45
Letnik 42 (2019), št. 1
Ključne besede:
določbe,	 prit ožbe	
drža v ljano v , 	
r a vnanje 	
v arnostnih	 sil,	
obr a vna v anje 	
kritik,	v sebina	
prit ožb
Key-words:
Pr o visions,	
citizens'	
complaints,	
security	f or ces	
beha viour ,	
pr ocessing	
criticisms, 	
cont ent	 of	
complaints
1.01	Izvirni 	znanstv eni 	članek	
Pr ejet o:	14.	 1.	2019
UDK	94(497.4):	351.74(497.4)”1850/2017”(094)
342.736:351.74(497.4)”1850/2017”
Pritožbe zoper može postave na slovenskem 
(1850–2017)
P A VEL	ČELIK	
magist er	sociologije
Tbilisijsk a	ulica	54,	SI-1000	Ljubljana
Izvleček
Prispe v ek 	 je 	 vpog led	 v 	 pr a vne	 pr edpise,	 ki	 so	 ur ejali	 delo v anje 	 v sak okr atnih	
v arnostnih	 sil	 na	 Slo v ensk em 	 od 	 k onca 	 18.	 st oletja	 do	 danes. 	 Sk uša 	 odgo v o -
riti	 na	 t emeljno	 vpr ašanje,	 ali	 in	 k ak o 	 je	 bilo 	 mogoče	 izr aziti	 nestrinjanje	 z	
ukr epi	 pripadnik o v 	r azličnih	v arnostnih	 sil	 do	 drža v ljano v 	pri	 nas 	 t er 	k do 	in 	
k ak o 	 je 	 obr a vna v al 	 prit ožbe	 drža v ljano v 	 zoper	 r a vnanje	 mož 	 posta v e.	 Sprv a 	
t o vrstnih 	 določb	 ni	 bilo	 ali	 pa 	 so	 bile 	 zelo	 skr omne.	 Zar adi 	 t eg a	 ni 	 št e vilčnih 	
podatk o v 	 o 	 t ej 	 plati 	 r azmer ja	 med	 možmi	 posta v e 	 in 	 dr ža v ljani. 	 P ost opoma 	
pa	 so 	 t emeljni	 pr a vni 	 pr edpisi	 o 	 v arnostnih	 silah 	 pri	 nas	 zajemali	 tudi	 t o	 po -
dr očje 	 in	 danes	 je 	 t o	 ur ejeno 	 tak o	 v 	 t emeljnih	 pr edpisih 	 za	 delo v anje	 policije	
k ot	 v	 podzak onskih	 aktih. 	 Slednje	 je	 bilo	 t esno	 po v ezano	 s 	 st opnjo	 prizade -
v anj	 za 	 v arstv o	 člo v ek o vih 	 pr a vic	 in	 s v oboščin, 	 t or ej	 s 	 st opnjo 	 demokr atično -
sti 	r ežimo v .
Abstract
C OMPLAINTS	 A G AINS T	 POLICEMEN 	ON	 THE	SL O VENIAN 	TERRIT OR Y	
(1850–2017)
This 	 article	 is	 an	 insig ht	 int o	 leg al	 r egulations	 go v erning	 the 	 functioning	 of	
r especti v e	 security	 f or ces 	 in	 the 	 Slo v enian 	 t errit ory 	 fr om	 the 	 end 	 of	 the	 18th	
century	 t o	 t od a y . 	 It	 att empts	 t o	 ans w er	 the	 fundamental	 question	 w hether	
and	 ho w 	 it 	 w as 	 possible	 t o	 e xpr ess 	 disagr eement 	 with	 the 	 measur es	 of	 v ari -
ous 	 security	 f or ces 	 members	 ag ainst 	 citizens	 in 	 our 	 t errit ory , 	 and	 b y 	 w hom	
and	 ho w 	 citizens' 	 complaint s	ag ainst	 the	beha viour	 of	policemen	w er e 	dealt	
with.	 Pr o visions 	 of	 this	 kind 	 initiall y 	 did	 not	 e xist	 or 	 the y	 w er e	 v ery	 modest . 	
As	 a 	 r esult ,	 ther e	 ar e 	 no 	 numerical	 inf ormation 	 on 	 this	 side	 of 	 the	 r elation -
ship 	 betw een	 policemen	 and 	 citizens.	 The 	 fundamental 	 leg al 	 r egulations 	 on 	
security	 f or ces	 had	 been 	 gr aduall y	 co v ering 	 this	 ar ea	 t oo,	 and	 t oda y	 this	 is 	
r egulat ed 	 b y	 the 	 fundamental	 r egulations 	 f or	 oper ation	 of 	 the 	 police	 and	 b y	
statut ory	 instruments. 	 This 	 w as	 closel y	 r elat ed 	 t o	 the	 le v el	 of	 eff orts	 t o	 pr o -
t ect 	 human 	 rig hts 	 and 	 fr eedoms,	 ther ef or e	 t o	 the	 le v el	 of 	 r egimes 	 democr acy .

46
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Uvod
Drža vne	 v arnostne	 sile 	 pri	 nas 	 so 	 nastajale	 nek ak o	 vzpor edno 	 z 	 odmir a -
njem	 f e v dalneg a	 r eda 	 in 	 kr epitvijo	 osr ednje	 drža vne	 oblasti.	 Dot edanje	 v arno -
stne	 sile	 so	 bile 	 med	 seboj	 slabo	 po v ezane,	 na v ezane	 so 	 bile	 bolj 	 na 	 gr aščinsk o 	
gospostv o, 	 ki 	 je	 bilo	 t emelj	 t edanje	 drža v e 	 in	 družbe.	 Samoupr a vna	 mesta 	 so	
imela	pa vico	do	s v oje	str aže. 	
No v e, 	 od	 drža v e	 v odene	 in	 plačane,	 v arnostne 	 sile	 so 	 bile	 po v ezane	 in 	
r azpor ejene 	 na	 celotnem	 oz emlju	 posamezne	 drža v e 	 al i 	 dežele. 	 T emeljile	 so	 na 	
pr a vnih	 pr edpisih 	 o	 delo v anju 	 in	 or g anizir anosti.	 V se	 t o	 je	 bilo 	 po v ezano	 z	 no -
vim	 družbenim 	 r azr edom,	 meščanstv om, 	 ki 	 je	 bilo 	 nosilec	 no vih	 pog ledo v 	 na 	
drža v o,	 družb o	 in	 posamezn ik a.	 Meščanstv o	 je	 hkr ati	 bilo	 nosilec 	 no vih 	 pog le -
do v 	 na	 pomen	 člo v ek o vih	 pr a vic	 in	 t emeljnih	 s v oboščin. 	 Slednje	 je	 mor alo 	 upo -
št e v ati	tudi	moštv o	v arnostnih	sil.	
Slo v enija	 je	 v	 s v oji	 v arnostni 	 pr et eklosti 	 poznala 	 v eč	 vrst 	 mož 	 posta v e,	
od visno	 od	 osr ednje	 oblasti,	 ki	 ji	 je	 njeno	 ozemlje 	 pripadalo.	 Najpr ej	 je	 bila	 t o	
cesarsk a	 A v strija	 s	 pr est olnico	 na	 Dunaju,	 kjer	 so 	 v arnostne 	 naloge	 opr a v ljali	
policijski 	 str ažniki 	 t er	 or ožn iki; 	 nat o	 je	 bila	 Kr alje vina 	 Sr bo v , 	 Hrv at o v	 in	 Slo v en -
ce v	 ozir oma 	 Jugosla vija	 z	 g la vnim	 mest om	 Beogr ad,	 kjer	 so	 pr a v	 tak o	 poznali	
policijsk o	 str ažo	 in	 or ožništ v o;	 za	 njo	 Ljudsk a 	 ozir oma	 Socialistična	 r epublik a	
Slo v enija	 v	 okviru 	 Jugosla vije	 s	 pr est olnico	 v	 Beogr adu,	 kjer	 so	 oblik o v ali	 eno -
tno 	 milico,	 ki	 je	 opr a v ljala	 podobne	 naloge 	 k ot 	 pr ej 	 str ažniki	 t er 	 or ožniki;	 danes	
pa	 je	 samost ojna	 R epublik a	 Slo v enija	 s 	 pr est olnico	 v	 Ljubljani,	 kjer	 so	 pono vno	
vzposta vili 	policijo	 k ot	edino 	od 	drža v e 	 plačano	in	 v odeno	 v arnostno	silo.
V saj	 posr edno 	 bi	 mog li	 med	 v arnostne 	 sile	 prišt eti	 še 	 finančne	 str ažnik e,	
ki 	 so 	 de lo v ali 	 ob	 drža vni 	 meji 	 in	 v 	 notr anjosti	 drža v e. 	 Skr beli 	 so 	 za 	 t o, 	 da 	 se 	 je 	 iz -
v ajalo	 načelo 	 »bogu,	 k ar	 je	 božjeg a	 in	 cesarju, 	 k ar	 je	 cesarje v eg a«. 	 T a	 ljudski	 r ek	
je 	 pomenil,	 da	 so 	 ti	 str ažniki	 skr beli	 za 	 odplače v anje	 da v k o v 	 in 	 drugih	 dajat e v	
drža vi,	 izjemoma 	 pa	 so	 jih	 poklicali	 na	 pomoč	 drža vnim	 policijskim 	 str ažnik om	
ali	 or ož nik om.	 V endar	 t eh 	 mož	 ne 	 bom 	 u vrstil	 med 	 v arnostne	 sile,	 saj 	 je 	 bila	 nji -
ho v a	 g la vna	 nalog a 	 finančne	 nar a v e.	 Ob	 meji	 drža v e 	 so 	 bili 	 obmejni	 v ojaki,	 ki	 so	
pr a v	 ta k o	 opr a v ljali	 tudi 	 v arnostne 	 naloge, 	 v endar	 jih	 v	 člank u	 ne 	 bom	 upošt e -
v al. 	 P oleg	 drža vnih	 v arnostnih	 sil	 so	 bile	 r azlične 	 kr aje vne	 sile,	 ki 	 so	 opr a v ljale	
določene	 v arnostne	 naloge	 pod	 nadzor om	 drža vne 	 obla sti.	 T udi	 t e	 sile	 ne 	 bodo	
pr edmet	obr a vna v e 	v	t em 	 sesta v k u. 	
Z	 v arno stnimi	silami	 pri 	 nas 	 so 	 po v ezane	 štiri	 vrst e 	 izr ažanja	 nezado v olj -
stv a,	ki 	 jih	bom	opisal	v	 t em 	 sesta v k u:
	 a)	 kritik e	 pr edsta vniških	 or g ano v 	 ali	 posameznih 	 poslance v	 g lede 	 r a vnanja	
or ožnik o v 	ali	str ažnik o v;
	 b)	 prit ožbe	 r aznih	 or g anizacij 	 zoper	 delo v anje	 mož 	 posta v e, 	 ki 	 so 	 jih	 podale	
v 	s v ojem	imenu	 ali	 imenu 	 drugih;
	 c)	 prit ožbe 	 posameznih	 drža v ljano v , 	 ki	 so	 bili	 nezado v oljni 	 z	 ukr epom 	 pri -
padnik a	 ali 	 v eč 	 pripadnik o v	 v arnostnih	 sil	 do	 t eg a	 drža v ljana 	 ali	 sk upine	
oseb;
	 č)	 r azne 	 vr st e	 izr ažanja	 nezado v oljstv a 	 samih	 mož 	 posta v e 	 ali 	 njiho vih	 or g a -
nizacij 	 z	 ukr epi	 drža vnih	 ali 	 drugih	 or g ano v	 ali 	 v odstv a	 v arnostnih	 sil, 	 ki	
so	 priza de v ali 	 k oristi 	 posameznih	 delo v	 ali 	 celotno	 moštv o	 v arnostnih	 sil.	
Našt eti 	 vrstni	 r ed	 t eh	 izr ažanj	 nezado v oljstv a	 je 	 bil	 hkr ati 	 tudi	 vrstni 	 r ed 	
dejansk eg a 	 zgodo vinsk eg a	 dog ajanja 	 t e	vrst e	 na	 našem	ozemlju. 	
Danes 	 se	 pri 	 nas	 u v elja v lja 	 pojem	 pr of esionalizacije	 v arnostnih 	 deja vno -
sti,	 ne	 le	 drža vnih,	 marv eč	 tudi 	 občinskih	 in 	 zasebnih. 	 T emu	 vpr ašanju 	 je	 name -
njena	 celotna	 3. 	 št e vilk a	 r e vije 	Varstvoslovje 	 za	 let o	 201 8,	 kjer	 so	 sodela v ci	 F a -
k ult et e 	 za	 v arnostne 	 v ede	 orisali	 pr of esionalizacijo	 v 	 v ojski, 	 policiji,	 zaporsk em	
osebju,	 zaščiti	 in	 r eše v anju	 t er 	 pomoči	 in	 zasebnem	 v arstvu.	 V	 člank u 	 bom	 sk u -
šal	 opis ati	 pr of esionalizacijo	 v arnostnih 	 sil;	 pri	 t em 	 bom	 r azlik o v al 	 med	 »pokli -

47
Letnik 42 (2019), št. 1
canostjo« 	 posameznik a	 za	 opr a v ljanje	 t eg a	 poklica, 	 k ak or	 tudi	 r azume v anje	 del 	
in 	nalog,	ki	 jih	poklic 	 prinaša.	
I. 	Obdobje	a v strijskih 	str ažnik o v 	in 	or ožnik o v
Slo v ensk o	 ozemlje	 je	 v 	 t edanjih 	 cesarskih 	 časih 	 spadalo	 pod	 štiri	 dežele:	
Kr anjsk o 	 s 	 pr est olnico 	 v 	 Ljubljani,	 ki 	 je 	 bila	 naj v ečji	 del 	 slo v ensk eg a	 ozemlja;	
Štajersk o 	 s 	 pr est olnico 	 v 	 Gr adcu;	 K or ošk o 	 s 	 pr est olnico	 v	 Celo v cu	 in 	 Primorje 	 s	
pr est olnico 	 v 	 T rstu.	 Upošt e v al	 bom 	 le 	 ozemlje	 v oj v odin e 	 Kr anjsk e, 	 saj 	 je 	 bilo 	 v 	
drugih	deželah	podobno	ali	enak o. 	
1.1 Prvo obdobje policijskih stražnikov: ni določb o pritožbi
Prvi	 možje 	 posta v e, 	 ki 	 jih	 je	 vzdrže v ala 	drža v a,	 so	 bili 	 policijski 	 uslužben -
ci.	 Ti 	 so	bili	d v eh	vrst:	
	 a)	 v odilno 	 ur adnišk o	 ose bje,	 ki 	 je	 v odilo,	 usmerjalo 	 in 	 nadzor o v alo	 delo v a -
nje	na 	v arnostnem 	 podr očju;	
	 b)	 iz vršilno 	 osebje, 	 ki	 je	 bilo 	 podr ejeno 	 v odilnemu	 osebju	 in	 sesta v ljeno 	 v e -
činoma	iz		str ažnik o v . 	
T o	 se	 je	 začelo	 z	 vzposta v ljanjem	 močne	 osr ednje	 drža vne	 oblasti	 pod 	
cesarico	 Marijo	 T er ezijo	 in	 cesarjem	 Jožef om	 II.	 Na v adno	 r ečemo	 t emu	 obdo -
bju	 absolutizem:	 T o	 je	 oblik a	 v ladanja,	 kjer	 na	 naj višji	 st opnji	 odloča	 pr a vno 	
neomejena	 v ladarje v a	 v olja.	 Vladar	 je	 postal	 tak o	 močan	 in	 neod visen	 od	 sta -
no v ,	 da	 je	 sam	 ustv arjal	 no v o	 pr a v o.
1
	 P olicijsk e	 sile	 so	 bile	 najbolje	 or g anizi -
r ane	 s	 pomočjo	 policijskih	 dir ek cij.	 Slednje	 so	 nastajale	 z	 odločitvijo	 osr ednje 	
drža vne	 oblasti	 na	 Dunaju	 v	 g la vnih	 mestih	 dežel,	 lahk o	 pa	 tudi	 v	 drugih	 v ečjih 	
mestih	po	drža vi. 	
Prvi	 k or ak	 k	 ustano vitvi	 od 	 drža v e	 plačane	 in 	 v odene	 policije	 je	 st orila	
cesarica	 Marija	 T er ezija,	 ki 	 je 	 v ladala 	 med 	 let oma	 174 0 	 in 	 1780. 	 Pri 	 t em 	 se	 je 	
deloma	 zg ledo v ala	 tudi	 ali	 zlasti	 po	 P arizu 	 ozir oma	 F r anciji. 	 Leta	 1751	 so 	 začeli 	
na 	 Dunaju 	 posta v ljati	 k omisarje 	 za 	 posamezne	 četrti 	 in	 ulice.
2
	 Njen	 sin	 cesar	
Jožef	 II., 	 ki	 je	 bil	 na	 oblasti	 med	 let oma 	 1780	 in	 1790, 	 je	 nadalje v al	 njeno	 delo.	
Prv a 	 policijsk a 	 dir ek cija	 je	 bila	 6.	 4. 	 1784	 vzposta v ljena 	 na	 Dunaju, 	 pr est olnici	
cesarstv a	 in	 hkr ati	 dežele	 Spodnja	 A v strija.	 T o	 št ejejo 	 tu di 	 k ot	 začet ek	 no v e 	 or -
g anizir anosti	 policije 	 v	 monar hiji.	 Na	 podlagi 	 njeneg a	 vzor a	 so 	 bile	 oblik o v ane	
še 	 v 	 g la vnih	 mestih 	 drugih 	 dežel.	 Leta 	 1791 	 je	 prišla	 na	 vrst o 	 tudi	 Ljubljana	 k ot	
pr est olnica 	Kr anjsk e.
T edaj	 je	 pojem	 »policija«	 pomenil	 zelo	 obsežno	 podr očje:	 v arnost	 oseb	 in 	
pr emoženja,	 ja vni	 r ed	 in	 mir ,	 ja vna	 mor ala	 ozir oma	 nr a v stv enost ,	 zdr a v stv o,	 v ar -
nost	 pr ed	 požari,	 skr b	 za	 uboge,	 nadzor o v anje	 poslo vneg a	 časa	 gostišč	 in	 pr o -
dajaln,	 nadzor o v anje	 poslo v ,	 dela v ce v	 it d.	 Njen	 obseg	 je	 bil	 nek olik o	 podoben 	
današnji	 besedi	 ja vna	 upr a v a.	 T a	 šir ok	 obseg	 policijskih	 opr a vil	 je	 lepo	 r azviden 	
zlasti	 iz	 takr atnih	 na v odil	 za	 delo v anje	 policije.	 Prv o	 tak o	 na v odilo	 po	 ustano vitvi 	
dunajsk e	 dir ek cije	 je	 izdal	 cesar	 Jožef	 II.	 maja	 1785,	 namenjeno	 pa	 je	 bilo	 policij -
skim	 ur adnik om	 v	 pr est olnicah	 dežel.
3
	 Njego v o	 drugo	 na v odilo	 je	 naslednje	 let o 	
r azposlal	 dir ekt or	 dunajsk e	 policijsk e	 dir ek cije,	 in	 sicer	 le	 deželnim	 šef om.
4
	 Ist o 	
1
	 Melik: 	 Namest o	 u v oda, 	str .	 10. 	
2
	 Ober hummer :	Die Wiener Polizei , 	 Band 	 II.,	str .	131–133.
3
	 Pr a v 	tam,	str .	133–165.
4
	 Pr a v 	tam,	str .	165–168.

