odhoda podpredsednika Izvršnega sveta dr. Marjana Breclja in čla¬ nov Izvršnega sveta Zorana Poliča in Franca Popita na nove položa¬ je v zvezni komunistični vladi v Beo¬ gradu, je bila izvršena rekonstrukcija dosedanjega sestava Izvršnega sveta LRS. Za podpredsednika Izvršnega sve¬ ta LS LRS je bil imenovan Stane Rav¬ nic, ki je istočasno prevzel tudi pred¬ sedstvo notranjepolitičnega odbora v Izvršnem svetu; za predsednika Gospo¬ darskega odbora Izvršnega sveta je bil določen Viktor Avbelj; za sekretarja Izvršnega sveta Niko šilih. Dosed. se¬ kretar Matija Maležič je postavljen za državnega sekretarja za finance. Na¬ dalje so bili imenovani: za predsednika Sveta za šolstvo Milko Goršič, za pred¬ sednika Sveta za kulturo in prosveto Boris Kocijančič, za predsednika Sve¬ ta za zdravstvo Olga Vrabič, za pred¬ sednika Sveta za socialno varstvo Tone Fajfar, za svetnika pri Izvršnem svetu sta imenovana Dr. Rudolf Obračunč za področje zdravstva in socialnega var¬ stva in Rado Peternel za šolstvo. Na podlagi zakona o upravnih orga- (Nadaljevanje z 2. strani) ■prepričanje v kpščansko-demokrat- ske ideale.” V drugem delu revija Politica y espi- ritu popisuje delo Slovenske ljudske stranke v emigraciji. Navaja, da stran¬ ka tu nadaljuje svoje delo, in da ima svoje. g-lavno tajništvo v New Yorku. Prikaz strankinega delovanja v emigra¬ ciji pa zaključuje takole; “V vsem tem času stranka nada¬ ljuje .delo, da bi slovenski nomod ■znova dobil demokratske svobošči¬ ne. Za dosego tbga cilja se je zve¬ zala z drugimi krščansko-demo- kratskimi strankami iz srednje ev¬ ropskih držav, ki so jih pravtako podjarmili komunisti kot Jugosla¬ vijo in ne opusti nobene prilike, da ■ne bi nastopila proti komunistični diktaturi. V emigraciji je stranka leta 1954. Uidi proglasila svoj novi mo¬ derni krščansko demokroJski pro¬ gram, ki naj bi bil kot njena za¬ stava v emigraciji, po osvoboditvi domovine ga bo pa stranka začela izvajati v življenju. Ta programi vsebuje . silno napredna načela za obnovo političnega, kulturne¬ ga, gospodarskega in socialnega življenja v od komunistov opusto- šeni deželi. Stranka posveča tudi veliko pozornost krščansko demo¬ kratski mladini v emigraciji, da bi bila dobro pripravljena in izšo¬ lana za vodstvo, ko bo nastopil dan osvoboditve. Več kot šestdesetletna politična izkušnja in zaupanje naroda va¬ njo, nam daje upanje, da bo stran¬ ska preživela in premagala kljub neugodnemu položaju sedanje ovi¬ re in da bo izpolnila svojo težko nalogo v korist svoje domovine”. ' nih v LRS so v Sloveniji tile državni sekretarji: državni sekretar za finance Matija Maležič, državni sekretar za no¬ tranje zadeve Mitja Ribičič, državni se¬ kretar za pravosodno; upravo dr. Teodor Tominšek, direktor Zavoda za gospo¬ darsko planiranje ing. Viktor Kotnik. Pri Državnem sekretariatu za finance je imenovan za državnega podsekretarja dr. Danilo Dougan za notranje zadeve pa Bogomir Peršič. V sekretariatih Izvršnega sveta so pa bili imenovani: za sekretarja za zakono¬ dajo in organizacijo dr. Jože Globevnik, za sekretarja za splošne gospodarske zadeve ing. Ludvik Kremžar, za sekre¬ tarja za blagovni promet dr. Boris Puc, za sekretarja za urbanizem, stanovanj¬ sko izgradnjo in komunalne zadeve ing. Marjan Tepina, za sekretarja za promet Milan Udovč, za sekretarja za delo dr. Marijan Dular, za sekretarja za kulturo in prosveto Vlado Vodopivec, za sekretarja za šolstvo Ludvik Ga¬ brovšek, za sekretarja za zdravstvo Loj¬ ze Piškur, za sekretarja za socialno var¬ stvo Nika Arko in za sekretarja za ob¬ čo upravo Adolf Arigler. V Ljubljani se je nedavno sestal ple¬ num Centralnega komiteja Ljudske mla¬ dine Slovenije. Na njem je član pred¬ sedstva Marijan Lah prebral referat “Za napredni nazor in polno, vlogo mla¬ dine pri razvijanju socialističnih odno¬ sov v družbi”. V referatu je med dru¬ gim omenjal “pojave malomeščanskega šovinizma, zahodnih vplivov, moralne in etične odnose med mladino, družinsko vzgojo ter vpliv literature na mladino”. Naglašal je, da je treba” v večji meri kot doslej vzpodbuditi in sprostiti na¬ predne sile v boju za socialistične odno¬ se ob posameznih problemih, ki se pora¬ jajo v sedanjem času”. V debato je po¬ segla tudi Vida' Tomšičeva. Govorila je o tem, “kako morajo marksisti odstra¬ njevati vpliv religije na mladino in dru¬ ge škodljive pojave s pojasnjevanjem naravnih in družbenih zakonov”. Nikdar nisi varen pod komunisti. V Novem mestu so komunisti od 19. do 27. aprila t. 1. uprizorili velik proces proti bivšima