48
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
let o	 je	 cesar	 izdal	 tajno	 na v odilo	 za	 deželne	 šef e,	 k ak o	 naj	 policija	 tajno	 deluje.
5
 
Leta	1801	je	izšlo	no v o	na v odilo	za	policijsk e	ur adnik e.
6
 
V	 t eh	 cesarje vih	 in	 drugih	 gr adi vih 	 nisem	 zasledil	 določb,	 k ak o	 r a vnati	 ob	
mor ebitni 	 prit ožbi 	 drža v ljana 	 pr oti	 uslužbencu	 policije,	 če	 ne 	 bi	 bil	 zado v oljen	 z	
njego vim	 r a vnanjem	 ali 	 ukr epom. 	 Bržk one 	 je	 bilo	 t o	 po v ezano 	 s	 t edanjo	 st opnjo	
v ar o v anja 	 pr a vic 	 člo v ek a.	 P olicija 	 je	 bila	 no v a 	 sila 	 za 	 nadzor o v anje	 drža v ljano v , 	
unif ormir ana,	 obor ožena, 	 v ojašk o	 ur ejena	 in 	 sesta v ljena 	 pr a viloma	 iz 	 v ojaških 	
oseb,	 ki	 so	 bile	 pr emeščene 	 na	 no v e,	 v arnostne	 dolžnos ti.	 T a	 pr ehod	 ni	 bil	 eno -
sta v en.	 V	 v ojski 	 se	 je	 po v elje v alo 	 unif ormir anim	 v ojak om 	 in 	 br ez	 prigo v or o v 	
izvrše v alo	 po v elja,	 str ažniki	 pa	 so	 imeli 	 opr a v k a 	 z	 drža v ljani, 	 ki	 so	 post opoma	
dobi v ali	v se 	 v eč	pr a vic	in 	s v oboščin.	
R es 	 pa 	 je, 	 da	 je	 že	 prv o	 cesarje v o	 obsežno	 na v odilo 	 za 	 delo	 policijskih	
ur adnik o v 	 leta	 1785	 na v edlo 	 dolžnost	 ur adnik a, 	 da 	 spoštuje	 pr a vice	 v sak og ar .
7
 
T udi	 njego v o 	 	 drugo	 na v odilo	 iz	 leta	 1786,	 ki	 je	 bilo	 zaupno	 in	 le 	 za	 deželne	 šef e, 	
ni	 mog lo	 mimo 	 dolžnosti,	 da	 spoštuje	 v se	 ljudi	 in	 si	 prizade v a	 za	 naklonjenost	
v seg a	pr ebi v alstv a 	dežele.
8
  
1.2 Stražniki po letu 1848: pritožba prvič omenjena leta 1850
R e v olucionarno	 dog ajanje	 po	 E vr opi	 in	 v	 A v striji	 v	 letu 	 1848	 je	 prineslo	
v elik e 	 spr emembe	 tudi 	 na	 v arnostnem	 podr očju.	 P o	 mar čni	 r e v oluciji 	 leta	 1848	
sta	 se	 v	 A v striji	 k ončala 	 d v a 	 pr ocesa 	 iz	 pr edmar čne 	 dobe:	 Ločit e v 	 pr a v osodja 	 od 	
upr a v e 	 na 	 v se h 	 st opnjah 	 in 	 centr alizacija,	 k o	 je	 sodstv o	na	 v seh 	 r a vneh 	 pr ešlo	 v	
r ok e	drža v e.
9
	Najpr ej 	se	je	 potr ebno 	pos v etiti 	policijski	 str aži.
Notr anji 	 minist er	 Ale x ander 	 Bach	 je	 10.	 12. 	 1850	 izd al	 pr edpis 	 o	 po -
licijskih	 zade v ah.	 V	 prv em	 delu	 je	 določil, 	 k ak o	 so	 v 	 drža vi	 ur ejena	 policijsk a	
oblastv a,	 v 	 dru gem 	 delu 	 pa	 je	 posegel 	 v	 naloge	 t eh	 obla st e v . 	 Beseda	 oblastv o	 je	
pomenila	 podobno 	 k ot	 današnji	 pojem 	 or g an. 	 T a	 pr edpis	 je	 bil	 spomladi 	 1851	
obja v ljen 	 tudi 	 v	 ur adnem	 listu	 za	 Kr anjsk o.	 P olicijsk e 	 zade v e 	 so	 opr a v ljale 	 tri	 	
vrst e	oblast e v:
	 a)	 politična	 oblastv a, 	 k amor 	 so	 spadala	 okr ajna 	 g la v arstv a, 	 okr ožna 	 g la v ar -
stv a, 	 deželno 	 v odstv o,	 na 	 čelu	 v seh 	 tr eh	 oblast e v 	 so	 bili	 g la v arji,	 in	 notr a -
nje 	ministrstv o	na	 Dunaju	z	 ministr om	na 	čelu;	
	 b)	 politična	 upr a vna	 obla stv a, 	 t o	 so	 bila	 samost ojna	 policijsk a	 oblastv a	 v	 v e -
čjih	 mestih, 	 ki	 so	 bila	 ali	 mestna 	 g la v arstv a	 ozir oma 	 policijsk e 	 dir ek cije 	
pr a viloma	 v	 deželnih	 pr est olnicah	 ali	 policijski 	 k omisariati 	 v	 določenih	
mestih;	
	 c)	 občinam 	 so 	 bile	 po v er jene 	 določene 	 v arnostne 	 naloge,	 pri	 čemer	 jih	 je	
nadzor o v alo 	okr ajno	g la v arstv o. 	
T a	 pr ed pis 	 notr anjeg a	 minis tr a	 je	 že 	 v sebo v al	 post opek,	 k o	 se 	 je	 drža v ljan	
prit ožil	 zoper 	 r a vnanje	 policije,	 če	 se	 je	 čutil	 prizadet eg a.	 Prit ožbo	 je 	 najpr ej	
obr a vna v alo 	 in	 r eše v alo	 mes tno	 g la v arstv o	 ozir oma	 policijsk a	 dir ek cija, 	 na	 dru -
gi	 st opnji	 pa	 okr ožni 	 ur ad.
10
	 T o	 je	 v eljalo	 za	 v se 	 policijsk e	 uslužbence,	 unif ormi -
r ano	in	ci vilno	 policijsk o	osebje.		
T o 	 je	 bržk one	 pomenilo, 	 da	 je	 drža vna	 oblast 	 pr ed vide v ala, 	 da	 prit ožnik 	
ne	 bo	 zado v oljen	 s	 prv o	 st opnjo	 obr a vna v e 	 njego v eg a	 ugo v or a	 zoper 	 policijsk o 
 
5
	 Ober hummer :	 Die 	 Wiener 	P olizei,	Band	II.,	 str .	168–176.
6
	 Pr a v 	tam,	str .	 176–189.
7
	 Pr a v 	tam,	str .	 133–165.	
8
	 Pr a v 	tam,	str .	 165–168.	
9
	 Ogrizek:	 Sods tv o	v	letih	1848– 1918,	 str .	173. 	
10
	 Osno v a	 za	ur edbo	policijskih 	 oblastnij,	1851,	 čl.	31.

49
Letnik 42 (2019), št. 1
osebo,	 zat o 	 mu	 je 	 odpr la 	 pot 	 do	 druge	 prit ožbene	 st opnje.	 T o 	 se 	 je 	 u v elja vilo 	
tudi	v	 v seh	poznejših	r ešitv ah	g lede 	r eše v anja	prit ožb	 zoper	može	 posta v e.
Leta	 18 52	 se 	 je 	 mestno	 pog la v arstv o	 pr eimeno v alo 	 v	 policijsk o	 dir ek cijo. 	
Deželni 	 g la v ar	 za	 Kr anjsk o 	 je 	 poleti	 ist eg a	 leta	 izdal	 r azg las	 o	 r a vnanju 	 policij -
skih	 uslužbence v . 	 Mor al	 je 	 spošt o v ati	 zak on	 in 	 se	 obnašati 	 v ljudno,	 spodobno 	 in 	
r esno.	 Za v edati	 se 	 je 	 mor al,	 da	 lahk o	 policijsk o	 oblastv o 	 s v oje 	 naloge	 opr a v lja 	 le,	
če	 uži v a 	 zaupa nje 	 ljudstv a.	 Zat o 	 si	 je 	 uslužbenec	 mor al	 prizade v ati,	 da 	 t o	 zaupa -
nje 	pridobi	z	odkritim	in	nepristr anskim	 obnašanjem.
11
Dne	 20 .	 4.	 1854	 je	 cesar	 izdal	 pat ent ,	 ki 	 se	 je	 nanašal	 na	 policijo	 in 	 or o -
žništv o.	 Določil	 je,	 da	 je 	 tr eba	 mor ebitno	 prit ožbo	 zoper	 str ažnik a 	 ali	 or ožnik a	
poslati	 na	 Dunaj	 na	 naj višj o	 policijsk o	 oblastnijo,	 k ot	 so 	 r ekli.	 T o	 je	 bil	 sprv a	
d v orni	 policijski	 ur ad,	 ki 	 g a 	 je 	 cesar	 ustano vil 	 3. 	 1.	 1793.	 T a 	 ur ad	 je	 bil 	 ukinjen 	
in 	 iz 	 njeg a	 je 	 bilo	 23. 	 3. 	 1848 	 oblik o v ano 	 ministrstv o	 za	 notr anje	 zade v e, 	 ki	 je	
pr e vzelo 	v se	v arnostne	 zade v e	v	drža vi.
12
Hkr ati	 s	 t em 	 uk azom	 je	 cesar	 določil	 post opek	 v	 obr atni	 smeri,	 t o	 je,	 k ak o	
je 	 tr eba	 k azno v ati	 osebo, 	 ki	 se 	 je 	 neprimerno	 obnašala	 do 	 moža	 posta v e:	 Ali 	 z 	
g lobo 	 od	 1 	 do	 100	 goldinarje v 	 ali	 z	 zapor om 	 od 	 6	 do 	 14 	 dni; 	 v 	 skr ajnem	 primeru 	
je 	 bil	 do v oljen	 tudi 	 t epež.
13
	 Pr a v	 zar adi	 slednje 	 možnosti	 se	 je	 t eg a	 uk aza 	 prijelo	
ljudsk o	ime	palični	pat ent .
14
Za 	 t o	 od ločit e v 	 cesarja 	 je	 mogoče	 podati	 le	 nek aj	 domne vnih	 vzr ok o v , 	 saj	
mi 	dejanski	namen	 ni	poznan. 	Našt el	bom	 štiri	 t o vrstne 	domne v e:
	• drža vni	 str ažniki	 in	 or ožniki 	 so 	 bili	 no vi 	 v aruhi	 r eda	 in	 miru, 	 ki	 so	 sprv a 	
bili	 še	 neizk ušeni,	 a	 ustr ezno 	 opr emljeni	 za	 izv ajanje	 prisile,	 v endar 	 je	 pri -
hajalo	do	napak	 v 	post opkih	z	ljudmi,	saj	so 	bili 	oboji 	pr ej 	v ojašk e	 osebe;
	• Dunaj 	 je 	 hot el	 imeti	 pr eg led	 tudi	 nad	 t em	 podr očjem,	 še	 posebej	 zat o, 	 k er	
je	 bilo 	 po	 r e v oluciji	 tr eba	 namenjati	 v eč 	 pozornosti	 zak onit osti	 delo v anja 	
v arnostnih	sil;
	• prit ožb	 zoper	 policijo	 in 	 or ožništv o	 je	 bilo 	 bržk one 	 r azmer oma 	 malo, 	 ne -
k ak o 	 skladno	 s	 stanjem	 člo v ek o vih 	 pr a vic, 	 zat o	 jih	 je 	 bilo	 mogoče 	 obr a v -
na v ati	v	pr est olnici 	drža v e;
	• zar adi 	 centr al ne	 obr a vna v e	 t eh 	 prit ožb 	 je 	 bilo	 lažje	 na vzdol 	 r azposlati	
ustr ezne	 okr ožnice	 z 	 napot ili	 za	 izboljšanje	 delo v anja	 v arnostnih 	 sil	 in	 s 	
t em 	 za	 zmanjše v anje	 k onfliktnih	 r azmerij	 med	 možmi	 posta v e 	 in 	 drža -
v ljani. 	
1.3 Zakon leta 1876: pritožbe zoper orožništvo
Dne	 21 . 	 12. 	 1867 	 je 	 bila	 spr ejeta	 usta v a	 monar hije, 	 ki	 je	 v eljala	 za	 a v strij -
ski	 del	 cesarst v a,	 t or ej 	 tudi 	 za	 slo v ensk e	 dežele. 	 Med 	 drugim	 je	 določala,	 da 	 ima 	
v sak do 	 pr a vico,	 da 	 v 	 mejah	 zak ono v , 	 z	 besedo,	 pisno,	 po	 tisk u	 ali 	 v	 slik ah 	 s v obo -
dno 	izr aža	 s v oje	mnenje.
15
  
Ale x ander 	 Bach,	 ki	 je	 t edaj 	 nadomeščal	 oboleleg a	 notr anjeg a	 ministr a, 	 je 	
s	 sk upino	 pr edsta vnik o v 	 notr anjeg a, 	 v ojneg a,	 finančneg a	 in 	 pr a v osodneg a 	 mi -
nistrstv a 	 izdelal 	 pr edlog	 za	 ustano vit e v 	 or ožništv a. 	 Pri	 t em	 so	 se	 sklice v ali 	 tudi 	
na 	 dobr e	 izk ušnje	 z 	 or ožniš tv om,	 ki	 je	 od	 fr ancosk e 	 zasedbe 	 dalje	 delo v alo	 tudi 	
v 	 Lombar diji	 in 	 Južni 	 Tir olski.	 Pr edsta vili 	 so	 g a 	 ministr sk emu 	 s v etu 	 in 	 ta	 g a	 je 	
odobril	 t er	 poslal	 cesarju 	 v 	 potr dit e v . 	 Cesar 	 je 	 gr adi v o	 potr dil	 8.	 6.	 1848 	 in 	 za -
11
	 R azg las 	 pr eds edstv a	c.-kr .	kr ajnsk eg a 	pog la v arstv a 	 8.	8.	1852,	čl.	 16. 	
12
	 A uflösung 	 de r	 k.	 k.	 v er einigt en 	 Hofk anzlei	 und 	 Bildung	 des 	 Minist eriums	 des	 Innern. V: 	Sam-
mlung , 	1848.
13
	 C esarski 	uk az	 20. 	 4.	1854.	
14
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute, 	str . 	71.	
15
	 Drža vna	 osno vna	 posta v a	 od 	 21.	 12. 	 1867,	 o 	 občnih 	 pr a vicah	 drža v ljano v 	 za	 kr alje vine	 in	 de -
žele,	zast opane	v	 drža vnem 	zboru, 1867.	

50
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
čele 	 so	 se 	 pripr a v e	 za	 ur esničit e v	 t eg a	 načrta.	 Ur esničil	 g a	 je	 začasni	 zak on	 o	
or ožništvu, 	 ki 	 je	 izšel 	 v	 drža vnem	 ur adnem 	 listu, 	 mar ca	 1850 	 pa 	 tudi	 v	 ur adnem 	
listu 	 de žele	 Kr anjsk e 	 v 	 slo v ensk em 	 pr e v odu.
16
	 V 	 t em	 zak onu	 ni 	 bilo	 določb	 o	
prit ožbi 	 drža v ljana 	 zoper	 or ožnik a. 	
No v a	 zak ona	 o	 or ožništvu 	 sta	 izšla 	 leta	 1876	 in	 1894, 	 obja v ljena 	 v	 dr -
ža vnem	 ur adnem	 listu	 v 	 slo v enščini. 	 Zak on 	 o	 or ožništv u	 je	 26.	 2. 	 1876	 določil,	
da 	 se	 mor a 	 pr a v	 v sak do	 pok or a v ati 	 or ožnik o v emu	 uk azu,	 izr ečenemu	 » V 	 imenu	
posta v e«,	 pozneje	 pa 	 ima	 pr a vico,	 da	 se	 zoper 	 or ožnik a 	 prit oži.	 T a	 pr edpis	 so	
slo v enskim 	 br alcem	 v	 nadalje v anjih 	 obširno 	 pr edsta vile	Novice.
17
	 Zelo 	 podobno	
določbo	je 	v sebo v al	zak on 	o	 or ožništvu 	 z	 dne 	 25. 	 12.	1894.
18
 
Napotila	 za 	 opr a v ljanje 	 or ožnišk e 	 službe,	 ki	 so	 mar ca	 1851	 izšla	 tudi	 v	
slo v ensk em 	 pr e v odu,
19
	 so 	 podr obno	 zarisala	 delo v anje	 t e	 no v e	 v arnostne	 sile. 	
R azpor ejena	 je	 bila	 na	 celotnem	 ozemlju,	 tudi	 na	 podeželju,	 saj	 je	 bil	 pr ej	 pou -
dar ek	 dan 	 str ažnemu	 osebju	 v	 mestnemu	 ok olju.	 V 	 prv em 	 pog la vju 	 o	 lastnostih	
in	 obnašanju	 or ožnik a	 je	 bil o	 20	 členo v , 	 nikjer	 pa 	 ni 	 bilo	 določb	 o	 prit ožbi 	 drža -
v ljana 	 zoper	 t o	 no v o 	 v arnostno	 silo. 	 Na v odila	 za 	 opr a v ljanje	 službe 	 so 	 izšla	 spet	
v 	 letih	 1876	 in	 1895
20
	 t er	 niso	 bila	 obja v ljena 	 v 	 slo v ensk em 	 pr e v odu. 	 V	 obeh	 je	
bilo	 pog la vje	 o 	 lastnostih	 in	 obnašanju	 or ožnik a, 	 nikjer	 ni	 bila	 na v edena 	 	 pri -
t ožba 	 zoper	 or ožništv o.	 Očitno 	 so 	 zadoščali	 že 	 omenjeni 	 ministr o v 	 pat ent 	 z	 dne	
20. 	 4.	 1854	 in 	 določbe	 v 	 obeh	 or ožniških 	 zak onih. 	 V	 ohr anjenem	 or ožnišk em	
gr adi vu 	 v	 Ar hi vu	 R epublik e 	 Slo v enije	 nisem 	 zasledil	 statističnih	 podatk o v	 o	 pri -
t ožbah	 drža v ljano v	 zoper 	 r a vnanje	 t eg a	 moštv a.	 Bržk one 	 je	 bilo	 t o	 shr anjeno	 na 	
notr anjem 	 ministrstvu	 na	 Dunaju.
1.4 Pritožbe poslancev nad orožništvom
Nek aj 	 v eč	 ohr anjeneg a	 gr adi v a 	 je	 o	 t em, 	 če	 so	 prit ožbe 	 prihajale	 nepo -
sr edno	 na	 drž a vni	 zbor	 na 	 Dunaju	 ali	 na	 deželni	 zbor 	 Kr anjsk e	 v	 Ljubljani	 in 	 so	
pr a viloma	 obr a vna v ale 	 r a vnanje	 or ožništv a	 nasploh	 in 	 ne 	 posameznik a.	 T o	 je	
nek ak o 	 r azumlji v o, 	 saj	 so	 poslanci	 s v obodneje	 r azpr a v ljali	 o	 v seh	 pr oblemih,	
tudi	o	r a vnanju 	or ožniš v a 	 in	 str ažništv a. 	 Na v edel 	 bom	 le	štiri	 od	 t eh 	primer o v .	
Sk upina	 slo v enskih	 poslance v	 v	 drža vnem	 zboru 	 na 	 Dunaju	 je 	 7. 	 2.	 1906	
posta vila	 poslansk o	 vpr ašanje	 o	 domne vno	 nasilnem	 delo v anju 	 or ožnik o v	 ob 	
rudarski	 sta v ki	 v	 T r bo v ljah . 	 V	 odgo v oru	 notr anjeg a	 ministrstv a 	 in	 ministrstv a	
za	 deže lno 	 obr ambo	 so	 t o	 zanik ali	 in 	 r a vnanje	 mož 	 posta v e	 označili 	 za 	 k or ektno 	
in	skladno	s	pr edpisi.
21
 
Spomladi	 leta 	 1906 	 so	 poizv edo v ali	 o	 pridigi	 k aplana	 Janeza	 R omšk a	 v	
Star em	 tr gu	 ob	 K olpi,	 kjer 	 naj	 bi	 omenil,	 da	 tamk ajšnji 	 or ožniki 	 ne 	 prihajajo	 k 	
službi 	 božji.
22
	 Prit ožba	 je 	 t or ej	 zade v ala	 r a vnanje 	 mož 	 posta v e	 v	 pr ost em 	 času	 in	
ni	bila	po v ezana 	z	njiho vim 	 delom.
V	 deže lnem 	 zboru	 Kr anjsk e 	 so	 spomladi	 1909	 spr ožili	 obširno 	 dopiso -
v anje	 med	 oblastnimi	 or g ani 	 v	 deželi,	 ki	 so 	 se 	 nanašala	 na	 oblastno 	 izdajanje	
do v oljenj 	 za	 plesne	 prir editv e	 mimo	 odločit e v 	 županstv a, 	 k ar 	 je 	 bilo 	 v	 naspr otju	
16
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije 	 v	a v strijansk em 	cesarst vu, 	 1850.	
17
	 P osta v a 	 in	 službeno	 na v odilo	 za	 c.-kr . 	 žandarstv o	 v 	 našem	 cesar stvu, 	Novice, gospodarske, obr-
tniške in narodne ,	1876.		
18
	 P osta v a 	 od	 26.	 2.	 1876,	 o	 c.-kr . 	 žandarstvu	 za	 kr alje vine	 in	 dežel e,	 zast opane 	 v 	 drža vnem 	 zbo -
ru,	 čl.	 11 .	 Zak on 	 z	 dne	 25.	 12. 	 18 94.	 l. 	 o 	 žandarstvu	 v	 kr alje vinah	 in 	 deželah,	 zast opanih	 v 	
drža vnem 	 zboru,	čl.	14.	
19
	 P oduk 	za	dež elno	 žandarmerij o,	k ak o	službo	 opr a v ljati,	 Dunaj	1 851.
20
	 Dienst-Instruction	 für 	 die	 k.	 k.	 Gendarmerie	 der	 im	 R eichsr athe	 v etr et enen	 K önigr eiche 	 und	
Länder ,	Wien: 	1876.	Dienstinstruction	 für 	 die	k.	 k.	Gendarmerie,	 Wien:	1912.
21
	 SI	 A S,	185, 	šk.	15,	 spis 	 št . 	8729 .
22
	 SI	 A S,	185, 	šk.	27,	 spis 	 št . 	6794 .	