domobrancema Antonu Perku in Francu Guštinu. Pripravljali so ga že dalj časa, saj sta bila obtožena že nad pol leta prej zaprta. Pri razpravi so ko¬ munisti spravljali na dan vse mogoče zločine, ki naj bi jih bili počenjali Vaški stražarji v okolici Novega mesta pred letom 1944. t. j. pod italijansko okupa¬ cijo. Perko je bil obsojen na 20 let stro¬ gega zapora, Guštin pa na 12 let. Umrli so. V Ljubljani: Ana Kranjc, roj. Lipovec, Josip Černič, Ignacij La¬ bernik, učit. in šolski upravitelj v p., Marija Eleršek, Franc Škerlj, upok., Ivana Dolinšek, roj. Habič, Jernej Klad¬ nik, v. carinski inšpektor v p., Ana Kranjc, roj. Lipovec, Marija Cvek, roj. Borovnik, Ana Južnič, Marjeta Zupan, roj. Jakopič, Franc Grimšič, višji žel. kontrolor v p., Arnošt Bezenšek, Ivan Lavrič, orožniški poročnik v p., Ivana Polc, roj. Modic, Marija Puhar, Alojzija Smodej, upok. Marija Možina, Ladica Furlan, roj. Vesel in Marija Grašič, gost, in pos. v Polhovem gradeu, Karel Strahovnik, mizarski mojster v Žalcu, Nada Ivančič, roj. Miklavčič v Radovlji¬ ci, Jože Orehek, upokojenec v Črnučah, Konrad Jarh, dekan in župnik v Zavrču, Rika Ferjančič, roj. Galovic v Kranju, Andrej Jordan, v. nadzornik proge v p. v Laškem, Marija Bregant, roj. Rekelj v Koroški Beli, Helena Pavlovčič, roj. Lesjak v Borovnici, Frančiška Pakiž, kuharica na Viču, Ema Kacjan, roj. Rainhofen v Rajhenburgu, Terezija Hor¬ vat, roj. Usan, vdova po nadučitelju v Kamniku in Antonija Piuk v Idriji. Trgovsko podjetje “Ribnik” na Jese¬ nicah je imelo med drugim tudi dovolje¬ nje za izvažanje ptic pevk. Državni se- kretarijat za gospodarstvo LRS je pa V zadnjem času predlagal Upravi za zu¬ nanjo trgovino v Beogradu naj omenje¬ nega podjetja ne registrira več za izvoz ptic pevk. Svoj predlog utemeljuje s tem, da z izvozom od ptic pevk pridob¬ ljene devize nikakor ne odtehtajo kori¬ sti, ki jih ima dežela od ptic pevk. Ra¬ zen tega je lov ptic pevk v Sloveniji sploh prepovedan. “Novice” so list, ki ga izdajajo ko¬ munisti dvakrat na mesec v Kočevju za Kočevski okraj kot glasilo Soc. zveze de¬ lovnega ljudstva. Tiska ga v tiskarni “Urška”. Po Statističnem letopisu LR Sloveni¬ je za 1954 je bilo v Sloveniji tega leta 90 organizacij in društev, katerim so ko¬ munisti dovolili delovanje. V Socialistič¬ ni zvezi delovnega ljudstva — prejšnja OF — so našteli 575.186 članov, Rdeči križ Slovenije je imel 351.315 članov, Zveza sindikatov Jugoslavije 275.719 Slovenci v BUENOS AIRES Slovenska umetnica Bara Remec je znova priredila razstavo svojih umet¬ nin. Tokrat svojih najnovejših del. Raz¬ stavo je pripravila v umetniški galeriji Huemul v eni od najlepših buenosaire- ških avenid Santa Fe. Otvoritev razstave je bila napoveda¬ na za ponedeljek 2. julija ob sedmi uri zvečer. Že pred to uro so se zbrali v razstavnem prostoru vsi v Buenos Aire¬ su živeči člani Narodnega odbora za Slovenijo, predstavniki raznih slovenskih kulturnih organizacij in ustanov, zastop¬ niki slovenskih listov in revij, učenci Umetniške šole SKA ter veliko prija¬ teljev slovenske umetnice in občudoval¬ cev njene slikarske umetnosti. Na raz¬ stavo je prišlo tudi veliko hrvatskih kul¬ turnih delavcev, med njimi hčerka slovi¬ tega hrvatskega kiparja umetnika Me- štroviča ga Marica Meštrovic-Pelicarič. Prav tako je prišlo na razstavo lepo šte¬ vilo argentinskih umetnikov. V razstav¬ nem prostoru je bila tako res zbrana mednarodna publika. Ob sedmi uri je razstavo odprla ga Marica Meštrovic- Peličarič s tem, da je prerezala trak, ki je ločil prostor, v katerem je viselo 25 najnovejših umetnin slovenske umetnice od ostalega prostora. Zbrano občinstvo, si je nato ogledovalo razstavljene slike ter je umetnici čestitalo nad doseženimi uspehi. Razstava bo odprta do 14. julija v Galeriji Huemul na Avdi Santa Fe 2237 NAŠ NOVI PODLISTEK Pesem o Bernardki bomo začeli priobčevati začetek avgu¬ sta. Prevod je priredil naš znani pisa¬ telj Karel Mauser. Ko je izšel v Sever¬ ni Ameriki angleški prevod tega roma¬ na, so vsi časopisi prinašali izvrstne o- cene. New York Times je ugotovil, da je Franz Werfel napisal: “Novelo veličast¬ ne popolnosti.” Los Angeles Times pa: “Povest, ki bo bralca trdno privezala nase...” Baltimore Sun: “Delo lepote; lepote, ki jo more portretirati samo resnični u- metnik...” Roman je bil preveden že na šest sve¬ tovnih jezikov in doživel velikanske na¬ klade. Ni namreč, suhoparno našteva¬ nje dogodkov, ampak napeto pisa¬ na zgodba, čeprav se vestno drži zgo¬ dovinsko ugotovljenih dejstev. Naši na¬ ročniki in bralci,, ki so z zanimanjem zasledovali naš sedanji podlistek “Zem¬ lja je dstala za nami”, bodo s še večjo napetostjo pričakovali nadaljevanje no¬ vega romana. Bralce, ki niso naročniki, opozarjamo, naj naroče pravočasno Svobodno Slove¬ nijo, vse pa, naj podlistek izrezujejo. članov, Gasilska zveza Slovenija je šte¬ la 66.353 članov, Zveza komunistov Slo-. venije pa 50.884 članov. Slovenski oktet, ki z velikim uspehom nastopa doma in v inozemstvu, je v kon¬ certni sezoni 1954/55 priredil 66 koncert¬ nih nastopov. Od tega števila jih je bilo 16 v inozemstvu. Umetniški vodja Slo¬ venskega okteta je Janez Bole. Argentini In sicer vse dni razen nedeij od 10. ure dop. do 24. ure ponoči.* Strokovno poročilo o razstavi bomo objavili v eni prihodnjih številk. Veliko naročnikov Svobodne Slovenije je še, ki za to leto še niso plačali -naroč¬ nine. Vse prosimo, da jo plačajo, če ne morete plačati celotne naročnine ta¬ koj, vas prav lepo prosimo, da takoj plačate vsaj polletno naročnino za te¬ koče leto. Tiste naročnike pa, ki so v zaostan¬ ku s plačilom naročnine za prejšnja le¬ ta, nujno prosimo, naj nam s plačilom vsaj polletne naročnine za tekoče leto, nakažejo takoj dolžno naročnino za prej¬ šnja leta. Višina še neplačane naročni¬ ne je razvidna iz zadnjih opominov, ki ste jih dobili. Redno izdajanje tednika je združeno z izredno visokimi izdatki, ki jih zma¬ gujemo z največjimi težavami in žrtva¬ mi. Svobodna Slovenija drugih dohod¬ kov razen naročnine nima. Zato znova pozivamo vse tiste naročnike, ki so v za¬ ostanku s plačilom naročnine za leto 1955, ali pa še celo za leto 1954, da nam je takoj nakažejo. Nikar ne odlašajte plačila naročnine iz meseca v mesec! Nov Gallusov nastop pred argentinskim občinstvom Kako velik ugled uživa Gallus že med argentinsko javnostjo v Buenos Airesu, dokazuje najnovejše povabilo, ki ga je dobil ta zbor od Visoke šole za gospo- _ ; _ «ww______ Vsak teden ena SPOMLAD PRAV LUŠNO JE . . . Spomlad prav lušno je, ko vse se veseli, začno te ptičke pet to mene veseli. Spomladi pojejo te drobne ptičice štingelci, cajzelci in pa sinice, med njimi pa poje veselo kuku saj Bog je ustvaril tako. Prav luštno je polet začenja rž cvetet. Kar polet cveti, jeseni dozdri. Po polju se ziblje to klasje rumeno, pšenično, ovseno pa tudi rženo. V pšenici prepeva prepelica prepedu, saj Bog je ustvaril tako. Ko pride pa jesen v svoj vinograd grem, to mene veseli, oj to me veseli. Tam polna se trta sosedi priklanja, že čriček veselo trgatev oznanja. Tam fantje v hramu veselo pojo, saj Bog je ustvaril tako. Prav luštno je pozim, ko za pečjo sedim in fajfčo v rok držim- in pa tobak kadim. Tako bo preteklo to naše življenje, siromaštvo, bogastvo in vse hrepenenje. Pa pojde to truplo v črno zemljo, saj Bog je' ustvaril tako. darstvo, da bi priredil koncert dne 12. julija ob 19.15 uri v Plaza Hotel v Bue¬ nos Airesu. Na ta koncert bo povablje¬ no samo izbrano občinstvo zlasti iz vse- učiliškega sveta. Gallus bo na tem kon¬ certu izvajal slovenske narodne in u- metne pesmi. Na občnem zboru Mladinskega doma v Ramos Mejia so bili izvoljeni v odbor: Predsednik Maks Jesih, podpredsednik Tone Javoršek, tajnik Vinko Klemenčič, blagajnik Jože Vombergar, gospodar Franc Zupanc, organizacijski referent Jože Tomaževič in športni referent Ma¬ rijan Filipič. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Družino g. Andreja Petelina in njegove žene ge Pavle, roj. Čampa v Caserosu je razveselil sinček, ki je pri krstu dobil ime Andrej-Ciril. Srečni družini naše čestitke. ..."IŠČE TE SREČA, UM TI JE DAN, našel jo boš, ak’ nisi zaspan!” — ^am je zapel pesnik pred 150 leti. Danes, v Argentini, veljajo te besede prav posebno za tiste rojake, ki bi ho¬ teli na najboljši način naložiti svoj de¬ nar. Ali želiš, da so ti tvoji prihranki za vsak slučaj vedno na razpolago in da ti obenem donašajo lepe obresti? Potem se obrni na brata F. in J. Krištof, 25 de Mayo 533 — 3», Bs. Aires, T. E. 31-6435. Predvsem pa vprašaj tiste, ki so to že storili! LOUIS DE WOHL (63) Zemlja je ostala za nami Odkimal je z glavo: “Nocoj na no- C. B. ga je ošinil s kratkim, ostrim pogledom, a vprašal ni ničesar več. De¬ jal je: “Mislim, Cary, da želite vi še nekaj časa ostati tukaj — vi še ne bi hoteli oditi v mesto.” “Čisto prav imate, C. B.,” je pokimal Chris. “Ti torej meniš, da bodo prišli še to noč?” je hitro vskočila Maksina. “Da, čisto mogoče bi bilo”, je kratko priznal. “Potem je pa naj bolj pametno, če si naročimo sedaj kako malenkost za pod zob,” je mirnodušnp ugotovil