51
Letnik 42 (2019), št. 1
z 	 delokr ogom	 občine.	 Občinski	 r ed 	 za	 Kr anjsk o	 iz 	 leta	 1866	 je	 namr eč	 v	 členu 	 28	
določal, 	 da	 so	 ta	 do v oljenja 	 v 	 prist ojnosti 	 občinsk eg a	 župana.
23
	 Deželni	 odbor	 je	
v 	 pismu	 dežel ni	 v ladi	 opisal	 d v a 	 tak a	 primer a. 	 Ž upan 	 občine 	 ni	 do v olil	 pleso v	
v 	 nek aj	 gostilnah.	 V	 drugi 	 občini	 župan 	 pr a v	 tak o	 ni	 do v olil	 plesnih	 prir edit e v , 	
t oda 	 posr edo v alo 	 je 	 okr ajno 	 g la v arstv o	 in 	 jih	 do v olilo.
24
	 Na	 str an	 občine 	 se 	 je	
posta vil	tudi	 dne vnik 	Slovenec.
25
 
Ži v ahna	 r azpr a v a	 o	 or ožništvu	 je 	 bila	 15.	 2.	 1912 	 v 	 dežel nem	 zboru 	 Kr anj -
sk e 	 ob	 r azpr a vi	 o	 pr or ačunskih 	 izdatkih	 za	 nastanit e v 	 or ožnik o v .	 E den	 od 	 po -
slance v 	 je	 kritizir al	 or ožništ v o 	 na 	 Dolenjsk em,	 in 	 da	 bi 	 os v etlil	 »t er orizem,	 oho -
lost	 in 	 pr edrznost	 or ožništv a«, 	 je 	 našt el,	 da	 r a vna	 pristr ansk o,	 v	 k orist 	 liber alne 	
politik e,	 izdaja	 ur adne	 skri vnosti 	 in	 se	 zadržuje	 v	 gostilnah	 še	 po	 pr et ek u 	 obr a -
t o v alneg a 	 časa.	 K er	 dežela	 prispe v a 	 k	 nastanitvi 	 t eh	 mož,	 so	 poslanci	 upr a vičeni 	
do 	 kritičneg a	 pog leda	 na	 t o 	 moštv o,	 je 	 dejal.	 Odgo v oril 	 mu	 je 	 deželni 	 pr edsednik 	
in 	 odločno	 za vrnil	 »nezasliš ane	 napade	 na 	 or ožništv o«. 	 Dv a	 drug a	 poslanca 	 sta 	
izposta vila 	 r a vnanje 	 or ožnik o v 	 po	 dne vni	 liber alni	 politiki	 in 	 v 	 šk odo	 ljudsk e 	
str ank e.	 Ob 	 k oncu	 r azpr a v e	 so 	 poslanci	 potr dili	 pr ed vid ene	 izdatk e 	 za	 nastani -
t e v	or ožništv a	 na	Kr anjsk em.
26
 
V	 t eh	 primerih	 je	 šlo 	 za	 nezado v oljstv o 	 poslance v	 z	 r a vnanjem	 or ožništv a	
na 	 Kr anjsk em 	 ali	 njego v eg a	 dela,	 ne	 pa 	 zoper	 posamezneg a 	 pripadnik a.	 Del 	 ne -
zado v oljstv a 	 deželnih	 poslance v 	 se 	 je	 nanašal 	 tudi	 na	 obnašanje 	 or ožnik o v	 v	
pr ost em	času.	
1.5 Mestni stražniki so nosili razpoznavno številko
Leta	 1866	 je	 bila 	 policijsk a 	 dir ek cija	 v	 Ljubljani 	 ukinjena.	 Bila 	 je 	 or g an	 dr -
ža vne	 policije.	 Del	 nalog 	 ukinjeneg a	 oblastv a 	 je	 pr e vzelo 	 deželno 	 v odstv o 	 Kr anj -
sk e 	 in	 del 	 mestna	 občina 	 Ljubljana.	 T a	 je	 spet 	 vzposta vila 	 s v ojo	 mestno	 str ažo,	 v 	
celoti	 plačano	iz	mestne	blag ajne	in	pod	mestnim 	v odstv om.
P o 	 vzor u	 na v odil	 za	 policijsk o	 str ažo	 v	 nek at erih 	 drugih	 mestih	 monar -
hije	 in	 deloma	 tudi 	 po	 zg ledu	 pr a vil 	 za	 opr a v ljanje	 or ožnišk e 	 službe	 je 	 mestni	
s v et	 Mestne	 občine	 Ljublja na	 16. 	 11.	 1898	 spr ejel	 Navodilo za službo mestne 
policijske straže ljubljanske . 	 Obseg alo	 je	 62	 členo v	 in	 je	 ur ejalo	 or g anizir anost	
t e 	 str aže,	 njena	 pooblastila	 t er	 delo v anje,	 v	 členu	 4	 pa	 je	 bilo	 določeno,	 k ak o 	 se 	
obnaša 	 str aža	 in 	 k ak o 	posluje	 z 	občinstv om.
27
	 Prit ožbe	v	 t em	pr edpisu	 niso	bile 	
omenjene.
Ok oli 	 vr atu	 je	 str ažnik 	 imel	 obešeno	 belo	 k o vinsk o	 ploščico	 v 	 obliki	 pod -
kv ast eg a 	 r og lj iča	 (kif eljca).	 Na	 njem	 je 	 bila	 črna	 št e vilk a, 	 ki 	 je	 označe v ala 	 osebo	
str ažnik a.	 Na	 ta	 način	 si	 je 	 drža v ljan	 lahk o	 zapisal	 str ažnik o v o	 službeno	 št e vilk o 	
in 	 se	 je 	 pr ed 	 star ešino	 lahk o	 poh v alno 	 izr azil 	 o 	 možu 	 posta v e	 ali 	 pa 	 je 	 izr ek el	 ali 	
zapisal 	 njego v o 	 gr ajo.	 Star eš ina	 je 	 lahk o	 tak oj 	 ugot o vil,	 za	 k at er eg a 	 str ažnik a 	 je 	
šlo. 	 T o 	 ploščico	 je 	 smel	 nositi	 zgolj	 med	 službo.
28
	 Zar adi	 t e	 ploščice 	 so	 ljudje 	 str a -
žnik om 	 r ekli	 kif eljci 	 in	 t o	 ime 	 se	 je 	 pr eneslo 	 na	 v se 	 vrst e	 pripadnik o v	 v arnostnih 	
sil 	tudi	v	poznejše	čase,	v se 	 do	danes. 		
23
	 P osta v a, 	 v elja vna 	 za	 v oj v odstv o 	 Kr anjsk o, 	 po 	 k at eri 	 se	 r azg laša	 občinski 	 r ed	 in 	 r ed 	 za	 v olitv e 	
po 	 občinah,	1866.	T a	posta v a 	je	bila 	spr emenjena	in	dopolnjena 	 leta	 1869	in	1910.
24
	 SI	 A S,	16, 	191 0,	f asc.	1–500,	sp is 	 št . 	121.
25
	 »Deželni 	zbor 	kr anjski«,	Slovenec , 	 1909,	str .	2.	
26
	 Obr a vna v e 	 de želneg a 	 zbor a	 Kr anjsk eg a 	 v 	 Ljubljani	 od 	 28. 	 decembr a	 1911 	 do 	 22. 	 f ebruarja	
1912,	 str .	138,	139.	
27
	 T o 	 na v odilo 	 je 	 izšlo	 v 	 knjigi	 z	 drugimi 	 mestnimi	 pr edpisi,	 ki	 je	 br ez	 naslo v a 	 in	 letnice 	 izida,	
hr ani	jo	Centr alna 	pr a v osodna	knjižnica	 pod	 sign. 	 št .	04407.
28
	 Kačičnik: 	P or očila 	 ljubljanskih 	policaje v ,	 str .	 190–198.

52
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
1.6 Društvo upokojenih orožnikov se pritožuje (nad vodstvom)
P o	 zg ledu	 nek at erih	 drža v	 Zahodne	 E vr ope, 	 ki	 so 	 na	 pr elomu	 19.	 in	 20.	
st oletja	 začele	 do v olje v ati 	 ustana v ljanje 	 društ e v 	 upok ojenih 	 or ožnik o v	 ali	 po -
licijskih	 str ažnik o v , 	 so	 tudi	 v	 A v str o-Ogrski	 oblik o v ali	 tak o 	 združenje 	 upok oje -
nih 	 or ožnik o v 	 z	 imenom	 »Enotnost«	 (Einheit) .	 Društv o	 je	 izdajalo	 s v oje	 g lasilo	 z	
imenom	»Or ož nišk e	v esti«	 (Gendarmerie-Nachrichten ).	Časopis	 so 	 pošiljali 	tudi	
na	 or ož nišk e 	 postaje	 in 	 ne	 samo 	 na	 sedeže	 upok ojens kih	 or ožniških 	 društ e v	
po	 drža vi.	 V se bina 	 t eg a	 g lasila	 je	 postajala 	 v se	 bolj	 kritična 	 do 	 oblasti,	 društv o	
samo	 pa 	 je	 v se 	 bolj	 pr opagir alo	 s v oja 	 stališča,	 ki	 so	 bila 	 pogost o	 v	 na vzkrižju	 z	
drža vno	 politik o. 	 Zar adi	 t eg a	 je	 oblast	 ocenila, 	 da	 sta	 društv o	 in	 njego v o	 g lasilo 	
ne v arna	 r ežimu. 	
Nadzornik	 or ožništv a	 [t edanji 	 po v eljnik]	 gener almajor	 Michael	 Tišljar	 je	
10. 	 2.	 1908 	 iz dal	 »k orpusni 	 uk az« 	 za 	 celotno	 or ožništv o. 	 V	 njem	 je	 zapisal, 	 da	
so	 v sebine	 t eg a	 g lasila	 pr epo v edane 	 in 	 r azširjanje	 le-t eg a	 med	 or ožništv om 	 ne -
dopustno.	 Deželna	 or ožnišk a 	 po v eljstv a 	 mor ajo	 izpolniti 	 ta 	 uk az 	 in 	 g a 	 pr enesti	
na vzdol	 do	 moštv a.	 Ur edniš tv o 	 »Or ožniških 	 v esti« 	 je	 nat o	 izdalo	 »R azg las 	 ljud -
stvu,	 a v strijsk emu	 ljudsk emu 	 zast opstvu	 in	 ja vnemu	 tisk u!«.	 V	 njem	 se	 je	 skli -
ce v alo	 na	 13.	 člen	 t emeljneg a	 drža vneg a 	 zak ona 	 z	 dne	 31.	 12.	 1867 	 [usta v a],
29
 
ki 	 je	 zagota v ljal	 pr a vico,	 da	 lahk o	 v sak,	 upošt e v ajoč 	 posta vne 	 meje, 	 z	 besedo,	
pisanjem,	 po	 tisk u	 ali	 s	 slik o	 izr azi	 s v oje	 mnenje. 	 Omenjeni	 uk az	 or ožnišk eg a 	
nadzornik a	 k aže,	 da	 st opa 	 A v strija 	 na	 pot 	 brutalne	 v ojašk e 	 diktatur e,	 so	 še	 zapi -
sali	 v 	 ur edništ vu. 	 T o	 je	 izdalo	 v elik 	 letak, 	 kjer	 so	 na	 prvi 	 str ani	 natisnili	 omenjeni	
nadzornik o v 	 uk az	 in	 ur edni ški	 r azg las, 	 na 	 drugi 	 stani	 pa	 daljše	 besedilo 	 s	 kritič -
no	v sebino	do	v odstv a	or ožnik o v .
30
 
Ministrstv o	 za	 notr anje	 zade v e 	 je	 30.	 3.	 1908 	 spor očilo	 deželnemu	 pr ed -
sedstvu	 za	 Kr anjsk o, 	 da 	 je	 minist er	 pr epo v edal	 delo v anje	 t eg a	 društv a,	 skladno 	
s	 členom 	 24	 društv eneg a	 zak ona 	 z	 dne	 15. 	 11.	 1867.
31
	 P or oča 	 naj,	 če	 so	 na 	 Kr anj -
sk em 	 mor da 	 podružnice	 t eg a	 društv a, 	 in	 če	 so,	 naj	 jih	 pr epo v e.	 Ugot o vi 	 naj	 tudi,	
če	 so	 or ožnišk e	 postaje	 pr ejele 	 omenjeni	 društv eni	 leta k.	 K o	 so	 v	 Ljubljani 	 k on -
čali	 poizv edbe	 in	 pripr a vili	 por očilo	 za	 Dunaj,	 so 	 na v ed li,	 da	 so 	 g lasilo	 »Or ožni -
šk e	 v esti«	 v	 ur adni 	 or ožniški	 o v ojnici	 pr ejele	 or ožnišk e 	 postaje	 Cer klje,	 Idrija,	
Godo vič, 	Kr anj,	Planina,	R ak ek, 	 R azdrt o,	 Senožeče, 	 Smlednik	in 	Vipa v a.
32
II.	Obdobje	slo v enskih 	 or ožnik o v 	in 	str ažnik o v 	
P o	 r azpadu	 A v str o-Ogrsk e 	 je	 slo v ensk o	 ozemlje	 pr ešlo	 v	 okvir 	 druge 	 dr -
ža v e, 	 kr alje vine	 s	 pr est olnico 	 v	 Beogr adu.	 Imela	 je	 podobno	 družbenopolitič -
no	 ur edit e v 	 k ot 	 bi v še 	 cesarstv o,	 t or ej 	 ni	 šlo	 za 	 spr emembo	 družbene 	 ur editv e.	
Zar adi	 t eg a	 pr ehod	 iz	 ene 	 drža v e 	 v	 drugo 	 ni 	 bil	 posebej	 t eža v en. 	 V	 službi	 no v e	
oblasti	 v	 Ljubljani	 so	 smeli	 ostati 	 bi v ši	 or ožniki 	 in 	 str ažniki	 slo v ensk eg a	 in 	 slo -
v ansk eg a 	 r odu.	 V odilno	 osebje	 obeh	 v arnostnih 	 sil	 pa	 je	 bilo	 odsta v ljeno 	 ozir o -
ma	 r azr ešeno.	 V se 	 do	 no vih 	 jugoslo v anskih	 zak ono v 	 je	 na	 Slo v ensk em 	 še 	 v eljalo	
a v strijsk o	pr a v o.
33
P oložaj	 Slo v enije 	 znotr aj	 jugoslo v ansk e	 drža v e	 se	 je	 spr eminjal,	 k ar 	 se	 je	
odr ažalo 	 tudi	 na	 njenem	 v arnostnem	 ur adu. 	 Nar odna	 v lada	 Slo v ence v , 	 Hrv at o v 	
in	 Sr bo v 	 je	 de lo v ala	 do 	 leta	 1921	 in	 je	 imela	 podr ejeno 	 P o v erjeništv o	 za	 no -
tr anje 	 zade v e. 	 T edaj 	 je	 nar odna	 v lada	 odst opila 	 s v oje 	 mest o	 P okr ajinski 	 upr a vi	
29
	 Drža vna	 osno vna	 posta v a	 od	 21. 	 decembr a	 1867,	 o 	 občnih 	 pr a vicah 	 drža v ljano v	 za 	 kr alje vine	
in	dežele,	zast opane	v	drža vnem 	 zboru,	1867.		
30
	 SI	A S, 	16,	190 8,	f asc.	1601–230 0.
31
	 P osta v a 	od	15.	no v embr a	1867	o	pr a vici 	združe v ati	 se,	1867.	
32
	 SI	A S, 	16,	190 8,	f asc.	1601–230 0,	o v oj	 2040,	spisi	št .	1755,	1852 ,	 1889,	1910,	1969	 in 	 1991.		
33
	 Melik: 	Or g anizacija 	sodišč	v	 pr vi	Jugosla viji, 	str .	 173.