C. B. Po-slal je svojega osebnega slugo Phil- beama v kantino, ki je zaradi nočnega dela v nekaterih oddelkih bila noč in dan odprta. Sluga jim je prinesel iz- kantine juho in mrzel narezek. Molče so večerjali in pili pomarančni sok, naj¬ bolj priljubljeno C. B. jevo pijačo. Po prigrizku je prinesel na mizo še stekle¬ nico whiskyja. “S sodo, Maksina? — Brandeis? — Cary?” A Chris sploh ni hotel poskusiti whi- skyja. “Nocoj na noben način ne,” je izjavil. Maksina ga je vsa nemirna opazova¬ la in ugotovila, da je bil pozorno zbran in ves bled. “Kozarček ti bo dobro naredil,” je šep¬ nila. ben način ne,” je ponovil. Brandeis je pil v kratkih požirkih. Hvaležen je bil in toplo ginjen, ker Chris v svojem poročanju niti z bese¬ dico ni omenil njegovega napada nanj. “Marmonu je uspelo, pridobiti si zau¬ panje Marsovcev, nas pa iz njih družbe izključiti,” je bilo vse, kar je Chris de¬ jal. “Na vaše zdravje, Cary,” je napil Brandeis. Chris mu je prikimal, Maksi¬ na pa nasmejala. Philbeam je pospravil mizo in nesli¬ šno odšel. Razgovor je postajal dolgo¬ časen in dolgovezen, dokler ni povsem utihnil. Nenadno je Chris dvignil gla¬ vo: “Ali smem odpreti okno, C. B.?” je vprašal. C. B. je začuden prikimal, Chris pa se je dvignil, odprl okno in obstal. “Amdu”, je dejal glasno. Brandeis in Maksina sta planila kvi¬ šku, le C. B. je mirno obsedel. XXI. C. B. jevo poznanstvo z Maršem in marsovskimi zadevami se je doslej ome¬ jevalo samo na pripovedovanje. Seveda, celestij je prihajal iz Marsa in Maksi¬ na mu je pokazala brogos, a pri vsem tem se C. B. jevo poznanje Marsa ni dosti obogatilo. Jasno je, da še niso imeli časa dovelj, da bi brogos preizku¬ sili. Vse pa, kar so udeleženci ekspedi- j cije imeli s seboj marsovskih stvari, je bilo še vedno v Argo. Na žalost pa jim je tako hiter odhod preprečil, da bi kaj več odnesli s seboj. Sedaj pa je C. B. takoj potuhtal, za kaj je šlo. In najbolj različni občutki, ki so ga grozeče in vznemirjajoče ob¬ hajali, so se končno umaknili vse pre¬ kajujoči radovednosti. . , “Am- du,” je zadonelo, kot bi zaorglal na najnižje tdne, nekje v višinah pod stropom. “Vsekakor je bolje videti tistega, s katerim moramo govoriti,” je r dejal Chris. C. B. je v trenutku opazil ogromne, triprstne roke, ki so bile zaposlene na nečem nevidnem — potem glavo, ne tri glave z dolgimi, bledordečimi očmi, za¬ tem nos in usta. Končno se je pokazal cel trup. “Gašper, Miha, Boltežar,” je ušlo Maksini. Zdelo se je, kakor da so trije ogromni velikani zavzeli vso steno. Stali so ob njej, kakor da bi nekakšni gromozanski ptiči bili vtkani v neizmerno velik glo- belin. “Zaprite vrata, prosim, Cary,” je u- kazal C. B. “če na vsem lepem vstopi Philbeam, ga bo zadela kap.” Chris ga je ubogal in obstal naslo¬ njen na vrata. “Dobrodošli, divu,” je mirno dejal. Kot prvi je povzel besedo Boltežar. Chris ga je takoj spoznal in v hipu mu je postalo jasno, da jih nikdar več ne bi mogel zamenjati med seboj. “Zemljan, katerega imenujete Chris, pa tudi Cary včasih, nam je preko drul- ske deklice Tulme poslal sporočilo,” je začel, “katerega smo mi predali Pranu- ju, vrhovnemu članu Tri - Fanu - Orna. Zato smo danes tukaj: Zemljan je ome¬ nil neko staro postavo s Tri — Barke, katero je dal Am, pa so jo zemljani prekršili, ker jih je A,m - ba Om. - bal znal pregovoriti.” “Prav tako, kakor je zemljan Marmon pregovoril vas, da ste prelomili s staro postavo,” je dejal odločno Chris. “Samo Am more razveljaviti svojo lastno postavo,” je nadaljeval Boltežar. “Res je tako. More pa pri tem Am u- porabiti tudi katero koli izmed svojih stvaritev.” 1 8 “Tudi Am - ba je bil ustvarjen od Boga,” je odvrnil Chris. “Am - ba Om - bal nikakor ni zem¬ ljan,” je pripomnil Miha, “medtem ko Marmon je.” “Vsak zemljan pa je lahko prevzet J od Am - ba Om - bala, podobno kakor j je tudi lahko navdihnjen od Arna,” je poučeval Chris; “in zakaj nam niste dali nobene priložnosti, da bi se branili pred Marmonom? Pretrgali ste stike z nami in noben divu ni smel z nami go¬ voriti — kakor je ukazal Pranu.” “Zemljan Marmon nas je posvaril pred vami.” “In je potem tudi svetoval, da je tre¬ ba zasesti vso zemljo!” “Ali je morda narobe, ako hočemo o- svoboditi Tri - Barko?” Chris je dvignil glavo: “Tri - Barka je že osvobojena, je že odrešena,” je dejal glasno. “Am sam, nas je odrešil, ko je postal človek in med nami živel”. “Am — je postal človek —” je ponav¬ ljal Boltežar v takšnem tonu, da je ne¬ prikrito kazal vso neizmerno začude¬ nost. “Kako naj si to razlagam?” ' “Am sam je to