53
Letnik 42 (2019), št. 1
za	 Slo v enijo	 s	 s v ojim 	 Oddelk om	 za	 notr anje	 zade v e.	 K o	 se	 je	 slo v ensk o 	 ozemlje	
upr a vno 	 r azdelilo	 na	 Ljublja nsk o	 in	 Mariborsk o 	 oblast , 	 sta 	 poleti	 1924	 pri 	 obeh 	
v elikih	 županih	 začela	 delo v ati 	 Odsek a 	 za	 ja vno 	 v arnost .	 T o	 je	 bilo	 do	 leta	 1929, 	
k o	 je	 Sl o v enija	 dobila	 nazi v 	 Dr a v sk e	 bano vine 	 in	 so 	 v arnostne	 zade v e 	 pripadle	
Upr a vnemu	 oddelk u	 	 Kr alje v sk e 	 bansk e 	 upr a v e	 Dr a v sk e	 bano vine	 z	 Odsek om 	
za	 ja vno 	 v arnost . 		
V arnostna 	 ur edit e v 	 v 	 Slo v eniji	 je 	 bila 	 pestr a	 in	 je	 obseg ala	 drža vno	 v ar -
nostno 	 osebje	 (or ožništv o	 in	 v arnostna 	 str aža), 	 obmejno	 čet o,	 finančno	 str ažo	
ob	 meji	 in	 v	 notr anjosti,	 železnišk e	 str ažnik e, 	 občinsk e	 str aže	 v	 prist ojnosti	 in 	
financir anju	 občin, 	 r azne	 ču v aje	 (na 	 primer	 lo v ski,	 ribiški 	 in 	 poljski),	 zasebna	
ču v ajsk a 	 podjetja,	 det ekti v e	 it d.	 V	 t em	 sesta v k u 	 bom	 upošt e v al 	 pr a viloma	 le 	 dr -
ža vno	v arnostno	osebje	pri	or ožništvu	in 	v arnostni 	str aži. 		
2.1 Pogled na različne pritožbe zoper varnostno stražo
Prv a	 leta	 po	 r azpadu	 a v str o-ogrsk e	 drža v e	 je	 bila	 na	 Slo v ensk em	 v arno -
stna	str aža,	 ki	se	je	po	letu	1930	ur adno	pr eimeno v ala	v	drža vno	policijsk o	str a -
žo.	 K onec	 leta	 1919	 se	 je	 v arnostna	 str aža	 po v sem	 demilitarilizir ala	 in	 pr ešla	 v 	
prist ojnost	 ci vilnih	 oblast e v .	 Bila	 je	 le	 v	 naj v ečjih	 mestih.	 V	 Ljubljani	 je	 bilo	 poli -
cijsk o	 r a vnat eljstv o	 in	 pozneje	 upr a v a	 policije.	 Za	 r ed	 in	 v arnost	 je	 ta	 str aža	 skr -
bela	 tudi	 v	 nek at erih	 drugih	 mestih,	 stalno	 v	 Mariboru,	 Celju	 in	 na	 Ptuju,	 zadnja 	
leta	 kr alje vine	 pa	 tudi	 v	 Kr anju	 in	 na	 Jesenicah.	 T a	 str aža	 je	 bila	 izvršilno	 osebje	 s 	
s v ojim	 star ešinskim	 osebjem,	 ki	 g a	 je	 v odilo	 v odstv o	 posamezneg a	 v arnostneg a 	
oblastv a.	 Šlo	 je	 za	 r azmer oma	 malošt e vilno	 str ažno	 osebje:	 Leta	 1927	 jih	 je	 bilo 	
na	 Slo v ensk em	 267,	 leta	 1940	 pa	 407.	 Leta	 1931	 je	 bilo	 v	 celotni	 drža vi	 2633 	
str ažnih	 mož	 v seh	 položaje v .	 T u	 so	 št eti	 zgolj	 v arnostnim	 oblastv om	 dodeljeni 	
možje	 v	 unif ormi	 in	 ne	 tudi	 lastno	 osebje,	 k ot	 so	 t edaj	 r ekli:	 T o	 je	 pomenilo	 ose -
bje	v odstv a	t eh	oblast e v .	Leta	1927	je	t o	lastno	osebje	št elo	126	mož	in	žena.
34
T emeljni	 v arnostni	 pr edpisi 	 o	 v arnostni	 str aži	 niso	 obseg ali 	 določb	 o	 po -
st opk u 	 r eše v anja	 prit ožb 	 drža v ljano v	 ali	 or g anizacij	 zoper	 delo v anje	 str ažnik o v . 	
T o	 pa 	 ne	 v elja	 za	 prvi	 tak 	 slo v enski 	 pr edpis	 z	 naslo v om	Organizacijski štatut za 
c. kr. varnostno stražo v Sloveniji ,	 ki	 g a 	 je	 deželna 	 v lada	 spr ejela	 9. 	 6.	 1921. 	 [Oze -
mlje	 po 	 oblast jo	 Deželne	 v lade	 so	 imeno v ali	 Slo v enija!].	 T am	 je 	 pisalo,	 da	 sme	
pripadnik	 v arnostne	 str aže	 od	 v sak og ar	 zaht e v ati,	 da	 se	 r a vna	 po	 njego vih 	 uk a -
zih	 in	 odr ejenih	 ukr epih,	 ki	 jih	 je	 izr ek el	 v	 okviru 	 službenih 	 pr a vic.	 Drža v ljan	 pa 	
je 	 imel	 pr a vico,	 da 	 se 	 je 	 nak nadno	 prit ožil 	 zoper	 str ažnik a.
35
	 	 	 P odobno	 določbo	
k ot	 za	 str ažnik e 	 je	 v sebo v al	 tudi 	 statut 	 za	 det ekti v e	 v	 Slo v eniji.
36
	 T a	 statuta	 sta	
v eljala	 tak o 	 r ek oč	 do 	 leta	 19 30,	 k o 	 so	 na 	 podlagi 	 zak ona 	 o	 notr anji	 upr a vi
37
	 spr e -
jeli	 drž a vne 	 pr edpise 	 o	 upr a v ah	 policije	 na 	 sedežih	 ba no vin,
38
	 pr edst ojništvih 	
mestne 	 policije	 v 	 določenih	 mestih
39
	 in 	 drža vnih	 policijskih 	 izvršilnih	 uslužben -
cih.
40
 
Star ešina	 drža vne 	 policijsk e	 str aže	 je	 leta	 1933 	 izdal	 začasna 	 na v odila	 za 	
t o 	 str ažo,	 ki 	 je	 delo v ala	 po	 v seh	 v elikih 	 mestih	 kr alje vine.
41
	 Čez	 tri	 leta	 jo	 je	 izdal	
v 	 knjižni 	 obliki. 	 V	 knjigi	 ni	 bila 	 omenjena	 prit ožba 	 zoper	 t o	 str ažo.	 Obširneje	 pa 	
je 	opisal	osebne	lastnosti,	ki 	naj	bi	jih	imel	uslužbenec	t e 	str aže.
42
34
	 Č elik: 	Slovenski stražniki ,	str . 	180 	 in	257,	258.	
35
 Organizacjski štatut za kr. varnostno stražo v Sloveniji, 1921,	čl.	6 2.	
36
 Organizacijski štatut za detektive v Sloveniji, 1921, 	 čl.	53. 		
37
	 Zak on 	o	 notr anji	upr a vi, 	1929. 	
38
	 Ur edba 	o	 ustr oju 	 in 	 podr očju 	 upr a v 	policije,	1930.
39
	 Ur edba 	o	 ustr oju 	 in 	 podr očju 	 pr edst ojništv a 	mestne	policije,	1929.	
40
	 Zak on 	o	 drža vnih	policijskih	iz vršilnih	uslužbencih,	 1930.	
41
	 Tk alče vić: 	Pri vr emno	uputstv o 	 za	službu	drža vne	 policijsk e 	staže,	1933.	
42
	 Tk alče vič: 	Uputstvo za državnu policijsku stražu ,	str . 	9–53.	

54
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Do	 t eh	 prit ožb	 je	 v seeno 	 prihajalo.	 Mor da 	 se	 je	 tu 	 čutil	 tudi 	 vpli v	 star e 	
a v strijsk e	 pr ak se,	 ki 	 je	 dopuščala	 prit ožbe	 celo	 do	 notr anjeg a	 ministrstv a	 na	
Dunaju. 	 Na v edel 	bom 	nek aj	 t o vrstnih 	 podatk o v 	iz	 ar hi v sk eg a 	 gr adi v a.
Najpr ej 	 bom	 omenil	 eno	 prit ožbo,	 po v ezano	 s	 pr ot est om	 Ljubljančano v	
zoper	nasilje	 italijanskih	 oblasti	 nad 	 primorskimi	Slo v enci.	 T o	 je	 bilo	 zv ečer	29.	
10. 	 1923	 in	 oddelek 	 v arnostne	 str aže	 je	 bil	 pr ed	 g la vno 	 pošt o,	 da	 bi	 r azgnal	
množico,	 k ar	 je	 tudi 	 st oril.	 Do 	 k or dona 	 je	 prišel 	 poštar , 	 ki	 je	 stano v al 	 na	 Go -
spos v etski	 ulici	 1,	 da 	 bi 	 g a	 spustili	 mimo.	 Str ažniki	 so	 g a 	 prijeli 	 in	 odpeljali	 na	
sedež	 policijsk eg a	 r a vnat eljstv a,	 ki	 je	 bilo	 v	 isti	 sta v bi 	 k ot 	 policijsk a	 dir ek cija 	
pr oti 	 k oncu 	 a v strijskih 	 časo v ,	 na	 sedanji	 Pr ešerno vi 	 ulici 	 18.	 T am	 so 	 g a	 zaslišali	
in	 nat o	 spustili 	 domo v . 	 Dog odek	 je	 opisal	 v	 dne vnik u	 in 	 na v edel,	 da	 so	 g a 	 t epli	
in	 mu 	 pošk odo v ali 	 oblek o.
43
	 P olicijsk o	 r a vnat eljstv o	 je	 13. 	 12. 	 1923	 P okr ajinski	
upr a vi 	 za	 Slo v enijo	 mor alo	 pisno	 por očati	 o	 dogodk u	 in	 na v edlo 	 je, 	 da 	 ni 	 izklju -
čeno,	 da 	 g a	 je	 k do	 od	 str ažnik o v	 v	 k or donu 	 »malo	 bolj 	 tr do 	 prijel	 in	 potisnil	
nazaj«,	zat o	ni	bilo	r azlog a, 	 da 	 bi	 disciplinsk o 	ukr epali	pr oti 	 str aži.
44
 
Drugi	 primer	 je	 iz	 Maribor a	 in 	 se	 nanaša	 na	 prit ožbo 	 or g anizacije. 	 Pr ed -
sedstv o	 Štajersk eg a	 mot o-šport	 kluba 	 iz 	 Gr adca	 je 	 namr eč 	 7.	 11.	 1932 	 pisalo	
pr edst ojništvu	 mestne	 policije 	 v 	 Mariboru. 	 T rije 	 člani	 t eg a	 kluba	 so 	 23. 	 10. 	 1932	
v 	 hot elu	 Or el	 nar očili	 st eklenico	 šampanjca; 	 na	 st eklen ici	 je 	 pisalo,	 da 	 stane 	 70	
dinarje v . 	 Natak ar	 jim	 je	 zar ačunal 	 140 	 dinarje v . 	 K er 	 niso 	 hot eli	 plačati, 	 je	 na 	 kr aj	
prišel	 str ažnik,	 a	 ni	 ukr epal .	 Na	 omenjenem 	 pr edst ojništvu	 so	 zaslišali 	 str ažni -
k a,	 last nik a	 ho t ela	 in	 natak arja.	 Ocenili	 so,	 da 	 je	 šlo	 za	 posk us	 goljufije,	 zat o	 so 	
natak arja 	 o v adili. 	 Drža vno	 pr a v dništv o	 [t ožilstv o] 	 je	 pr edst ojništv o 	 zapr osilo,	
da 	spor oči,	k olik o 	enak a	 st eklenica	pijače	 stane	v	 drugih	 mariborskih	 gostiščih.	
Iz	 pr edst ojniš tv a 	 so	 odpisali,	 da 	 je	 ta	 cena 	 od 	 120 	 do 	 150 	 dinarje v ,	 nak ar 	 je 	 t o -
žilstv o	zade v o	dalo	 v 	ar hi v .
45
 
T r etji 	 primer	 je	 iz 	 Celja. 	 Mesar	 in 	 gostilničar	 iz	 Celja	 je	 9.	 10.	 1934	 prišel	
v 	 gostilno 	 v 	 Gaberju 	 pri	 Celju 	 in	 se	 spor ek el 	 s	 s v ojo	 bi v šo 	 ženo,	 ki	 je	 delala 	 in 	
stano v ala 	 v	 t ej 	 gostilni.	 Gostje 	 so 	 poklicali	 str ažnico	 v	 Gaberju	 in	 na	 kr aj	 so	 pri -
šli	 trije 	 str ažniki.	 R azgr ajač u 	 so 	 od vzeli	 k uhinjski	 nož,	 g a	 v klenili	 in	 odpeljali	 v	
str ažnico.	 T am	 so	 g a	 pridržali	 in 	 k er 	 se	 ni	 umiril,	 so 	 mu	 zv ezali 	 še	 noge,	 zjutr aj	
pa	 so	 g a	 odpeljali	 v 	 sodne	 zapor e,	 saj 	 je	 bil 	 zanj	 izdan	 nalog	 za 	 pr estajanje	 sodne	
k azni.	 Nat o	 se 	 je	 17. 	 2. 	 1935 	 prit ožil 	 na 	 bansk o	 upr a v o	 v	 Ljubljani	 in	 na v edel, 	 da	
je 	 bil	 zar adi 	 r a vnanja	 tr eh	 str ažnik o v	 mor alno	 in	 denarno	 k azno v an. 	 Iz	 Ljublja -
ne	 so	 od	 pr edst ojništv a	 mestne	 policije	 v	 Celju 	 zaht e v ali 	 por očilo	 o	 dogodk u	 in	
tam 	 so	 15. 	 3.	 1935 	 izdelali	 obširno	 por očilo.	 P or očilu	 so	 priložili	 še	 k azenski	 list	
za	 prit ožnik a,	 iz	 k at er eg a	 je	 bilo	 r azvidno,	 da	 je 	 bil	 že 	 osemnajstkr at	 k azno v an 	
zar adi 	 r aznih	 nasilnih	 dejanj.	 Na	 banski	 upr a vi	 so	 ocenili,	 da	 so 	 str ažniki	 r a vnali 	
neopor ečno	 in 	 za	 r azgr ajan je 	 v	 gostilni 	 napisali 	 k azensk o	 o v adbo,	 nak ar	 je	 bil 	
obsojen 	na 	d v a	meseca	str ogeg a 	zapor a.
46
 
V	 knjigi	 o	 policijskih	 str ažnikih 	 v	 Slo v enji	 v	 času	 kr alje vine	 sem	 na v edel	
še 	 v eč	 t o vrstnih	 dogodk o v ,	 k o	 je	 šlo	 za 	 prit ožbe 	 ali	 posameznik o v 	 ali	 or g anizacij. 	
Prit ožbe 	 so	 bile	 v ložene	 tudi	 zoper	 odločitv e 	 oblastnih 	 or g ano v ,	 v	 Celju	 pa 	 so	
se 	 str ažniki	 prit ožili	 celo 	 pr oti 	 s v ojemu	 pr edst ojnik u,
47
	 k ar	 bom	 opisal 	 posebej. 	
Prit ožbe 	 so	 šle	 tudi 	 zoper	 občinsk e	 str ažnik e, 	 ki	 so	 bili	 občinski	 uslužbenci	 in	
sem	jih	nek aj 	opisal 	v	 isti	knjigi.
48
 
43
	 »Glas 	iz	občinstv a«, Slovenski narod ,	1923, 	str .	 5. 	
44
	 SI	 A S,	68,	 ban 	13-4,	f asc.	1924– 1939,	 spis	št .	1924.	
45
	 SI	 A S,	68,	 ban 	13-1,	f asc.	1924– 1935,	 spis	št .	24391/32.
46
	 SI	 A S,	68,	 ban 	13-4,	f asc.	1924– 1939,	 spis	št .	1935.	
47
	 Č elik: 	Slovenski stražniki 1918–1941 ,	str . 	116,	 117,	216,	 217,	263 –267.
48
	 Pr a v 	tam,	str .	 293–296.	

55
Letnik 42 (2019), št. 1
2.2 Iz pritožbe stražnikov zoper predstojnika
T udi	 v	 času	 naše 	 kr alje vine	 so	 policijski	 str ažniki	 zmog li 	 pogum	 in	 s v ojo	
kritik o 	 uperili 	zoper	s v oje 	pr edposta v ljene 	ali	 celo	 zoper	drža vno 	 oblast .
Sk upina	 39	 nek danjih	 primorskih	 str ažnik o v , 	 ki 	 so	 po	 r azpadu	 A v str o -
-Ogrsk e 	 pr est opili	 med	 jugoslo v ansk e 	 str ažnik e 	 in 	 službo v ali 	 v	 Celju 	 k ot	 mili -
tarizir ani 	 r edarji,	 t or ej 	 v ojašk e	 osebe 	 v	 str ažniški 	 službi. 	 K er 	 niso 	 bili	 zado v olj -
ni 	 s 	 s v ojim 	 pr edst ojnik om 	 F .	 L., 	 so	 19. 	 4.	 1919 	 pisali 	 Deželni	 v ladi	 v	 Ljubljani. 	
Pr edst ojnik u	 so	 očitali, 	 da 	 jih	 zmerja 	 z 	 boljše viki, 	 obdelo v ati	 mor ajo	 njego v	 vrt , 	
prikr ajšuje 	 jih	 pri	 ogr e v anju 	 pr ost or o v 	 v	 celjsk em	 dijašk em	 domu,	 kjer	 so	 bili	
nastanjeni. 	 Pr edlag ali	 so,	 da	 k omisija	 na 	 kr aju	 samem	 oceni 	 njiho v o 	 prit ožbo.	
Iz	 Ljubljane 	 so 	 zaht e v ali,	 da 	 pr edst ojnik	 odgo v ori 	 na	 prit ožbo. 	 T o	 je 	 st oril 	 29.	 5. 	
1919. 	 Nat o 	 so 	 se 	 začele	 poizv edbe 	 o	 prit ožbi,	 kjer 	 so 	 ugot o vili 	 v eč	 nepr a vilnosti 	
štirih	 iz med	 t eh	 str ažnik o v 	 pri	 r a vnanju	 z	 mok o	 za	 pr ehr ano	 t eh	 str ažnik o v	 in 	
z 	 denarjem	 v 	 celjski 	 menzi 	 za	 t e	 str ažnik e. 	 V se 	 štiri	 so	 pr emestili 	 v 	 Ljubljano	
na 	 oddelek	 za 	 nadzor	 potnik o v 	 na	 v lakih,	 eneg a 	 od	 njih	 pa	 so 	 suspendir ali	 in 	
pr edali	sodišču.
49
Disciplinsk e	 »ner ednosti« 	 str ažnik o v	 so	 sprv a 	 obr a vna v ali 	 disciplinski 	
senati	 pri	 pr ed sedstvu 	 v lade 	 in	 pri 	 P o v erjeništvu	 za	 notr anje 	 zade v e.	 T o	 je	 ur e -
jala 	 še	 službena	 pr agmatik a	 iz	 leta	 1914,	 ki	 je	 še	 v eljala .	 T ak	 senat	 je 	 sesta v ljalo 	
pet	 funk cionarje v:	 pr edsednik 	 in 	 štirje 	 člani,	 ki	 so 	 imeli	 namestnik e.	 P ozneje	 so 	
t o 	 v logo	 pr e vzele	 disciplins k e	 k omisije	 in 	 ena	 je 	 bila	 samo	 za	 v arnostno 	 str ažo	
v 	Slo v eniji.
2.3 Pritožbe posameznikov ali organizacij proti orožnikom
Or ožništv o	 je 	 bilo	 r azpor ejeno	 po 	 celotnem	 ozemlju	 Slo v enije, 	 r azen	 v	 ti -
stih	 mestih, 	 ki	 so	 imela	 drža vno	 policijsk o	 str ažo.	 T o	 se	 pr a vi,	 da	 so 	 delo v ali	 med	
v ečino 	 domačeg a	 podeželsk eg a	 pr ebi v alstv a, 	 zat o	 je 	 bilo 	 po	 t ej 	 plati	 v eč	 mo -
žnosti 	 za 	 k onflikt e	 z 	 drža v lja ni.	 Kritik a 	 na	 njiho v	 r ačun 	 je	 bila 	 v	 obliki	 člank o v 	 v	
časnikih, 	 prit ožb 	 posamezni k o v	 ali	 or g anizacij 	 na	 or ožniških	 postajah,	 upr a vnih 	
oblastvih,	 občinskih 	 županstvih	 ali 	 drugod.	 Prit ožbe 	 in 	 kritik e	 so	 pr ecej 	 dosle -
dno 	pr e v erjali,	in	če 	je 	bilo	tr eba, 	odgo v orili	prit ožnik u	 ali	 kritik u. 	
Noben	 službeni	 pr edpis 	 pa 	 ni	 ur ejal	 post opk a 	 ob	 prit ožbah	 na	 delo	 in	
ži v ljenje 	 t eh	 mož 	 posta v e.	 Prv a	 službena	 pr a vila 	 or ožništv a	 so	 bila 	 začasna 	 in	
so 	 obseg ala 	 tri	 dele, 	 izdali	 pa	 so	 jih	 leta	 1920.	 Drugo	 pog la vje	 prv eg a	 dela	 je 	
določalo 	 obnašanje 	 or ožnik o v 	 in	 je	 obseg alo	 16 	 t očk.
50
	 Nat o	 je	 leta 	 1940	 izšel 	
prvi	 de l 	 no vih	 pr a vil 	 za	 opr a v ljanje 	 or ožnišk e	 službe,	 ki	 ni	 v sebo v al 	 določb 	 o	
prit ožbah	 zoper	 t e	 može	 posta v e, 	 pog la vje 	 o	 obnašanju	 moštv a	 pa	 je	 v sebo v alo	
16	 t očk.
51
	 T o	 sem	 obdelal	 v 	 samost ojnem	 pog la vju 	 knj ige	 o	 or ož ništvu 	 v 	 času	
naše 	kr alje vine.
52
 
P o 	 r azpadu	 A v str o-Ogrsk e 	 je 	 v elik a	 v ečina	 nek danjih	 or ožnik o v	 ostala 	 v	
t ej	 službi	 in 	 celo 	 v 	 istih 	 kr ajih.	 Nek at eri	 kr ajani	 so 	 se	 spr aše v ali, 	 zak aj 	 je 	 ta	 in	 ta 	
or ožnik 	 še	 v	 službi,	 saj 	 je 	 pr ej 	 služil	 cesarju.	 Prihajalo 	 je	 do	 prit ožb	 zoper	 or o -
žnik e, 	 zat o	 je 	 po v eljnik 	 slo v ensk eg a 	 or ožništv a 	 12.	 2.	 1919	 pisal 	 Deželni 	 v ladi	
za	 Slo v enijo 	 o	 zaslužnem	 delo v anju	 or ožnik o v	 ob	 pr e vr atu, 	 sedaj	 pa 	 nek at eri 	
delujejo 	 zoper 	 t e	 može	 in	 jih	 celo 	 o v ajajo.	 Za vzel	 se	 je 	 za 	 njiho v o 	 zaščit o.
53
 Take 
primer e	sem 	opisal	v	zgor aj 	 omenjeni	knjigi	o	 or ožništvu 	 v	kr alje vini.
54
49
	 SI	 A S,	94, 	2.	 šk atla,	spis	št .	 21.	
50
 Privremena pravila za vršenje žandarmerijske službe ,	1920.
51
 Pravilo žandarmerijske službe, 	1940,	t očk e 	 12–27.	
52
	 Č elik: 	Slovenski orožniki 1918–1941 ,	str .	 313–321.	
53
	 SI	 A S,	61, 	191 9,	f asc.	831–1800 , 	spis	št .	 1438.
54
	 Č elik: 	Slovenski orožniki 1918–1941 ,	str .	 313–316.	

56
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Načelnik	 kmetsk e 	 zv eze	 v 	 Sodr ažici	 je	 3.	 5.	 1920	 napisal	 obširno 	 kritik o	
na	 r ačun	 k omandirja	 tamk ajšnje	 or ožnišk e 	 postaje. 	 Gla vni	 očit ek 	 je	 bil,	 da	 je 	 pri	
delu	 pr e v eč 	 zagnan, 	 saj	 neusmiljeno	 pr eg anja	 v erižnik e,	 tihotapce 	 in	 na vijalce	
cen.	 P oslal 	 jo	 je	 na	 P o v erjeništv o	 za	 notr anje	 zade v e	 pri	 Deželni	 v ladi	 za 	 Slo v eni -
jo	 v 	 Ljubljani.	 Zoper	 njeg a	 se	 je	 na	 notr anje	 ministrstv o	 prit ožil 	 tudi 	 nar odni	 po -
slanec	 s	 t eg a	 območja 	 in	 mu	 med	 drugim	 očital	 tudi 	 t o,	 da 	 je	 že	 pr ed 	 r azpadom	
drža v e	 službo v al	 v	 Sodr ažici;	 tr eba	 bi 	 g a 	 bilo	 v saj 	 pr emestiti. 	 Iz	 Beogr ada	 so	
prit ožbo	 t eg a	 poslanca	 poslali	 omenjenemu	 po v erjeništ vu 	 in 	 g a	 pr osili	 za 	 doda -
tne	 podatk e 	 o	 k omandirju	 or ožnišk e 	 postaje, 	 zlasti 	 g lede 	 njego v eg a	 ug leda	 med	
pr ebi v alstv om.	 P o v erjeništv o 	 je	 dopis	 poslalo	 na	 okr ajno 	 g la v arstv o 	 v 	 K oče vju,	
ki 	 je 	 19.	 5.	 1920	 odgo v orilo , 	 da 	 k omandir	 uži v a	 ug led	 in	 zaupanje	 pr ebi v alce v .	
Naspr otuje 	 mu	 zlasti	 bi v ši	 župan	 v	 Sodr ažici,	 tr go v ec 	 in	 gostilničar ,	 ki 	 je	 bil	 že	
d v akr at	 k azno v an	 zar adi	 tihotapstv a 	 k onj	 čez	 r azmejitv eno 	 črt o	 z	 Italijo. 	 S	 pri -
t ožbo	ni	bilo	nič	in	 prizadeti	 k omandir	je	 ostal	na 	s v ojem	 položaju.
55
 
Or ožnišk a	 postaja	 na	 Jeseni cah 	 je 	 tudi	 leta	 1931	 dobila	 po v abilo 	 od	 tam -
k ajšnjeg a	 župnik a, 	 naj	 se 	 moštv o	 udeleži 	 v elik onočne 	 pr ocesije,	 k ot 	 je	 bila	 na v a -
da.	 Zar adi 	 izr edne	 službe	 ob	 drža vni 	 meji	 se	 je	 nihče	 ni	 udeležil.	 Ž upnik	 je	 zat o	
5.	 4.	 19 31 	 pri	 jutr anji	 maši 	 omenil	 t o	 pr ocesijo	 in	 pripomnil,	 da	 ni 	 bilo 	 nobeneg a	
or ožnik a. 	 T o	 je 	 omenil 	 tudi	 k aplan 	 pri	 maši 	 v	 cer kvi 	 na	 Sa vi.	 Čez	 tri 	 dni	 je	 žu -
pnik	 sr ečal 	 patruljo	 d v eh	 mož 	 in 	 ju	 vpr ašal,	 če 	 sta	 mor da	 Juda,	 k er	 nista 	 prišla	
na	 pr ocesijo.	 Or ožnišk a	 postaja	 je	 21. 	 4.	 1931	 o 	 dogodk u	 por očala	 na	 okr ajno	
g la v arstv o 	 v 	 R ado v ljici	 in	 po v eljstvu	 dr a v sk eg a 	 or ožni šk eg a	 polk a 	 v	 Ljubljani. 	
V est 	 je	 prispela	 na	 bansk o	 upr a v o	 in	 spr ožili 	 so 	 pr eisk a v o 	 dogodk a.	 Na	 okr aju 	 v	
R ado v ljici	 so 	 zaslišali	 oba	 duho vnik a 	 t er	 k omandirja	 or ožnišk e 	 postaje.	 P og le -
dali	 so 	 celo	 v	 mašno	 knjigo,	 da 	 bi	 ugot o vili 	 v sebino	 go v or a	 obeh	 duho vnik o v	 pri	
mašah.	 V	 Ljubljani	 so	 nat o	 našli	 salomonsk o	 r ešit e v: 	 Ž upnik a	 nista	 imela	 r azlo -
g a	 za	 ja vno	 izposta vit e v 	 or ožnik o v 	 s	 prižnice, 	 slednji	 pa	 bi	 mor ali	 pr ej	 opr a vičiti	
s v ojo	odsotnost 	 na	pr ocesiji.
56
  
Dela v ec 	 iz	 Nemšk e	 v asi	 je	 11.	 3.	 1936 	 na	 občini 	 Blok e	 podal	 prit ožbo	 zo -
per	 r a vnanje	 tamk ajšnjeg a	 or ožnik a. 	 T am 	 je	 24.	 2.	 1936 	 k opal 	 pesek	 v	 bližnjem	
k amnolomu,	 zv ečer 	 pa	 je 	 kr enil 	 pr oti	 domu. 	 Spot oma	 je	 opazil	 ogenj	 v	 bližini	
cer kv e	 na 	 V olčjem	 in	 se	 usta vil, 	 da	 bi 	 videl,	 k aj 	 se	 dog aja , 	 k o	 sta 	 mimo	 prišla 	 d v a	
or ožnik a 	 s 	 postaje	 v	 No vi	 v asi.	 E den	 od	 njiju	 g a	 je	 klofnil	 na	 obe	 str ani	 obr aza, 	
mu	 gr ozil	 z 	 ba jonet om	 in 	 g a 	 prisilil, 	 da 	 je	 pog asil	 ogenj.	 Drugi 	 or ožnik 	 je	 prv eg a	
miril,	 naj	 drža v ljana	 pusti 	 pri	 miru, 	 k er	 je	 pošt en 	 in 	 g a 	 pozna.	 P o v edal	 je,	 da	 je	
klofuti	 pr ejel	 po	 nedolžnem ,	 saj 	 ognja	 ni 	 zak uril	 on, 	 k ar	 mu 	 je	 očital 	 prvi	 or o -
žnik.	 Na v edel	 je 	 tudi	 5	 prič	 in 	 drugeg a	 or ožnik a. 	 Zapisnik 	 o	 prit ožbi 	 so	 z	 občine	
poslali	 na	 okr ajno	 g la v arstv o	 Log at ec,	 od 	 tam	 pa	 na 	 bansk o	 upr a v o 	 in 	 po v eljstv o	
dr a v sk eg a 	 or ožnišk eg a	 polk a	 v	 Ljubljani.	 Od 	 tam 	 so	 11. 	 5. 	 1936	 odpisali	 občini,	
da 	 je 	 prit ožba	 r esnična,	 podnar ednik 	 je	 bil	 le	 disciplinsk o	 k azno v an, 	 saj 	 je	 prit o -
žnik	odst opil	od	k azensk eg a 	 pr egona	zoper 	podnar ednik a.
57
 
Bansk a 	 upr a v a	 v 	 Ljubljani	 je	 6.	 6. 	 1936	 pr ejela	 anonimno	 pismo, 	 ki	 je	 spo -
r očalo,	 da 	 k omandir 	 or ožniš k e	 postaje	 v	 T eharjah	 gr adi	 hišo 	 in	 od 	 doba vit elje v	
zaht e v a 	 čim	 cenejši	 mat eria l	 za 	 gr adnjo, 	 v 	 zah v alo	 pa	 jim	 popušča 	 pri	 r aznih 	
pr ekrških. 	 K omandir	 in	 njego vi	 možje	 tudi	 zast onj	 jedo 	 v 	 t eharski	 gostilni,	 k o	
so	 tam	 sejmi.	 Pismo	 so	 poslali	 okr ajnemu	 g la v arju, 	 da	 pr e v eri 	 v sebino.	 Pri 	 g la -
v arju	 so 	 zaslišali	 šest 	 oseb,	 ki 	 so	 potr dile,	 da	 k omandir 	 išče	 najcenejši	 mat erial	
in	 st ori tv e, 	 a	 v se	 plača.	 Zast onj	 k osila	 za 	 or ožnik e,	 ki 	 službujejo 	 na	 sejemsk em	
pr ost oru, 	 pa	 so 	 že	 star a	 na v ada	 in	 domačini	 nimajo	 nič	 pr oti.	 Okr ajno	 g la v arstv o 	
je 	 3.	 9.	 1936	 odpisalo 	 v	 Ljubljano 	 in 	 pr edlag alo,	 da 	 bi 	 k omandirja	 pr emestili	 in 
 
55
	 SI	A S, 	68,	ban 	14-1,	 f asc. 	1919– 1921,	spis	 št .	20381.	
56
	 SI	A S, 	68,	ban 	14-2,	 f asc. 	1927– 1931,	spis	 št .	14771.	
57
	 SI	A S, 	68,	ban 	14-2,	 f asc. 	1936– 1939,	spis	 št .	9495/36.	

57
Letnik 42 (2019), št. 1
g a	 posta vili	 za 	 namestnik a	 k omandirja	 postaje	 na 	 V r ansk em. 	 T o	 se	 je 	 sr edi 	 sep -
t embr a 	 1936	r es 	zgodilo.
58
T udi	 v	 času	 naše	 kr alje vine 	 se	 je 	 ohr anila 	 pr ak sa	 iz	 a v strijskih	 cesarskih	
časo v , 	 da	 so 	 o	 nepr a vilnem 	 r a vnanju	 or ožnik o v 	 ali	 str ažnik o v	 pisali	 tudi	 sami 	
no vinarji 	 v	 časnikih,	 k ar	 so 	 izv edeli 	 od	 drža v ljano v 	 ali 	 pa	 ugot o vili	 sami.	 K er 	 ni 	
bilo	 pr a v eg a	 par lamentarne g a	 ži v ljenja,	 so 	 se	 r edk o	 našli	 poslanci, 	 ki	 so 	 o	 t eh 	
vpr ašanjih 	r azpr a v ljali	v	Beogr adu	ali	Ljubljani.
2.4 Tudi orožniki so se pritoževali
Zanimi v o 	 se 	 mi	 zdi 	 pog ledati	 mor ebitne	 prit ožbe 	 or ožnik o v 	 samih. 	 Zak aj 	
so 	se	prit ožili,	zoper	k og a 	in	k am	so	naslo vili	 prit ožbo? 	
Zanimi v	 se	 mi 	 zdi 	 primer	 iz 	 Mojstr ane. 	 Izobr aže v alno	 društv o	 na 	 Do vjem,	
ki 	 mu	 je	 načelo v al	 župnik	 Jak ob	 Aljaž,	 je 	 30.	 5.	 1920	 or g anizir alo	 prir edit e v , 	 kjer 	
je 	 bilo 	 tr eba 	 v st op	 plačati. 	 Od	 pr odanih	 v st opnic	 je	 bilo	 tr eba	 odt egniti	 petino 	
znesk a	 k ot	 drža vno	 tak so.	 V sak o 	 pr odano	 v st opnico	 je	 bilo	 tr eba	 žigosati,	 nanjo 	
napisati	 znesek	 tak se	 in	 se 	 podpisati. 	 Ž upnik	 je	 pr osil	 k omandirja	 or ožnišk e	 po -
staje	 v	 Mojstr ani,	 da 	 bi 	 ta	 ur adni 	 posel	 opr a vil 	 eden	 od	 or ožnik o v	 in 	 nat o	 denar	
odnesel 	 na	 da v čni	 ur ad 	 v 	 R ado v ljici.	 K omandir 	 je	 t o	 odklonil	 in	 je	 o 	 t em 	 5.	 6.	
1920 	 pisno 	 por očal 	 k omandirju	 v oda	 v	 R ado v ljici,	 ta	 k omandirju	 čet e 	 v	 Kr anju,	
ta 	 dalje	 po v eljnik u	 bataljona 	 v	 Ljubljani 	 in 	 od 	 tam 	 po v eljnik u	 V .	 or ožnišk e 	 brig a -
de 	 v	 Ljubljani.	 Pr a v 	 v si 	 so	 se	 strinjali 	 z 	 r a vnanjem	 k omandirja	 v	 Mojstr ani.	 P o -
v eljstv o 	 brig ade	 je 	 por očalo	 P o v erjeništvu 	 za 	 notr anje 	 zade v e	 pri	 Deželni 	 v ladi	
za	 Slo v enijo,	 ki 	 je	 por očala	 notr anjemu	 ministrstvu	 v	 Beogr adu.	 Od	 tam 	 so	 dopis 	
odst opili 	 finančnemu	 ministrstvu	 in 	 od 	 tam	 so 	 17. 	 7.	 1920	 odpisali	 Deželni 	 v ladi	
v 	 Ljubljani.	 Spor očili	 so	 ji,	 da 	 so	 v si	 drža vni 	 uslužbenci 	 dolžni 	 pomag ati 	 pri	 pobi -
r anju	 dajat e v 	v	k orist	drža v e,	tudi	or ožniki,	če	v 	kr aju 	 ni	 drugih	 ur ado v .
59
 
Do	 podobneg a 	 dogodk a 	 je	 prišlo 	 tudi 	 v 	 Celju.	 Da v čni	 ur ad	 v	 Celju 	 je 	 26.	
7. 	 1920 	 r azposlal	 v sem	 tam k ajšnjim 	 or ožniškim	 postajam 	 nar očilo,	 da	 mor ajo	
nadzor o v ati 	 plačilo 	 tak s	 za	 ja vne 	 prir editv e,	 k ot 	 je	 določal	 pr a vilnik	 finančneg a	
ministr a.
60
	 K omandirji	 postaj 	 so	 nad	 t em	 negodo v ali	 in 	 nat o	 je	 k omandir	 or o -
žnišk e	 čet e	 v	 Celju 	 pisal 	 okr ajnemu 	 g la v arju	 v	 Celju 	 in 	 podpr l	 s v oje 	 podr ejene 	
star ešine.	 K omandir 	 or ožni šk e	 čet e	 je	 o 	 t em	 por očal 	 P o v erjeništvu 	 za	 notr anje	
zade v e	 pri	 Dež elni	 v ladi 	 za 	 Slo v enijo.
61
	 Finančni	 minist er	 je	 4.	 10.	 1920	 spr eme -
nil	 omenjeni 	 pr a vilnik	 in	 or ožnišk e	 postaje 	 so 	 bile 	 po v sem	 od v ezane	 od	 t o vr -
stneg a	delo v anja.
62
Omenil	 bom	 tu di 	 prit ožbo 	 t eh	 mož	 posta v e	 na	 s v oj 	 gmotni	 položaj.	 K onec 	
aprila	 1922 	 so 	 posta vili	 ja vno 	 vpr ašanje,	 ki	 so	 g a	 obja vili	 v	 t edanjem	 dne vnem	
časnik u. 	 Izr azili	 so	 nezado v oljstv o 	 s	 s v ojo	 dr aginjsk o 	 doklado. 	 T o	 so 	 pr ejemali 	
k ot	 sesta vni	 del	 s v ojih 	 pr ejemk o v . 	 T o 	 doklado	 so 	 št eli	 za 	 pr emajhno	 in	 je 	 celo	
nižja	 od 	 tist e	 v 	 Sr biji,	 so	 zapisali.
63
	 Ista 	 št e vilk a 	 časnik a 	 je 	 obja vila	 tudi	 članek	
neznaneg a	 pisca,	 ki 	 je 	 podpr l	 prizade v anje	 or ožnik o v 	 za	 izboljšanje	 s v ojeg a	
gmotneg a	 položaja.	 Zapisal	 je 	 tudi	 t o:	 »Or ožnik om	 naj 	 se	 da	 v saj	 t olik o, 	 da	 bodo	
mog li	 dost ojno 	 pr eži v eti	 sebe	 in	 družino,	 pot em	 pa 	 se 	 bo 	 od 	 njih	 mog la	 zaht e v a -
ti	 neopor ečnost .«
64
 
58
	 SI	 A S,	68, 	ban 	 14-2,	f asc. 	 1936– 1939,	spis	št . 	 16903.	
59
	 SI	 A S,	68, 	ban 	 14-1,	f asc. 	 1919– 1921,	spis	št . 	 12184/22.
60
	 Pr a vilnik	 za 	 iz vrše v anje	 pr edpiso v	 k	 tarifni	 posta v ki	 99/a 	 o	 plač e v anju	 tak se	 za	 v st opnice	 za	
zaba v e, 	g ledališča, 	biosk ope	it d.,	1920.
61
	 SI	 A S,	68, 	ban 	 14-1,	f asc. 	 1919– 1921,	spis	št . 	 14351.	
62
	 Izpr emembe	 in	 dopolnitv e	 pr a vilnik a	 za	 izvrše v anje 	 pr edpiso v	 k	 tarifni	 posta v ki 	 99/a 	 o 	 pla -
če v anju 	tak se	 na	v st opnice	za	zaba v e,	 g ledališča,	biosk ope	it d., 	1920.		
63
	 »Dne vne 	v esti«,	Jugoslavija ,	1922,	str .	 3.	
64
	 »Da v k oplače v alec 	in	or ožnik«, 	Jugoslavija ,	 1922,	str .	 3.