najlepše razložil. In dokler bo stala naša zemlja, tolika časa bodo milijoni zemljanov hvaležni peli slavo,” je govoril Chris. “Am je namreč sama ljubezen: ko ga ljudje niso hoteli več ubogati in so se mu uprli, je odgo¬ voril z neizmerno povečano ljubeznijo. Postal je človek, da bi našo krivdo na¬ se vzel. In on — nedolžen je za nas umrl, da nam je tako spet odprl pot do Arna.” “če je vse to res,” je počasi dejal Boltežar, “potem je to dejstvo večje ka¬ kor Tri-Fanu in Tri-Barka in vse zvez¬ de skupaj, pa še Am — Tri zraven, ki vsem 1 zvezdam svetlobo daje. A kako neki je potem mogoče, da so- zemljani — takšni, kakršni so tako brezbrižni, okle¬ vajoči. ..” “Vrata so sicer vedno odprta”, je od¬ vrnil Chris, “a Am nikogar ne sili, naj pride k njemu. In svobodo, odrešenje si lahko vsak samo prostovoljno izbere. Zato zasedba zemlje s strani Fanu-du Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. VII. 1956 SLOVENCI KANADA Misijonski krožek “Baraga” v Toron¬ tu je imel 9. junija v cerkveni dvorani pri slovenski fari zabavni večer, čisti dobiček te prireditve je bil določen za slovenske misijonarje, ki so bili pregna¬ ni s Kitajske in sedaj delujejo na For- mozi. Zato je bila tudi udeležba roja¬ kov kar lepa. Posebna zanimivost dru¬ žabnega večera je bila Kitajka, ki je na prošnjo Misijonakeg-a odseka prišla na ta večer. Slovenskim rojakom je v govo- v "i pojasnjevala navade kitajskega na¬ roda. Govorila je tudi o velikem trplje¬ nju kitajskih vernikov pod komunisti. (Nadaljevanje s 1. strani) šen, pa je hkrati razgibal druge stran¬ ke in oslabil Odrievo pozicijo. Pojavili so se drugi kandidati, katerih volilni programi niso bili toliko merodajni ka¬ kor pa upanje, da bodo zbrali zadostno število glasov prepovedane APRA-e. Kot Lavalleva nasprotnika sta se poja¬ vila 67 letni Manuel Prado, šef svoje #trogo osebne stranke, bivši predsednik države (1939-45), prototip peruanske oligarhije, katerega podpirajo bankirji, veleposestniki in industrija, ter Fer- nando Belaunde Terry, star 43 let, kan¬ didat svojega prijateljskega omizja, pa eden najboljših peruanskih arhitektov; je predstavnik liberalcev. Kot vse kaže, so se apristi odločili podpreti Belaunde- ja, ker jim je ime Prado v slabem spo¬ minu. Pradov oče je bil namreč pred¬ sednik Peruja v letih okrog 1879, ko so se Peruanci zapletli v vojno s Čilom. Tedaj je zbral precejšnjo količino denar¬ ja, odšel v Evropo nakupovat orožje in se vrnil brez orožja in denarja, ko je bila vojna že končana v korist Čilencev. — Štetje glasov še ni dokončano. Zma¬ go pripisujejo trenutno Pradu. Vse uradne prevode dokumentov vam preskrbi SIMON RAJER uradni prevajalec (traductor publico) Uruguay 654 7 nadstr., pisarna 709. T. E. 40-7327 (Poleg Tribunales) Vsak dan (tudi ob sobotah) od 9. do 11. ure SLOVENSKI PROSVETNI DOM V LANUSU IMA SMREKOV VRH NA STREHI! Pač zadosten vzrok, da društvo SLOVENSKA VAS pripravi L I K O F , ki bo v nedeljo 15. julija, z začetkom ob 14. uri. Za želodčne dobrote bo poskrbel odbor, za domačo zabavo pa harmonikarji in udeleženci. Otroški nastop, slovenska pesem in lep sre- čolov bodo dopolnili program. P O SVETU Ko je spregovorila nekaj besed tudi v slovenščini, ki se jih je za ta večer nau¬ čila, so rojaki v dvorani navdušeno za¬ ploskali. Prav tako potem, ko se je po dvorani razlila nežna melodija dveh kitajskih narodnih pesmi z gramofon¬ skih plošč, ki jih je kitajsko dekle pri¬ neslo s seboj. V Torontu je začela delovati Sloven¬ ska pisarna. Vzdržuje jo slovenska ka¬ toliška skupnost, ki je organizirana na področju slovenske župnije Marije Po¬ magaj. Svoje prostore ima v hiši v bli¬ žini slovenske cerkve. Je samostojna u- stanova, ki bo pa tesno sodelovala s slo¬ venskim farnim občestvom. Pri vseh teh volitvah je mogoče opa¬ ziti samo eno: vsi ti narodi so še tako mladi v svojem razvoju, da pri njih re¬ sne stranke z zgodovinskim obeležjem niso še dovolj zasidrane kot stranke, predstavnice nekih idej, pač pa v posa¬ meznih osebnostih vidijo volilci možnost morebitnega napredka in dobrobiti. Vo¬ litve stoje potemtakem pod vplivom spo¬ sobnosti kandidatov, obenem pa tudi fi¬ nančne in zakulisne moči omizij, ki po¬ samezne kandidate podpirajo. Do kraja izdelan program ima samo bolivijska MNR, ki pa ga tudi ne more uresničiti, ker dežela in prebivalci še niso zreli za tolikšne spremembe. Zanimivo je tudi, da se je v Peruju letos prvič pojavila kršč. dem. stranka, ki pa ni mogla iti na volitve, ker je šele v obdobju orga¬ niziranja. Tudi ni izdala nikakega pove¬ lja, katerega kandidata naj njeni somi¬ šljeniki volijo. JAN JUSTO Znano je, da živi v San Justu in nje¬ ga okolici zelo veliko slov. novih nase¬ ljencev. Nekateri celo zatrjujejo, da je v San Justu najmočnejša slovenska no- vonaseljenska skupina na področju Vel. Bs. Airesa. Slov. ljudje se odlikujejo po svoji pridnosti za izboljšanje vsak¬ danjega kruha, veliko rojakov si je pa tudi že postavilo prijetne družinske do¬ move. Pri vsem delu pa naši ljudje ni¬ so zanemarili stremljenj za razgibano versko in kulturno življenje. Za Sloven¬ ce je v župni cerkvi vsako nedeljo in praznik sv. maša, v župnijski dvorani je pa bilo doslej že tudi več slovenskih kulturnih prireditev. Pri tem delu so se dostikrat pojavljale iste težave kot drugod: Slov. prireditve so se lahko vr¬ šile samo tedaj, kadar je bila dvorana na razpolago. Zato se je že pred časom porodila misel, da bi slovenska novona- seljenska skupina v San Justu prišla do svojih lastnih prostorov, ki naj bi slu¬ žili vsem krajevnim potrebam sloven¬ skih rojakov v San Justo in njega oko¬ lici. Za uresničitev te zamisli je bil na se¬ stanku rojakov izvoljen poseben odbor. Ta je bil mnenja, da akcijo za postavi¬ tev lastnih prostorov lahko najbolje iz¬ vede zadružna oblika organizacije. V to svrho je bila nato ustanovljena za¬ druga z omejeno zavezo “Naš dom v San Justu”. Izvoljen je bil tudi odbor zadruge. Prejšnji teden je odbor zadruge “Naš dom v San Justo” napravil nadaljnji korak za pridobitev lastnih prostorov. Kupil je zemljišče z dobro ohranjeno hišo. Hiša ima 295 m2 zazidane površi¬ ne, praznega sveta pa je 550 m2. Kuplje¬ ni svet s hišo je oddaljen od glavnega trga v San Justo dve kvadri in sicer od Bara Tokyo dve kvadri v smeri proti Camino de cintura. Odbor zadruge nam je o nakupu hiše in zemljišča poslal obširnejše poročilo, v katerem pravi med drugim: “Tukaj bodo torej imeli naši otroci lahko takoj na razpolago prostore za slovensko šolo, tukaj bomo igrali, peli in včasih se tudi poveselili ter ob asadu in poticah obhajali spomine in delali načrte. Skratka: to bo naš drugi dom.” Odbor zadruge tudi izjavlja, da s svo¬ jo akcijo, za zagotovitev lastnih prosto¬ rov slovenskim ljudem v San Justo, ni¬ majo niti najmanjšega namena ospora- vati ali delati težkoče najmanj vseslo¬ venski akciji za postavitev slovenske hi¬ še V Buenos Airesu, kar dokazuje zlasti dejstvo, da so mnogi člani zadruge, pri¬ spevali za to akcijo velikodušno denarne prispevke. Predsednik zadruge “Naš dom v San Justo” je g. Ludvik Hren, tajnik g. Ivan Oven, blagajnik g. Vinko Goršič, go¬ spodarja pa gg. Matko Intihar in Ivan Zupanc. BARILOCHE ‘ V. redni občni zbor SPD Bariloče. Dne 23. VI. so se zbrali člani tukajšnje sekcije Slovenskega planinskega dru¬ štva, da polože račune o svojem delu v pretekli poslovni dobi. Sestanek se je vršil v prostorih Planinskega stana, ki ga je SPD lansko leto kupilo in ki ga zdaj preureja v planinsko zavetišče. Iz poročil povzemamo, da je bila de¬ lavnost društva v zadnjem letu manjša kot prejšnja leta. Kljub temu lahko za¬ beležimo vrsto planinskih izletov, ple¬ zalnih vzponov in smučarskih zmag. Po¬ glavitna gospodarska skrb SPD je Pla¬ ninski stan. Posestvo je po zaslugi bue- nosaireške sekcije v celoti plačano in dokončno se je prekrila streha s cement¬ nimi ploščami. Začelo se je preurejanje stavbe in trdno upamo, da bo prihodnje poletje zavetišče na razpolago buenosai- reškim gostom. Blagajniški promet izkazuje, da je bariloška sekcija naložila svoje dohod¬ ke skoraj v celoti v mater jal in delo za preureditev zavetišča. Za bodočo poslovno dobo je bil sogla¬ sno izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Lojze Grzetič, tajnik Dinko Berton¬ celj, blagajnik Ivan Amšek, gospodar Milan Godec, odbornika: Peter Arnšek in Jože Polegek. Novi predsednik se je zahvalil za za- Ob volitvah v južnoameriških državah ni po volji Arna, ampak po volji Am-ba Om-bala. Kajti Am-ba Om-bal dela si¬ lo, Am pa ne, kajti ljubezni ni mogo¬ če prisiliti. Am nam je samo dal možnost, združiti se ponovno z njim s pomočjo Boga-člove- ka in tako ostati v njem. Naj bo blago¬ slovljeno njegovo ime na vse veke!” “Amen,” je dejal nepričakovano C.B. in sam nad seboj začuden; le oči so mu blestele izpod močnih obrvi. “Amen,” je ponovila tudi Maksina in Brandeisove ustnice so se nemo premak¬ nile “Mi ne moremo sami od sebe ničesar storiti,” je nadaljeval Chris, “pač pa sa¬ mo s pomočjo Boga-človeka in v njem ako vanj verujemo. Ne verujejo vsi vanj — še daleko ne vsi. Premnogi se dajo