58
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
DR UGI 	DEL
V	 prv em 	 delu	 t eg a	 člank a	 je	 bilo	 zajet o	 obdobje	 od	 sr ed ine	 19. 	 in 	 do 	 sr e -
dine 	 20 .	 st oletja.	 Od	 sr edine 	 19.	 st oletja	 sta 	 na 	 Slo v ensk em 	 delo v ali	 d v e	 t emeljni	
drža vni	 v arnostni	 sili,	 or ožn ištv o 	 in	 policija.	 Pr edpisi,	 ki	 so	 sprv a	 ur ejali	 njuno	
delo v anje 	 in	 or g anizir anost , 	 niso	 v sebo v ali	 določb 	 o 	 r a vnanju	 s	 takimi	 prit ožba -
mi.	 Cesar	 je	 s	 s v ojim	 pat ent om	 leta 	 1854	 uk azal, 	 da	 je 	 tr eba	 t e 	 prit ožbe	 poslati	
na	 notr anje	 ministrstv o	 na	 Dunaj. 	 Za	 t em	 sta	 zgolj	 možnost	 prit ožbe	 določila	
oba	 zak ona	 o	 or ožništvu	 iz 	 let	 1876	 in 	 1895. 	 O 	 t o vrstnih 	 prit ožbah	 je	 ja vnost	
naj v eč	 izv edela, 	 če	 so 	 jih	 obr a vna v ali	 deželni	 ali	 drža vni	 poslanci	 ali	 pa	 so 	 o	 t em	
pisali	časniki.
T udi	 v	 obdobju	 Kr alje vine 	 Sr bo v , 	 Hrv at o v	 in 	 Slo v ence v 	 ozir oma	 Jugosla vi -
je 	 sta	 delo v ali	 omenjeni	 v arnostni 	 sili.	 Pr edpisi	 pr a v	 tak o	 niso	 v sebo v ali	 določb	
o	 r a vnanju	 in 	 r eše v anju	 prit ožb.	 O	 ugo v orih	 drža v ljano v 	 zoper	 t edanje 	 može	
posta v e	 so	 br alci	 naj v eč	 izv edeli	 iz 	 nek at erih 	 časnik o v ,	 ki 	 so	 kritično	 pisali 	 o	
mor ebitnih	napak ah 	or ožnik o v 	 in	 str ažnik o v .	
III. 	Prit ožbe	pr oti 	miličnik om
P o	 vzpo sta vitvi	 no v e 	 oblast i	 v	 Slo v eniji 	 so	 namest o	 or ožnik o v 	 in 	 policij -
skih	 str ažnik o v 	 nast opili	 miličniki. 	 P ostali	 so 	 edina	 drž a vna	 v arnostna	 unif or -
mir ana	 sila.	 Šl o	 je	 za	 pr ecej	 po v ečano 	 ozemlje	 Slo v enije 	 in	 za 	 drug ačno	 družbe -
no	ur edit e v . 	 T a	družbena	 ur edit e v 	je	 bila	po v sem	 drug ačna	 od	 pr ejšnjih 	 časo v .	
3.1 Vzgojna vloga strokovnega časopisja
Sprv a 	 so	 or g anizir anost 	 in	 delo v anje	 milice	 ur ejali 	 zgolj 	 zv ezni	 zak oni,	 in 	
sicer	 štirje. 	 Pr vi	 zak on	 iz 	 leta	 1946	 ni	 v sebo v al 	 nobene	 določbe	 o	 prit ožbi	 drža -
v ljano v	 pr oti	 r a vnanju	 miličnik o v ,	 enak o 	 v elja	 za 	 drugi	 in	 tr etji	 zak on	 iz 	 let	 1956	
in	 1964.
65
	 T a	 pr aznina	 se	 mi	 zdi 	 v	 primerja vi 	 z	 doseženi m	 v 	 času	 d v ojne 	 monar -
hije	 in	 naše	 kr alje vine 	 k ar	 pr ecejšen	 k or ak 	 nazaj.	 O	 najbolj	 gr obih	 nepr a vilno -
stih	 pri	 delo v anju	 miličnik o v	 so	 drža v ljani	 izv edeli 	 iz 	 r edkih	 člank o v	 v 	 dne vnem	
in	 lok al nem	 časopisju,	 naj v ečkr at 	 pa	 je	 t o 	 ostalo	 v 	 ožjem	 kr ogu	 ošk odo v anca 	 in	
njego v e 	družine.	
R esnejše	 napak e 	 pri 	 delo v anju	 miličnik o v	 je	 obr a vna v alo 	 str ok o vno	 časo -
pisje	 t edanje	 milice,	 ki	 g a 	 je	 izdajalo	 v odstv o	 slo v ensk eg a	 notr anjeg a	 r esorja 	 in 	
je 	 bilo 	int erne 	nar a v e.
Sprv a 	 je	 za	 celotno	 drža v o	 od 	 leta	 1948	 izhajalo 	 zv ezno	 g lasilo	 »Nar odna	
milicija«,	 ki	 se	 je 	 pr eimeno v alo	 v 	 list	 »13.	 maj« 	 in 	 je 	 izh ajalo	 do	 r azpada 	 zv ezne 	
drža v e.	 Leta	 1948	 je	 v odstv o 	 slo v ensk e	 milice 	 začelo	 izdajati	 »Bilt en	 osr ednje	
upr a v e 	 klubo v 	 Nar odne	 milice« 	 in	 so	 izšle	 tri	 ciklostir ane 	 št e vilk e. 	 Leta	 1949	 g a	
je 	 nadomestil	 »Bilt en	 Nar odne	 milice«,	 ki 	 je	 izhajal	 le	 eno 	 let o. 	 Nat o 	 je	 leta	 1950,	
1951 	 in	 1952	 izhajal	 časopis 	 »Ljudski 	 miličnik«. 	 Leta	 1952	 je	 časopis	 odst opil	
s v oje	 mest o	 no vi	 r e viji	 »Str ok o vni	 list	 ljudsk e 	 milice«,	 ki 	 se 	 je	 leta	 1957	 pr eime -
no v al 	 v	 »Str ok o vni 	 list«, 	 saj	 je	 do	 leta	 1967 	 obja v ljal 	 ses ta v k e 	 za	 v se	 dela v ce	 or -
g ano v 	 za	 notr anje	 zade v e.	 Leta	 1968	 je 	 postala 	 r e vija 	 » V arnost« 	 osr ednje 	 g lasilo 	
dela v ce v 	 notr anjeg a	 r esorja 	 v	 Slo v eniji. 	 Omeniti	 je	 tr eba 	 še 	 r e vijo	 » V arnost-str o -
k o vni 	 bilt en«,	 ki	 je	 izhajala	 od 	 leta	 1981	 do 	 1992	 in	 je	 obja v ljala	 bolj 	 str ok o vno	
usmerjene	in	načelne	člank e.	
P osebej	 mor am	 omeniti,	 da	 je 	 sr edi	 leta	 1950	 začela	 izhajati	 r e vija 	Kri-
minalistična služba ,	 ki	 se 	 je	 leta	 1958	 pr eimeno v ala	 v	Revijo za kriminalistiko in 
65
	 Zak on 	 o	 nar odni	 milici,	 1946; 	 Zak on 	 o	 or g anih 	 za	 notr anje 	 zad e v e,	 1956; 	 T emeljni	 zak on 	 o	
službi	notr anjih	zade v ,	1964.	

59
Letnik 42 (2019), št. 1
kriminologijo 	 t er	 pod	 t em	 imenom	 izhaja	 še	 danes.	 Doseg la	 je	 mednar odni 	 ug led 	
in 	 že 	 kmalu 	 tu di	 mednar od no 	 izmenja v o.	 K o	 sem	 bil	 jeseni 	 leta 	 1969	 na	 izpo -
polnje v anju 	 pri	 fr ancoski	 policiji 	 v 	 P arizu,	 so 	 me	 peljali	 v 	 knjižnico	 notr anjeg a	
ministrstv a 	 in	 njen 	 uslužbenec 	 je 	 pok azal	 na 	 polici 	 r azvrščene	 R e vije 	 za	 krimi -
nalistik o	in	 kriminologijo	t er	našt el	nek aj	a vt orje v	tam 	obja v ljenih 	prispe v k o v .
T o 	 str ok o vno	 časopisje	 je	 del	 s v oje	 v sebine	 namenjalo	 tudi	 ključnim	 na -
pak am	 uslužb ence v 	 pri	 njiho v em 	 delu, 	 tudi	 takim,	 ki	 so	 bile	 deležne	 kritik e 	 v 	
ja vnosti.	Omenil	bom 	d v a	tak a	dogodk a.
P onoči	 10. 	 2.	 1959	 se 	 je 	 zgodil 	 v lom 	 v	 blag ajno	 pošt e	 v	 Lošk em 	 P ot ok u 	 in	
odneseno 	 640.000	 dinarje v . 	 Dogodek 	 je	 vznemiril	 pr ebi v alce	 Lošk e	 doline,	 saj 	
je 	 ta m	 delo v al a 	 izposta v a	 postaje 	 ljudsk e	 milice 	 iz 	 Ribnice. 	 St orilec	 je	 bil	 odkrit 	
in 	 šlo 	 je	 za 	 miličnik a 	 S.	 B.	 omenjene	 izposta v e,	 ki	 je	 stano v al	 v	 t em	 kr aju	 ozir o -
ma	 v 	 poslopju 	 izposta v e.
66
	 Kljub	 vznemirjenosti	 kr ajano v 	 pa	 ni	 prišlo	 do	 ja vnih	
odzi v o v 	 na	 t o 	 dejanje 	 miličnik a. 	 K 	 t emu 	 je 	 pripomog lo 	 bržk one 	 tudi	 dejstv o,	 da	
je 	 str ok o vno	 časopisje 	 notr anjeg a 	 r esorja	 s v ojo	 pozornost	 pos v etilo 	 tudi 	 pr ed -
sta vitvi 	t o vrstnih	miličniških	napak.
V	 ponedeljek,	 1.	 11.	 1965	 ob	 1.	 uri	 ponoči,	 je	 miličnik	 celjsk e	 postaje	 S.	 K. 	
prišel	v	ci vilni	obleki	na	tamk ajšnjo	bencinsk o	črpalk o	na	Mariborski	cesti	88, 	
ki	 je	 bila	 nočna	 dežurna.	 Od	 dežurneg a	 uslužbenca	 Mak sa	 P oličnik a	 je	 zaht e v al 	
denar	 iz	 blag ajne,	 sicer	 g a	 bo	 ustr elil,	 zat o	 mu	 je	 pok azal	 pišt olo.	 Med	 pr epir om 	
je	 na	 črpalk o	 pripeljalo	 osebno	 v ozilo	 »fičk o«	 z	 d v ema	 potnik oma	 iz	 ok olice 	
Celja,	 da	 bi	 napolnila	 r ezerv oar .	 Neznanec	 je	 najpr ej	 d v akr at	 ustr elil	 uslužben -
ca	 in	 g a	 r anil	 v	 r ok o,	 nat o	 pa	 je	 šestkr at	 ustr elil	 še	 v	 a vt omobil	 in	 v	 njem	 smrtno 	
zadel	 potnik a	 Filipa	 V uk a,	 Jožeta	 Dv ojmoča	 pa	 r anil.
67
	 Nat o	 je	 pobegnil	 s	 kr aja 	
dejanja	 in	 se	 vrnil	 v	 s v oje	 stano v anje	 na	 postaji	 milice	 t er	 legel	 k	 počitk u.	 K o	 je 	
bila	milica	ob v eščena	o	dogodk u,	se	je	pridružil	miličnik om,	ki	so	odšli	na	kr aj	
dogodk a,	 g a	 za v ar o v ali	 t er	 pomag ali	 pri	 og ledu	 kr aja	 dejanja.	 R azkrit	 je	 bil	 med 	
pr eisk a v o	 dogodk a,	 saj	 so	 miličniki	 in	 kriminalisti	 od	 obeh	 r anjenih	 dobili	 upo -
r aben	 opis	st orilca,	tulce	 izstr eljenih	naboje v	 so	dali	 v	 balistično	 ek spertizo	in 	
pok azalo	se	je,	da	izvir a	str eli v o	iz	njiho v eg a	skladišča,	kr og	osumljence v	se	je 	
v se	 ožil	 in	 k o	 so	 mu	 skri v aj	 izmaknili	 pišt olo,	 so	 ugot o vili,	 da	 so	 bili	 naboji	 iz -
str eljeni	 pr a v	 iz	 nje.
68
	 V	 t or ek,	 8.	 11.	 1965	 malo	 po	 13.00,	 so	 v	 pr ost orih	 postaje 	
milice	 prijeli	 Staneta	 Kapuna,	 29	 let	 star eg a	 miličnik a	 t e	 enot e.	 Najobširneje	 je 	
o	 dejanju	 por očal	 mariborski	 dne vnik	Večer,	 ki	 je	 zapisal,	 da	 je	 st orilec	 sodelo -
v al	 pri	 r azisk a vi	 lastneg a	 zločina	 in	 da	 je	 namer a v al	 ubiti	 v se	 priče	 dog ajanja 	
na	 bencinski	 črpalki.
69
	 Dogodk a	 ni	 bilo	 mogoče	 prikriti	 pr ed	 ja vnostjo	 in	 na -
stalo	 je	 vpr ašanje,	 k ak o	 je	 mogel	 tak	 f ant	 postati	 miličnik.	 Odgo v or	 je	 bil:	 Na 	
t o	je	vpli v al	njego v	stric	na	visok em	položaju	v	t edanjem	po v eljstvu	slo v ensk e 	
milice. 	
Na v edeni	 zločin 	 je	 odme v al	 v	 ja vnosti	 in 	 str ok o vno 	 g lasilo 	 notr anjeg a	 mi -
nistrstv a 	 je	 kmalu	 obja vilo	 nek aj	 člank o v ,	 po v ezanih	 z 	 zločinom	 v	 Celju 	 in 	 tudi	
tistim 	 v	 Mariboru	 t er	 se 	 vpr ašalo,	 zak aj	 taki	 »t endencioz ni 	 članki«	 v	 časnikih, 	 ki 	
niso 	 v	 k orist	 milici.
70
	 Bržk one	 je 	 t o	 vpli v alo	 na 	 a vt orja, 	 ki	 sta	 v	 obširnem	 prispe v - 
 
66
	 Gr den: 	Izsled ili 	smo 	v lomilca 	v	pošt o	v	Lošk em 	 pot ok u.
67
	 »Str eljal 	na	u službenca 	P etr ola	in	potnik a«,	Delo ,	 1965,	str .	 8.
68
	 »Denar 	 ali	 ži v ljenje!«, 	Celjski tednik, 1965,	 str .	 7;	 Hubert	 Sa v odnik:	 »Ubijalec	 prijet«, 	Celjski te-
dnik , 	1965,	str .	 1,	5	in	6. 	
69
	 Lojze	 T rst enjak: 	 »R oparski 	 napad	 sr edi 	Celja«,	Večer , 	 1965,	str .	 2;	 Lojze	T rst enjak:	 »Č util	 sem,	
da	 se m	 zadet«,	Večer ,	 1965,	 str .	 6;	 »Odkrit 	 napadalec	 na	 bencinski	 črpalki	 v	 Celju«,	Večer, 	 1965, 	
str . 	 6.	 T rs t enjak:	 »Stane	 Kapun	 že	 priznal«, 	Večer ,	 1965, 	 str .	 6;	 V olf:	 »Kapun	 namer a v al	 ubiti	 v se 	
oči vidce«, 	Večer 	1965,	str . 	6.	
70
	 Martin 	 V r ančič:	 »Naše	 inf ormacije	 in	 njih	 obja v ljanje	 v 	 tisk u«, 	 Strokovni list ,	 str .	 112–117;	
F r anc	 Masnik:	 » Ali	 so	 nam	 t endenciozni 	 članki	 v 	 k orist?«,	Strokovni list ,	 str .	 117,	 118; 	 F r anc	
P et ek:	»Miličnik	pod	br emenom	b v ez	in	ner azume v anja«, 	Strokovni list ,	 str .	 118,	119.

60
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
k u	 pr ed sta vila, 	 k ak o 	 je	 slo v ensk o 	 časopisje	 pisalo 	 o	 kriminalit eti	 v 	 letih	 1964 	 in	
1965.	Ugota v ljala 	sta,	 da 	 med	obema	 let oma 	 ni	 spr ememb 	 na	 boljše.
71
3.2 Tudi drugi predpisi niso omenjali pritožb
T udi	 pr a vila	 za 	 opr a v ljanje	 miličnišk e	 službe	 najpr ej	 niso	 v sebo v ala 	 do -
ločb	 o	 prit ožbah 	 občano v	 zoper	 delo v anje	 miličnik o v . 	 Sprv a	 sta	 v eljala	 d v a 	 t o vr -
stna	 int erna	 zv ezna 	 akta,	 tr etji	 pa	 je	 že 	 bil	 obja v ljen	 v	 zv eznem 	 ur adnem 	 listu.
72
 
Oba 	 poznejša 	 slo v ensk a 	 pr edpisa 	 sta	 v sebo v ala	kr atk e 	 določbe	 o	 prit ožbi	 zoper	
miličnik a,	o	čemer	bo	go v or 	 pozneje.		
Milica 	 je	 poznala 	 tudi 	 pr edpise	 o 	 notr anjem	 poslo v anju	 ali	 notr anji	 službi,	
k ot	 smo	 r ekli.	 T ak o 	 so	 leta	 1962	 izšla	 zv ezna	 pr a vila 	 notr anje	 službe 	 v	 milici,
73
 
ki 	 so	 v	 prv em	 pog la vju	 o	 splošnih 	 določbah 	 imele	 t očk e	 1–7,	 v	 drugem	 pog la vju	
o	 obnašanju	 miličnik o v	 pa	 t očk e	 8–18. 	 Leta 	 1968	 je 	 Slo v enija	 izdala	 s v oj	 P oslo v -
nik 	 postaje 	 milice, 	 ki	 je	 v	 XV . 	 pog la vju 	 opr edelil	 dolžnosti	 in 	 pr a vice 	 miličnik o v .
74
 
Leta 	 19 76	 so	 izšla	 Pr a vila 	 postaje	 milice,	 ki	 so	 v	 XII.	 pog la vju 	 med	 drugim	 v	
d v eh	 členih	 določila	 odnose 	 miličnik o v	 do 	 občano v	 t er	 v	 12 	 členih	 obnašanje	
miličnik o v 	 na	 delu	 in	 zunaj	 dela.
75
	 Leta	 1982	 so 	 izšla	 no v a 	 Pr a vila 	 postaje	 milice.	
T a 	 so	 pr a v	 tak o 	 v 	 XII. 	 pog la vju 	 v	 d v eh	 členih 	 obr a vna v ala 	 odnose	 miličnik o v 	 do	
drža v ljano v	 t er	 v	 12	 členih	 obnašanje	 miličnik o v	 v	 službi 	 in 	 zunaj	 nje.
76
	 Pr a vila	
postaje	 milice	 so	 leta	 1976	 prvič	 v sebo v ala 	 XI. 	 pog la vje	 o	 notr anji	 v arnosti 	 in 	
zaščiti,	 k ar	 je	 v eljalo	 tudi	 za 	 pr a vila 	 iz 	 leta	 1982.	 V 	 t eh 	 int ernih	 pr edpisih 	 ni	 bilo	
določb	o	prit ožbah	drža v ljano v 	zoper	 miličnik e. 	
3.3 Leta 1966 je zvezni zakon utemeljil pritožbe
Prv o	 do ločbo	 o 	 možnosti	 prit ožbe 	 je	 v sebo v al	 četrti	 zv ezni 	 zak on, 	 ki	 je	
izšel	 k onec	 let a	 1966.	 T o	 je	 bilo	 po v ezano	 s	 4.	 plenumo m	 CK 	 ZK J	 na	 Brionih 	 1.	
julija	 1966,	 ki	 je	 pomenil	 pomembno	 pr elomnico 	 tudi	 za	 delo	 or g ano v	 za	 no -
tr anje 	 zade v e,	 tudi	 milice.	 Č etrti	 zv ezni 	 pr edpis	 o	 milici	 je	 le	 v 	 splošnem	 ur edil	
or g anizir anost 	 in	 delo v anje 	 or g ano v	 za	 notr anje 	 zade v e 	 po	 drža vi,	 drugo	 je	 pr e -
pustil	 r epublik am,	 da	 t o	 ur edijo 	 s	 s v ojimi	 pr edpisi.	 Ka k o	 je	 ta	 zak on	 opr edelil	
prit ožbeni	 post opek?	 Pr edst ojnik,	 ki	 mu	 je 	 občan,	 delo vna 	 ali	 drug a	 or g anizacija 	
naznanila,	 da 	 je	 dela v ec	 or g ano v	 za 	 notr anje	 zade v e 	 pri	 opr a v ljanju 	 službe	 pr oti	
njim	 uk r enil	 k aj,	 k ar	 nima	 podlage	 v	 zak onu,	 ali	 st oril 	 k aj, 	 k ar	 je 	 v	 naspr otju 	 z	
njego v o 	 dolžnostjo,	 da	 spoš tuje 	 člo v ešk o	 dost ojanstv o,	 mor a 	 naznanit elja,	 če	 t o	
zaht e v a,	 v	 30	 dneh	 ob v estiti,	 k aj	 je	 v	 zv ezi	 s	 t em	 ukr enil.
77
	 V	 t em 	 zak onu 	 je	 zah -
t e v ana	 ne 	 le	 zak onit ost 	 delo v anja	 miličnik o v ,	 marv eč 	 prvič	 tudi	 dolžnost	 spo -
št o v anja 	 dost ojanstv a	 člo v ek a. 	 T o	 je	 bilo	 nek olik o	 podobno 	 današnjemu 	 pojmu	
v arstv a	 člo v ek o vih 	 pr a vic	 in	 s v oboščin. 	 R azlogi 	 za	 prit ožbo 	 zoper	 miličnik a 	 so 	
se 	 mor ali	 nanašati	 ali	 na	 pr otizak onit o	 ozir oma	 nezak onit o 	 delo v anje	 ali	 pa 	 na 	
nespoštlji v o,	nečlo v ešk o	 r a vnanje 	z	 občanom.	
Njego v o 	 obnašanje 	 v	 zasebnem	 ži v ljenju 	 je	 bilo	 t or ej 	 iz vzet o 	 iz 	 prit ožbe -
nih 	 r azlogo v . 	 Obnašanje	 v	 zasebnem	 ži v ljenju 	 je	 bilo	 v sesk ozi	 pod	 pozornostjo 	
71
	 Boris 	 F er linc	 in	 Hilda	 Zak elšek: 	 »P or očanje	 o	 kriminalit eti	 in 	 dr ugih	 neg ati vnih	 poja vih	 v	 ti -
sk u«,	Strokovni list ,	str . 	 262–268. 	
72
	 Pr a vila 	 za	 vršenje 	 službe	 Nar odne 	 milicije,	 1949; 	 Pr a vila	 za	 opr a v ljanje	 službe	 ljudsk e	 milice	
s	k omentarjem,	1959; 	 Pr a vilnik 	za	 opr a v ljanje	zade v	 službe	ja vne 	 v arnosti,	 1970.
73
	 Pr a vila 	 unutr ašnje 	službe	 nar odne 	 milicije, 	 Beogr ad,	 1962.	
74
	 P oslo vnik	 postaje	milice,	 1968,	XV . 	pog la vje.
75
	 Pr a vila 	 posta je 	 milice,	1976, 	 XII.	pog la vje, 	čl.	244–257.
76
	 Pr a vila 	 posta je 	 milice,	1982, 	 XII.	pog la vje, 	čl.	289–302.	
77
	 T emeljni 	zak on	o	notr anjih 	 zade v ah,	1966,	drugi	 odsta v ek 	7.	čle na.

61
Letnik 42 (2019), št. 1
star ešin	 milice	 in	 je 	 bila	 ena	 njiho vih	 ključnih 	 nalog	 na	 podr očju	 notr anje	 v arno -
sti 	 ali	 notr anje	 zaščit e,	 k ak or 	 se	 je 	 podr očje	 imeno v alo.	 Odklone 	 v 	 pri v atnem 	 ži -
v ljenju 	 miličnik o v 	 so 	 spr emljale 	 tudi	 družbenopolitične 	 or g anizacije, 	 ki	 so	 imele	
s v oje	 osno vne	 or g anizacije 	 v 	 miličniških 	 enotah	 v seh	 st openj.	 Ključno 	 v logo 	 je 	
igr ala	 Z v eza	 k omunist o v 	 Sl o v enije, 	 za	 njo 	 pa 	 še	 Z v eza 	 sindik at o v	 Slo v enije 	 in 	
Z v eza 	(socialistične)	mladine	Slo v enije. 		
Od	 v klj učno 	 leta	 1966 	 dalje	 so	 v 	 letnih 	 por očilih	 slo v ensk e	 milice 	 na v e -
deni 	 tudi 	 podatki	 o	 prit ožbah 	 zoper 	 miličnik e	 ali 	 druge	 dela v ce	 or g ano v	 za	 no -
tr anje 	 zade v e	 in	 iz	 t eh	 por očil	 sem	 zbr al	 podatk e	 v 	 pr eg lednici	 1.	 Slednje,	 t or ej	
prit ožbe 	 zope r	 druge	 dela v ce	 or g ano v 	 za	 notr anje	 zade v e, 	 so 	 bile	 zelo	 r edk e, 	 saj	
t eh 	 uslužbence v	 ljudje	 niso 	 poznali,	 r azen	 v	 njiho v em	 bi v alnem 	 ok olju,	 bilo	 jih 	
je 	manj	od	 miličnik o v 	 it d. 	
Slo v enija	 je	 spomladi	 1967	 spr ejela	 s v oj	 zak on	 o	 notr anjih 	 zade v ah,	 prvi 	
zak on	 t e 	 vrst e	 v 	 s v oji 	 v arnostni 	 zgodo vini, 	 ki	 pa	 ni 	 v sebo v al	 določbe	 o	 r a vnanju	
s	 prit ožbami.
78
	 Bržk one	 je 	 v odstv o 	 slo v ensk eg a 	 notr anjeg a	 r esorja	 št elo, 	 da 	 je	
do v olj 	 omenjena	 določba 	 v 	 t emeljnem 	 zak onu	 iz	 leta	 1966. 	 V	 drugem	 slo v en -
sk em 	 zak onu, 	 ki 	 je 	 izšel	 no v embr a 	 1972 	 in 	 je	 v eljal 	 od	 1.	 1.	 1973,	 pa	 je	 bila 	 sk or aj	
dobesedno	 pr episana	 v sebina	 o 	 prit ožbah	 v 	 pr ej 	 omenjenem	 t emeljnem 	 zak onu 	
iz	 leta 	 1966.
79
	 Leta 	 1976 	 je 	 bil	 ta	 zak on	 spr emenjen 	 in	 do polnjen,	 a 	 t o 	 se	 je	 nana -
šalo 	 le 	 na	 ur es niče v anje 	 dru žbene	 samozaščit e.
80
	 No vi 	 slo v enski 	 zak on	 je	 izšel	
no v embr a	 1980	 in	 je	 v eljal	 od	 25.	 11. 	 1980	 dalje;	 zožil	 je	 r azloge 	 za	 prit ožbo 	
v 	 pr otizak onit o	 ukr epanje	 miličnik a	 ali 	 st orit e v 	 ozir oma 	 opustit e v 	 nečesa, 	 k ar	
je 	 v 	 naspr otju 	 z	 njego vimi	 dolžnostmi.	 Prit ožnik u	 so 	 od go v orili	 le, 	 če	 je 	 sam 	 t o 	
zaht e v al,	 sicer 	 pa	 ne.
81
	 P ozna v alec	 je	 ocenil,	 da	 je	 ta 	 zak on 	 iz	 leta	 1980	 pomenil 	
k or ak 	 nazaj	 v	 pog ledu	 v arstv a 	 člo v ek o vih 	 pr a vic.
82
	 V si 	 ti	 našt eti 	 zv ezni	 in	 slo v en -
ski	zak oni	so	v eljali 	v	obdobju	od	12.	12.	 1946	do 	3.	 7.	1998. 	
Opisani	 post opek	 s	 prit ožbami	 sta	 zajela	 tudi 	 slo v enski 	 pr a vilnik	 in	 nat o	
pr a vila	 za	 opr a v ljanje	 službe,	 spr ejeta 	 na 	 t emelju	 obeh	 slo v enskih	 zak ono v	 o 	
notr anjih 	 zade v ah. 	 Sprv a,	 leta 	 1983,	 so 	 bila	 ta	 pr a vila	 int erne	 nar a v e,	 leta 	 1989 	
pa	 so	 bila 	 obja v ljena.
83
	 P odr obneje 	 so	 t o	 ur ejala 	 na v odila	 r epublišk eg a	 sekr etar -
ja 	 za 	 notr anje 	 zade v e	 o	 r eše v anju	 prit ožb, 	 ki	 so	 v sa	 bila 	 int erne, 	 zaupne 	 nar a v e.	
Prv o	 tak o 	 na v odilo 	 je 	 bilo	 iz 	 leta	 1976	 in	 g a 	 je 	 podpisal	 r epubliški	 podsekr etar	
Iv an 	 Vi nkler , 	 načelnik	 slo v ensk e	 milice. 	 Prit ožbo	 je	 mor ala	 spr ejeti	 v sak a	 or g a -
nizacijsk a 	 enota 	 notr anjeg a	 r esorja. 	 Če 	 se	 je	 nanašala	 na 	 miličnik a	 druge	 enot e,	
je 	 bilo 	 tr eba	 prit ožbo	 tak oj	 posr edo v ati	 prist ojnemu	 star ešini.	 Slednji 	 je	 pr e v er -
jal	 v sebino 	 prit ožbe,	 zbir al	 potr ebna	 dodatna	 ob v estila,	 opr a vil	 r azgo v or	 z 	 mi -
ličnik om,	 prit ožnik om 	 in	 ob	 k oncu 	 ocenil,	 ali 	 je	 ugo v or	 upr a vičen	 ali	 ne.	 Sesta vil 	
je 	 pisno	 por očilo	 za	 pr edst ojnik a 	 milice	 v	 pokr ajinsk em	 or g anu 	 za	 notr anje	 za -
de v e	 in	 nat o	 o 	 prit ožbi	 osebno	 ali	 pisno	 ob v estil 	 prit ožnik a. 	 Naslo v	 na v odila	 je 	
bil	 jasen:	Zajema	le	 prit ožbe 	pr oti	r a vnanju	miličnik o v	 pri	opr a v ljanju 	službe.
84
 
P ost opek 	 je	 bil	 po	 moji	 oceni	 zelo	 enosta v en	 in 	 mu	 je 	 bila 	 dana	 ustr ezna	
pozornost 	 g lede 	 na	 pomen 	 dobrih	 odnoso v	 med 	 milico	 in	 pr ebi v alstv om.	 Milica	
se 	 je	 tak o 	 bolj	 odpr la	 ja vnosti 	 in	 pojasnje v ala 	 očitk e 	 o	 napak ah	 in	 nepr a vilnostih	
miličnik o v ,	je	menil 	drugi	pozna v alec.
85
78
	 Zak on 	o	 notr anjih	zade v ah, 	1967.
79
	 Zak on 	o	 notr anjih	zade v ah, 	1972,	 drugi 	odsta v ek	 3. 	 člena.	
80
	 Zak on 	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah 	 zak ona 	 o	 notr anjih 	 zade v ah,	 1976,	 ki	 se	 je 	 pr eimeno v al	
v	 Zak on	o	družbeni 	 samozaščiti,	 v arnosti	in	notr anjih 	zade v ah.
81
	 Zak on 	o	 notr anjih	zade v ah, 	1980,	 drugi 	odsta v ek	 6. 	 člena.	
82
	 Smolej: 	Obr a vna v a 	prit ožb	 …, 	str . 	15.	
83
	 Pr a vilnik	 za	 izv ajanje 	 pooblast il	 pooblaščenih	 ur adnih 	 oseb	 or g ano v 	 za 	 notr anje 	 zade v e 	 SR S, 	
1983.	 Pr a vila	 za	 opr a v ljanje 	 pooblastil 	 pooblaščenih	 ur adnih 	 oseb	 or g ano v	 za	 notr anje 	 zade v e	
SR S, 	 1988.
84
	 Način 	 r eše v anja	prit ožb	 občano v ,	 or g anizacij	 združeneg a	 dela	 in 	 drugih 	 or g anizacij 	 zoper 	 po -
st opk e	miličnik o v , 	 Ljubljana:	R SNZ	 SR S, 	 1976.	 V :	SI 	A S, 	 1931,	1839,	št .	 291.	
85
	 Marink o vič:		R eše v anje 	 prit ožb,	2005.		

62
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Zadnje	 na v odilo	 t e	 vrst e	 za 	 milico	 je	 izšlo	 leta 	 1987	 in 	 je	 t emeljilo 	 na 	 do -
t edanji	 pr ak si .	 Prit ožbo	 so	 pr e v erjali 	 star ešine,	 od visno	 od	 t eg a, 	 na 	 k og a 	 se	 je	
nanašala: 	 a)	 če 	 se	 je	 nanaša la	 na	 miličnik a, 	 jo	 je	 pr e v er jal 	 in	 zbir al 	 gr adi v o 	 k o -
mandir	 postaje	 ali	 nek do	 od 	 star ešin	 enot e; 	 b)	 inšpekt or at 	 milice 	 na	 UJV 	 je	 pr e -
v erjal 	 prit ožbe 	 pr oti 	 star ešin am	 na	 postajah	 milice	 ali	 če	 je	 šlo	 za 	 dogodek, 	 ki	 je	
imel 	 v ečji	 odme v 	 v	 ja vnosti;	 c)	 prit ožbe	 zoper	 star ešine	 na	 inšpekt or atu 	 milice	
UJV	 je	 pr e v erjal 	 načelnik	 t eg a	 inšpekt or ata;	 č) 	 prit ožbo	 zoper	 načelnik a 	 inšpek -
t or ata 	 je	 pr e v erjala	 upr a v a	 milice; 	 prit ožbe 	 zoper	 star ešine 	 na	 upr a vi 	 milice 	 je	
pr e v erjal 	načelnik	upr a v e 	ali	 oseba,	 ki 	 jo	je	 pooblastil.	
K o	 je 	 star ešin a	 postaje	 pr e v eril 	 v sebino	 prit ožbe,	 zbr al 	 potr ebno 	 dok u -
mentacijo	 in	 pripr a vil	 odgo v or	 prit ožnik u,	 je	 na	 inšpekt or at 	 milice 	 UJV	 poslal	
d v a	 izv oda	 t eg a	 gr adi v a	 t er	 tri 	 izv ode	 odgo v or a	 prit ožnik u.	 Inšpekt or at	 milice	
UJV	 je	 nat o	 na 	 upr a v o	 milice	 poslal	 en	 izv od 	 por očila	 s 	 prilog ami 	 in	 en	 izv od 	
odgo v or a 	prit ožnik u, 	prit ožnik u	pa 	je	 poslal	en 	izv od	 odgo v or a 	na	 prit ožbo. 	
Če	 je	 prit ožbo 	 pr e v erjal	 inšpekt or at	 milice	 UJV , 	 je	 ist o	 gr adi v o	 poslal	 na 	
upr a v o 	milice	in	slednja	je	 odgo v orila	 prit ožnik u.	
Če	 je	 prit ožbo 	 pr e v erjal 	 inšpekt or 	 na	 upr a vi	 milice,	 je 	 gr adi v o 	 posr edo v al	
načelnik u	 upr a v e	 in	 slednji	 je 	 podpisal	 odgo v or	 prit ožnik u.	 T a 	 inšpekt or	 je 	 smel	
zaht e v ati	 dopolnila	k	zbr anemu 	 gr adi vu	o	 prit ožbi.	
Če	 je	 prit ožba	 v sebo v ala	 sum	 st oritv e	 k azni v eg a	 dejanja	 miličnik a	 ali 	 kri -
minalista,	 so	 na 	 prist ojno	 ja vno	 t ožilstv o	 podali	 k azensk o	 o v adbo,	 če	 pa	 je	 šlo 	 za 	
delo vno	 ali 	 disciplinsk o	 kršit e v , 	 so	 r a vnali 	 po	 Pr a vilnik u 	 o 	 delo vnih 	 r azmerjih	
dela v ce v 	 delo vne	 sk upnosti	 or g ano v	 za 	 notr anje	 zade v e	 SR S.
86
	 T o	 na v odilo	 je	
pr eklicalo	opisano 	na v odilo	 iz 	 leta	1976.
87
 
3.4 Vzgojna vloga strokovnih glasil tudi na področju pritožb
V	 t edanjem	 str ok o vnem 	 časopisju	 na	 začetk u	 ni 	 bilo	 se sta v k o v , 	 ki 	 bi 	 opi -
so v ali 	 poslo v anje	 s	 prit ožbami	 zoper	 miličnik e. 	 T o	 je	 r azumlji v o, 	 saj	 je	 bilo	 t o	
podr očje 	 skrit o 	 pr ed	 ja vnos tjo.	 P o	 letu	 1966	 se 	 je 	 t o 	 spr emenilo.	 Opisal	 bom	 pet	
t o vrstnih 	prispe v k o v .
Lojze	 Horv at	 iz	 UNZ 	 Celje 	 je 	 leta	 1967	 napisal	 sesta v ek	 o	 ug ledu	 milice	 v	
ja vnosti.	 P oudar ek 	 je	 dal	 na	 neprimerno	 poslo v anje	 miličnik o v	 z	 občani.	 Zapisal	
je 	 tudi:	 »Pri	 ugo v orih	 zoper	 post opk e	 miličnik o v 	 je	 mnogo	 upr a vičenih	 pripomb	
na	miličnik o v 	odnos	do	občana 	-kršit elja 	pr edpiso v .«
88
      
Najpr ej 	 sem	 se	 t eg a	 lotil	 sam	 in 	 leta	 1972 	 obja vil	 članek	 o	 prit ožbah	 zoper	
r a vnanje	 miličnik o v . 	 T o	 se	 st oril 	 zat o, 	 k er	 sem	 pr ej	 v	 drugem	 sesta v k u 	 obr a v -
na v al	 neprimerno	 obnašanje	 občano v	 do 	 miličnik o v .	 Prik azal	 sem	 prit ožbe	 v	
Slo v eniji	 za	 obdobje	 1966–1971.	 Zapisal	 sem,	 da	 je	 v sak o	 let o	 pri	 nas	 ok oli	 8	
do	 10	 občano v , 	 ki	 se 	 zgr ažajo	 nad	 neprimernim	 v edenjem	 miličnik o v	 v	 ja vnosti	
v 	 pr ost em	 času, 	 t or ej 	 zunaj	 službenih	 r azmerij.	 P oudar ek 	 sem	 dal 	 odgo v ornosti	
k omandirja 	 enot e	 milice 	 pri	 t emeljit em	 obr a vna v anju 	 prit ožb	 t er	 ocenil, 	 da	 bi	
bilo	 tr eba	 r eše v anje	 t eh	 prit ožb	 odpr eti	 pr edsta vnik om	 str ok o vne 	 ja vnosti,	 ki 	 bi	
sk upaj	 s	 star ešinami 	 sodelo v ali	 pri	 obr a vna vi 	 prit ožb.	 Na	 ta	 način	 bi 	 se	 ti 	 zast o -
pniki	ja vnosti 	seznanjali	s	 t eža vnostjo 	miličnišk eg a	 poklica.
89
 
Leta	 19 75	 je	 t emu	 podr očju	 namenil 	 s v oj	 kr ajši	 sesta v ek	 Iv an	 Usar , 	 in -
špekt or 	 milice.	 Delal 	 je	 na 	 t edanjem	 Inšpekt or atu	 milice 	 R SNZ, 	 ki 	 se 	 je 	 ukv arjal 	 s	
86
	 Na v odilo	 o 	 načinu 	 r eše v anja 	 prit ožb	 občano v ,	 or g anizacij 	 združeneg a	 dela 	 in 	 drugih	 samo -
upr a vnih 	 or g anizacij 	 in 	 sk upnosti	 zoper	 post opk e 	 dela v ce v 	 milice,	 1987.	 V : 	 SI 	 A S,	 1931,	 šk. 	
1974,	o v oj 	 št .	127.	
87
	 Na v odilo	 o	 r eše v anju	 prit ožb	 občano v ,	 or g anizacij 	 združeneg a	 dela 	 in	 drugih	 or g anizacij 	 zo -
per 	post opk e 	miličnik o v ,	Ljubljana:	 R SNZ 	SR S,	1976.	
88
	 H orv at: 	Ug led	si	 ustv arjamo	sami, 	Strokovni list ,	 str .	 261,	262. 	
89
	 Č elik: 	Prit ožbe 	 občano v ,	Varnost ,	str . 	255–261.		