zapeljati vodstvu Am-ba Om-bala, ka¬ kor na primer človek Marmon; so pa tudi taki, ki se sami sebi zde bogovi. Skoraj dvatisočkrat je Tri-Fartu obkro¬ žil Am-Tri, odkar je Bog-človek prebi¬ val med nami — kar je pravzaprav ze¬ lo dolgo časa že, pa tudi sila malo hkra¬ ti; tudi drevo ne zraste v enem samem dnevu. Am, tako hoče. In do danes nas ni zapustil, še danes prebiva med nami, seveda v drugačni obliki.” V tem se je pričela odražati postava novega velikana poleg ostalih treh. Četrti velikan je na vsem lepem stal v sobi: in trije zemljani, ki so bili na Fa- nu, so spoznali po rdeče žarečih diade- mih postavo Pranuja, predsednika viso¬ kega sveta na Tri-Fanu. “Zemljan Chris,” je začel Pranu, “je spregovoril stavek, prav na koncu svo¬ jega razgovora z drulsko deklico Tulmo. Stavek se je glasil: zemljani so večji in manjši kakor Fanu-du. — Odkod pozna ta stavek zemljan Chris in kaj je z njim mislil?” “Dobrodošel med nami, Pranu s Tri- Fanu,” je dejal Chris, “ne morem pa po¬ vedati, odkod poznam ta stavek, kajti prišel mi je na ustnice, sam ne vem ka¬ ko. Ko sem ga spregovoril, niti sam nisem vedel, kaj naj bi pomenil. Sedaj ga razumem, vsaj upam tako. Zemlja¬ ni so manjši kot Fanu-du zato, ker so padli in so tako izgubili mnogo svoje pr¬ votno namenjene jim popolnosti. So pa večji kakor Fanu-du, ker je Am sam po¬ stal človek in je med njimi prebival.” “Že mora biti resnica,” je spregovo¬ ril Pranu, “kajti niti človeški duh in tu¬ di duh Tri-Fanu nista dovolj sposobna, da bi si kaj takega izmislila. In Am- Sao, prastari naš predhodnik, je isti sta¬ vek spregovoril mojemu predhodniku v predsedstvu Tri-Fanu; ta mi ga je še¬ petajoče povedal, preden se je vrnil k Arnu. Tako ga je le ta mogel vdihniti tebi — ali pa Am sam. — Rad bi videl zemljana Marmona, Varul.” Eden izmed divu je v hipu izginil. “Preden se Varul vrne z zemljanom Marmonom,” je povzel Pranu, “mi po¬ vej še kaj o času bivanja Arna na Tri- Barki.” In Chris je začel pripovedovati, ka¬ kor je najbolj vedel in znal o osred¬ nji točki človeške zgodovine; o zvezdi, ki je vstala nad malim krajem v Ju¬ deji, o dekletu, ki je bila devica in mati, o detetu, pred katerim so se po¬ klonili trije modri; o nauku, ki ga je otrok učil, ko je postal odrasel mož. Pripovedoval o smrti in njegovem vsta¬ jenju tretji dan. “Na vsem Am-Tri,” je rekel Pranu, “ni zvezde, kjer bi se prepevala takšna pesem, ki bi bila vsaj malo podobna tvo¬ ji pesmi. Ako bi mogli biti srečnejši, kakor smo že srečni, potem bi morali skorajda obžalovati, da nam ni dano de¬ liti vaše usode z vami.” “Prav to, skoraj z istimi besedami po¬ vedano, uče tudi nas,” je prevzeto dejal Chris. Pranove oči so se uprle v okno in že se je pojavila postava četrtega divu. V njegovem naročju je počivalo, na pol brez življenje, bržkone zaradi hitrega poleta, drobno telo: bil je Marmon! Zavladala je smrtna tišina. Marmon je kmalu prišel k sebi; za¬ čel se je premikati in stegovati ude, se stresal in otepal kot majhen otrok, ki bi rad prišel iz naročja. Divu ga je pre¬ vidno postavil na noge. Obstal je, še ves omotičen in omahujoč, potem pa je odprl oči in se pričel razgledovati nao¬ krog. upanje, povdaril, da je dovršitev planin¬ skega zavetišča in ureditev cenenega letovanja za buenosaireške planince in tamkajšnjo mladino poglavitna naloga društva. Poleg tega bo odbor organizi¬ ral nekaj skupinskih izletov in kako dru¬ žabno prireditev. — Občni zbor je nada¬ lje sklenil, da se bodo v svrho financi¬ ranja gradnje izdali boni brezobrestne¬ ga posojila po $ 100.— in se prodali med člani in prijatelji. Pozneje se bo vsako leto žrebalo določeno število bonov v svrho povračila dolga. S petjem slovenskih pesmi in ob ve¬ seli spremljavi harmonike se je občni zbor zaključil. V A DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenska zemlja, slovenski kraji, naše gore, reke in jezera! Kako srčno rad bi jih še videl! Ali mi bo to še dano? Za¬ kaj ne? če ne v naravi, pa v lepi sliki to vse lahko že sedaj gledate. Na petem prosvetnem večeru Krajevnega odbora Društva Slovencev v Ramos Mejia v ne¬ deljo 15. junija ob pol sedmih zvečer boste lahko na platnu gledali slovenske kraje, naše gore, reke in jezera, obču¬ dovali lepoto slovenske zemlje in sloven¬ ske besede. Skioptične slike o lepotah Slovenije bodo spremljane z lepim slo¬ venskim besedilom in narodno pesmijo. Ne izostanite od tega večera. Pridite za¬ nesljivo in še otroke pripeljite s seboj, da bodo videli, kakšna je njihova rodna zemlja. V nedeljo 15. junija 1956 v cer¬ kveni dvorani v Ramos Mejia ob pol sed¬ mih zvečer! Nadaljevanje Organizacijsko-poslovne- ga tečaja Društva Slovencev bo v sobo¬ to 14. julija t. 1. ob šestih zvečer v pev¬ ski sobi Gallusa na Necochea 440 v Ra¬ mos Mejia. .Govoril bo Miloš Stare. Vse dosedanje udeležence vabimo, da na te¬ čaj zanesljivo pridejo. Društvo Slovencev Uradno je bilo objavljeno, da tudi le¬ tošnja argentinska himalajska ekspedi¬ cija na Dhaulagiri ni dosegla uspeha. Manjkalo ji je samo 480 metrov do vrha, pa se je morala vrniti zaradi hudih snež¬ nih viharjev. Dhaulagiri je tako ostal še edini nezavzeti osemtisočak v Himalaji. KEGLJAŠKI KLUB vabi vse svoje člane na nagrad¬ no tekmovanje, ki bo v nedeljo, 15. julija ob treh popoldne na slovenski Pristavi v Moronu. Še posebej pa vabimo vse čla¬ ne k vojaški sv. maši, ki bo iste¬ ga dne na Pristavi ob enajsti uri dopoldne. Kegljaški klub K A V A - Č A J “A LOS MANDARINES” prodajalna Av. de Mayo Ramos Mejia T. E. 658-4026 Lastnica: LJUDMILA ZAJC Oskrbuje rojake z vsemi predmeti svoje trgovine za pošiljke v domovino. JFeter Mmmt CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 ESL0VE1A LIBRE Redaccion y Administracion: Victor Martinez 50, Buenos Aires,. Argentina OBVESTILA Na prihodnjem kulturnem večeru. SKA v soboto 7. julija t. 1. ob 7. uri zv. (Bullrich, Sarandi 41) bo predaval Ma¬ rijan Marolt o kiparju Francetu Gorše- tu. Predavanje bodo ilustrirale številne skioptične slike; poudarek bo na umet¬ ninah iz zadnjega časa. Fantje! V nedeljo dne 8. julija ob treh. popoldne bo na Pristavi v Moronu redni mesečni sestanek, ki bo združen s prijet¬ nim družabnim delom. Iskreno vabi SFZ. Mladinska domobranska proslava, ki jo prirejajo SDO, SFZ in Mladinski dom, bo v nedeljo ob pol šestih popoldne v župni dvorani v Moronu. Častna dol¬ žnost vseh fantov in deklet je, da se je. polnoštevilno udeleže. Vabimo pa tudi vse ostale rojake. Članom Mladinskega Doma sporoča¬ mo, da bo v nedeljo dopoldne, 8. julija redni članski sestanek. Začetek ob 10. uri s sv. mašo, takoj po maši’pa je se¬ stanek, na katerem bo zanimivo preda¬ vanje o slov. pesmi. Predaval bo diri¬ gent pevskega zbora Gallus dr. Julij Sa- veli. Slovenski kvartet bo pa zapel ne¬ kaj narodnih pesmi. Ta kvartet bo pel tudi pri sv. maši. Vse člane prosimo, da se zanimivega predavanja udeleže, .isto tako sv. maše. Nadalje opozarjamo vse člane, da je članska dolžnost, da se popoldne udele¬ že domobranske proslave, ki jo prirejajo mladinske organizacije v Moronu. Vrednost svojega lota boš podvojil, za hišo napravil prijeten utis, sebi pa veliko veselje, ki ga morda še niti ne slutiš, ako boš lot pravilno zasa¬ dil odnosno uredil lep vrt. če sam tega ne veš, se obrni na domače vrt- narsko-gradbeno podjetje in razsadnik “Triglav” San Martin esq. Moreno, Tortuguitas FCNG Belgrano Na zalogi imam lepo izbiro sadik enoletnih in trajnih cvetlic za vrt in park, vsako količino sadik najboljše vrste vrtnih jagod, ki bodo v poseb¬ no veselje in korist yašim najmlaj¬ šim. Nadalje imam na razpolago vsa¬ ko število sadik najlepše in najtr- pežnejše vrtne trave gramillan, lepe čebulčke belih narcis in gladiol v raznih barvah. Na vprašanja glede podnebja za^Gapital in provinco Bs. Aires Vam odgovarjam na vsa v vrtnarsko stroko spadajoča vprašanja in dajem nasvete na našem stanova¬ nju zastonj. Po pošti pa je treba za vsako vprašanje in nasvet priložiti $ 5.— v denarju ali znamkah za od¬ govor. Za honorar 130 pesov pa Vas na željo obiščem tudi na Vašem do¬ mu v Capitalu ali področju Vel. Bs. Airesa. Naš razsadnik se nahaja eno kva- dro od postaje na desno po ulici . Mo¬ reno. V Tortuguitas stoji dnevno nad 70 vlakov, ki vozijo iz Retira v Del Viso in obratno. Za solidno postrežbo in konkuren¬ čne cene Vam jamčim in se pripo¬ ročam Jože štefanič, vrtnar Ob priliki desetletnice mučeniške smrti zadnjega ministra za vojsko in mornarico Kraljevine Jugoslavije in vrhovnega poveljni¬ ka oboroženih sil v domovini generala ©raže Mihajloviča bo daroval direktor slovenskih duhovnikov preč. g. Anton Orehar v nedeljo dne 15. julija 1956 ob enajsti uri sv. mašo za junake, pa¬ dle v borbi proti okupatorju in komunističnim nasilnikom za svo¬ bodo jugoslovanskih narodov. Sv. maša bo na slovenski Pristavi v Moronu na prostem ob vsakem vremenu. Pripravljalni odbor 'EUBOPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na: EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires NALOŽITE DENAR VARNO IN NA VISOKE OBRESTI! — DA YDAM S. R. L. — ULICA 25 DE MAYO 533 — T. E. 32-7712 »