63
Letnik 42 (2019), št. 1
t emi 	 zade v ami.	 Obdelal	 je 	 podatk e	 t e	 vrst e	 od 	 leta	 1970 	 do 	 1974, 	 t or ej 	 za 	 obdo -
bje 	 petih	 let .	 Na v edel 	 je	 podatk e 	 o	 št e vilu 	 ut emeljenih	 in 	 št e vilu 	 neut emeljenih	
prit ožb 	 t er	 r azlog,	 zak aj 	 se 	 je 	 občan	 prit ožil.	 P odatk e 	 o	 prit ožbah	 v	 letu	 1974 	 je	
prik azal	 po 	 območjih	v seh	osmih	Upr a v 	ja vne 	v arnosti.	
90
 
V	 študijsk em	 letu 	 1979/80	 sem	 na 	 Oddelk u	 za 	 notr anje	 zade v e 	 Višje 	
upr a vne 	 šole	 pouče v al	 pr ed met	 V odenje	 oper ati vnih 	 enot .	 Napisal	 sem	 skript o 	
in 	 v	 njej 	 obdelal	 tudi	 odklonsk e	 poja v e, 	 po v ezane	 z	 enotami	 milice:	 a) 	 notr anjo 	
odklonsk ost ,	 k amor 	 sem 	 u vrstil	 net o v arištv o,	 nedela vnost ,	 neustr ezno	 skr b	 za	
zaupano 	 pr emoženje, 	 k arierizem	 in	 o v aduštv o;	 b) 	 v	 zunanjo	 odklonsk ost	 sem	
u vrstil 	 alk oholizem,	 pr ometne 	 nesr eče,	 neprimerno	 v edenje	 v	 ja vnosti	 in	 ne -
pr a vilno	 ur adno	 poslo v anje	 z 	 občani;	 c) 	 med	 odklonsk ost	 ja vnosti 	 do	 enot e	 sem	
št el 	 odlonsk ost	 ja vnosti	 do	 določene	 enot e	 milice	 in 	 do 	 posamezneg a	 miličnik a.	
Z 	 zunanjo	 odklonsk ostjo 	 so	 bile	 v	 dobršni	 meri	 po v ezane 	 tudi 	 prit ožbe	 občano v 	
zoper	 miličnik e.	 V	 pr eg lednici 	 sem 	 prik azal	 prit ožbe	 v	 letih	 1966–1978. 	 Star e -
šine 	 so	 ocenili, 	 da 	 je	 26,8 	 od st otk a	 t eh 	 prit ožb	 ut emeljenih.	 Nat o	 sem 	 opisal	 v lo -
go	 star ešine 	 pri	 obr a vna vi	 prit ožb:	 t emeljita	 pr eučit e v 	 prit ožbe,	 nepristr ansk a	
ocenit e v 	 njene	 upr a vičenosti	 ali	 neupr a vičenosti 	 t er	 od go v or	 prit ožnik u,	 če	 je	
t o 	 zaht e v al.
91
T omo 	 Čas	 je	 leta	 1989	 obja vil	 daljši	 članek 	 o	 k onfliktih	 med	 miličniki	 in	
občani.	 V anj 	 je	 v ključil	 tudi	 prit ožbe 	 občano v	 zoper	 miličnik e	 v 	 letu	 1988,	 ki	 so 	
pomenili	 tudi	 nek e 	 vrst e	 spor o v 	 med 	 obema	 str anema.	 Niso	 bile	 r edk e	 prit ožbe	
nad	 obnašanjem	 miličnik a	 v	 pr ost em	 času,	 k o	 je	 bil	 v	 ci vilni 	 obleki	 ali 	 unif ormi,	
t or ej 	ni	bil	v 	 službi.
92
3.5 Pritožbe zoper miličnike v Sloveniji v letih 1966–1990 
Iz	 letnih 	 por očil 	 slo v ensk eg a 	 sekr etariata 	 za 	 notr anje 	 zade v e 	 sem	 zbr al	
podatk e 	 o 	 št e vilu	 podanih	 prit ožb 	 in	 št e vilu 	 ut emeljenih 	 prit ožb	 v	 obdobju	 od 	
leta 	 196 6	 do	 k onca	 leta	 1990.	 Gibanje	 št e vila 	 prit ožb	 zoper	 miličnik e	 v 	 Slo v eniji 	
v 	obdobju	od	leta	1966	do	1990 	prik azuje	 pr eg lednica	1.
V	 obdobju	 t eh	 25	 let	 je 	 bilo	 pri 	 nas	 zapisanih	 8415	 prit ožb	 zoper	 milični -
k e 	 in	 miličnice.	 Od	 t eh 	 so	 jih	 k ot	 ut emeljene, 	 upr a vičene	 št eli	 2326, 	 k ar 	 je	 bilo	
27,64 	 odst otk a. 	 T a	 delež	 upr a vičenih	 prit ožb 	 se	 mi	 zdi	 pr ecej 	 v elik, 	 česar 	 mar -
sik do	 sk or aj 	 ne	 bi	 pričak o v al, 	 saj	 je 	 bilo	 pr ecej 	 r azširjeno	 mnenje,	 da 	 so 	 miličniki 	
pri 	 delo v anju 	 zaščit eni	 k ot	 k oče v ski	 med v edi.	 Na v adno	 je	 občan	 v 	 prit ožbi 	 na v e -
del	 le 	 en, 	 g la vni 	 r azlog 	 za	 njego v o	 nezado v oljstv o 	 z	 r a vnanjem	 miličnik a,	 po	 t em	
se 	 je	 prit ožba	 ocenje v ala 	 k ot	 upr a vičena 	 ali	 neupr a vičena:	 R edk eje 	 so	 na v edli	 še	
druge 	r azloge	za	prit ožbo.	
3.6 Do miličniških napak kritično časopisje
V	 so cialistični	 Slo v eniji	 so	 sprv a	 r edki 	 no vinarji	 pisali	 o	 napak ah 	 milični -
k o v	 pri	 njiho v em	 delo v anju. 	 Z	 r azv ojem 	 in 	 utrje v anjem 	 	 pomen 	 člo v ek o vih 	 pr a -
vic	 in	 t emeljnih	 s v oboščin, 	 ki	 g a	 ni	 mog la 	 pr ezr eti 	 niti 	 jugoslo v ansk a 	 oblast ,	 k a -
t er a 	 je	 prist opila	 k	 t o vrstnim 	 mednar odnim 	 pogodbam,	 pa 	 so	 tak e 	 v esti	 v 	 naših	
časnikih	 postajale	 pogost ejše.	 T o	 je 	 zlasti	 v eljalo	 za	 no vinarje,	 ki	 so 	 imeli	 r ahel	
prizv ok	 opozicijskih 	prizade v anj.	 Omenil	 bom	 tri 	 tak e	 primer e.
Miličnik a	 P ostaje 	 milice	 Ljubljana	 Cent er	 sta	 ponoči	 22 . 	 11.	 1987	 prišla	 v 	
sobo	 ho t ela 	 T urist 	 v	 Ljubljan i 	 in	 se 	 ur adno 	 pogo v arjala 	 s 	 tajnik om	 r e vije	Celovški 
90
	 Usar: 	Prit ožbe 	 občano v , 	str . 	201,	 202.		
91
	 Č elik: 	Vodenje operativnih enot ,	str .	 35–58.
92
	 Č as: 	K onflikti 	 med	miličniki	in	občani.	

64
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
zvon ,	 ki 	 je	 prišel 	 na	 knjižni	 sejem	 v	 Ljubljano.	 Zjutr aj 	 je	 dogodek	 opisal	 sodela v -
cu	 r adia	Študent. 	 Na	 ljubljanski 	 milici	 smo	 sesta vili	 odgo v or 	 r adiu	 in 	 se 	 pogo -
v arjali 	 tudi	 z	 no vinarjem 	 t eg a	 r adia. 	 Članek	 o	 dogodk u 	 je	 27.	 11.	 1987	 obja vil	
tudi	 t ednik	Mladina in	 odgo v or	 je	 UNZ	 Ljubljana 	 mest o	 posr edo v ala	 tudi	 njim,	
obja v ljen 	 je 	 bil	 v	 naslednji	 št e vilki.
93
	 Miličnik a	 sta 	 bila	 opozorjena 	 na	 taktnost 	
pri	službenih 	opr a vilih.
Na	 pisno 	 zaht e v o	 sodnik a	 za	 pr ekršk e 	 sta 	 miličnik a	 P ostaje	 milice	 Ljublja -
na	 Cent er	 17.	 12.	 1988	 zjutr aj	 na	 zaslišanje	 prisilno	 pri v edla	 B.	 O . 	 T a	 se	 ni	 odzv al	
na	 tri	 pr ejšnja	 pisna	 v abila 	 sodnik a	 za	 pr ekršk e. 	 Nat o	 se	 je	 pri v edeni 	 osebno	
prit ožil	 k omandirju	 t e 	 postaje,	 ki 	 mu	 je	 obr azložil 	 post opek	 prisilne 	 pri v edbe,	
ni	 mu	 pa	 do v olil,	 da	 bi	 pr ebr al	 službeni 	 pr a vilnik	 or g ano v 	 za	 notr anje	 zade v e,	
ki 	 je 	 ur ejal 	 t o	 opr a vilo, 	 saj	 je	 bil	 int erne	 nar a v e.
94
	 T o 	 je	 nat o	 prit ožnik	 14.	 janu -
arja	 opisal 	 v	 t ednik u	Teleks in 	 se 	 zlasti spr aše v al, 	 zak aj	 ta 	 pr a vilnik	 ni	 obja v ljen. 
Dogodek	 je	 obr a vna v alo	 celo 	 pr edsedstv o 	 Mestne	 k onf er ence	 SZDL 	 Ljubljana.	
P osledica	 t eg a 	 dogodk a	 je	 bila,	 da 	 je	 prizadeti	 10. 	 5. 	 1988	 na 	 seji	 zbor a	 združe -
neg a	 de la	 sk upščine 	 občine	 Ljubljana	 Cent er pr edlag al,	 da	 ta	 pr a vilnik	 obja vijo.	
Do	t eg a	je 	prišlo 	decembr a	 1988.
95
    
93
	 »Črna	 linija«,	Mladina, 	1987,	 s tr .	9;	 P ost opek	 z	V .	 O .	–	 pojasnilo,	Mladina ,	 1987,	str .	 3.	
94
	 Pr a vilnik 	 za	 izv ajanje	 pooblast il	 pooblaščenih	 ur adnih	 oseb 	 or g ano v	 za	 notr anje 	 zade v e 	 SR S,	
1983,	čl.	36–59.	
95
	 Pr a vila 	 za	 opr a v ljanje	 pooblastil	 pooblaščenih	 ur adnih	 oseb 	 or g ano v	 za 	 notr anje	 zade v e 	 SR	
Slo v enije,	 1988. 		
Pr eg lednica 	1:	Pritožbe proti miličnikom v Sloveniji v letih 1966–1990
Leto Število pritožb Upravičene pritožbe
Število Odstotek
1966 199 46 23,1
1967 312 61 19,6
1968 326 107 32,8
1969 313 76 24,3
1970 386 101 26,2
1971 359 83 23,1
1972 426 99 23,2
1973 336 107 31,9
1974 456 119 26,1
1975 454 134 29,5
1976 404 123 30,4
1977 219 76 34,7
1978 249 58 23,3
1979 262 84 32,1
1980 221 80 36,2
1981 246 81 32,9
1982 308 80 25,6
1983 316 96 30,4
1984 331 107 32,3
1985 361 83 22,9
1986 343 92 26,8
1987 361 89 24,6
1988 416 132 31,7
1989 438 121 27,6
1990 373 91 24,1
Skupaj 8415 2326 27,64

65
Letnik 42 (2019), št. 1
Delo v anje	 posebneg a	 v ozila,	 ki 	 je	 po	 mestnem	 odlok u 	 od 	 leta 	 1976
96
	 dalje 	
od v ažalo	 napačno	 par kir ane	 osebne 	 a vt omobile 	 na	 posebej	 odr ejen	 pr ost or	 na 	
odlag ališču 	 odpadk o v 	 na	 Barju,	 je	 bilo	 v ečkr at 	 pr edmet 	 ja vne	 kritik e.	 Nek at erim	
je 	 šlo 	 na	 ži v ce,	 saj	 je 	 bilo	 učink o vit o 	 sr edstv o	 zoper	 nedisciplinir ane	 v oznik e:	
Bilo 	 je	 tr eba 	 plačati	 denarno	 k azen 	 pri 	 sodnik u	 za	 pr ekršk e	 in 	 str ošek	 za 	 od v oz	
v ozila. 	 Miličnik	 P ostaje	 pr ometne	 milice 	 Ljubljana	 mes t o	 je 	 3.	 4.	 1990 	 odr edil	
od v oz 	 napačno 	 par kir aneg a	 v ozila 	 na 	 t edanjem	 T r gu	 os v oboditv e, 	 danes 	 K on -
gr esnem 	 tr gu	 v	 Ljubljani.	 V oznik 	 je 	 prišel	 še	 pr ed 	 od v ozom	 a vt omobila	 in 	 g a 	
hot el 	 enosta vno	 odpeljati, 	 ne	 da 	 bi	 plačal	 polo vične 	 str ošk e	 od v oza. 	 Miličnik 	 je 	
t edaj	 se gel	 po	 pišt oli	 in	 jo	 uperil	 v 	 v oznik a.	 K o	 je	 plač al	 polo vične 	 str ošk e, 	 je	
smel 	 odpeljati	 v ozilo. 	 Dogo dek 	 je 	 v oznik	 opisal	 no vinarjem,	 ki	 so	 t o	 zagr abili	
z 	 obema	 r ok ama	 in	 izšlo	 je	 v eč	 člank o v 	 in 	 k omentarje v . 	 Zoper	 miličnik a	 je	 bila	
podana 	 k azensk a 	 o v adba	 zar adi	 k azni v eg a	 dejanja 	 gr deg a	 r a vnanja 	 z 	 zlor abo 	
ur adneg a 	 položaja 	 t er 	 odr ejena	 začasna	 odstr anit e v 	 z	 dela
97
	 višje 	 gimnazije	 t er	
str ok o vno 	 izobr azbo	 za 	 častniški 	 poklic.	 Leta	 1965	 je 	 Str ok o vna	 šola	 za 	 notr anje	
zade v e	 dobila	status	sr ednje 	šole.	
IV .	Obr a vna v a	prit ožb	zoper	policist e	v 	samost ojni 	Slo v eniji
Dne	 2.	 2.	 1992 	 se 	 je	 dot edanja	 milica	 pr eimeno v ala	 v	 policijo.
98
 Zakon o 
policiji 	 je	 leta 	 1998	 u v edel 	 enot en	 izr az	 policija	 tak o	 za	 nek danjo 	 milico	 k ot	 kri -
minalist e,	 zat o	 se 	 je 	 za 	 prv e	 u v elja vil 	 izr az	 unif ormir ana	 policija,	 za	 druge	 pa	
kriminalistična 	policija 	ali 	enosta vno	kriminalisti. 	
4.1 Prvo desetletje še po starem
Stari	 zak on	 o	 notr anjih 	 zade v ah 	 iz	 leta 	 1980	 je 	 v eljal	 in	 je	 doži v ljal 	 spr e -
membe 	 t er	 dopolnila.	 V ods tv o 	 ministrstv a 	 je	 začutilo	 pr aznino 	 in 	 se	 odločilo,	
da 	 bo 	 prit ožbe ni	 post opek 	 modernizir alo	 z 	 ministr o vimi	 na v odili.
99
	 Do 	 no v eg a	
zak ona	leta	 1998	so	izšla	tak a	na v odila	leta	 1992	in 	1997. 	
Leta	 1992	 je	 izšlo	 Na v odilo	 o	 r eše v anju	 prit ožb	 zoper	 pooblaščene	 ur a -
dne	 ose be	 or g ano v 	 za	 notr anje	 zade v e. 	 Na 	 prvi	 st opnji	 so	 prit ožbe 	 r eše v ali	 v	
ur adih	 načeln ik o v 	 pokr ajinskih	 upr a v	 za	 notr anje	 zade v e	 in 	 ne 	 v eč	 k omandir -
ji	 postaj	 milice.	 Sčasoma	 je	 ur ad	 za	 prit ožbe 	 in 	 notr anjo	 zaščit o	 na 	 notr anjem 	
ministrstvu	 postal	 prist ojen 	 za	 r eše v anje	 prit ožb	 na 	 dru gi 	 st opnji.
100
	 Leta	 1997 	
je 	 bilo 	 t o 	 na v odilo 	 spr emenjeno	 in	 dopolnjeno. 	 Prit ožbeni	 post opek	 je 	 okr epil	
v logo 	 miličnik a,	 zoper	 k at er eg a 	 je 	 t ekla	 prit ožba. 	 Slednji 	 je 	 dobil 	 pr a vico, 	 da	 je	
ugo v arjal	 post opk u.
101
 
Leta	 1992 	 je 	 Andr ej 	 Anžič	 obja vil 	 obsežen	 članek	 o	 nadzoru 	 nad	 našo	 po -
licijo.	 Opisal	 je	 tri	 mogoče	 oblik e	 k ontr ole 	 nad	 policijo.	 Splošna	 k ontr ola, 	 politič -
na 	 k ontr ola	 in	 str ok o vna 	 ali	 notr anja	 k ontr ola. 	 Med	 splošno	 k ontr olo	 je	 u vrstil	
tudi	 pr a vico	 drža v ljana	 do	 peticije	 in	 prit ožbe.	 T or ej	 je	 prit ožbe 	 umestil	 v 	 nad -
zor	 nad	 delo v anjem	 policije,	 k ar	 je	 bilo	 dotlej	 najširše 	 pojmo v anje 	 pr a vice 	 do	
prit ožbe.
102
 
Na	 t em	 podr očju	 je	 tr eba	 omeniti	 F ak ult et o	 za	 v arnos tne	 v ede.	 Študen -
96
	 Odlok 	o	 ur edi tvi	 cestneg a	 pr ometa	v 	Ljubljani,	1976,	čl.	21,	22 	in 	23.	
97
	 » Zar adi	 napačneg a	 par kir anja 	 je	 miličnik	 pot egnil 	 pišt olo«, 	Delo ,	 1990, 	 str .	 12;	 Juš 	 T ur k: 	 »P ajki	
so	spr ejeli 	 v ojno«,	Nedeljski dnevnik ,	1990,	str .	4.		
98
	 Zak on 	o	 dopo lnitvi	 zak ona	o	notr anjih	zade v ah, 	1992.		
99
	 Smolej 	idr .:	Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov ,	2014, 	str .	 27. 		
100
	 Na v odilo	 za	r eše v anje 	 prit ožb	občano v ,	1992. 		
101
	 Na v odilo	 o	sp r emembah	in	dopolnitv ah	na v odila	za	 r eše v anje	 p rit ožb, 	 1997.		
102
	 Anžič:	R azmiš ljanja 	 o 	 oblik ah,	Varnost – Strokovni bilten ,	1992.

66
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
tje	 imajo	 med	 	 ponujenimi 	 t emami 	 za 	 diplomsk a	 dela	 možnost ,	 da 	 si	 izber ejo	
k ak šno	 t emo 	 s	 podr očja	 pri t ožb 	 drža v ljano v 	 zoper	 delo	 policist o v .	 Nek at eri 	 se	
odločijo	 za	 ponujeno 	 t emo	 ali	 jo	 pr edlag ajo 	 sami 	 in	 tak o	 je	 v	 ar hi vu 	 t e	 f ak ult et e 	
v eč	 diplomskih	 del	 z 	 omenjeneg a 	 podr očja.	 T eg a 	 gr adi v a	 pri	 pisanju	 sesta v k a 	
nisem	upošt e v al,	saj	bi	 t o 	 zaht e v alo 	samost ojno	študijo.	
Leta	 2000	 je	 izšlo	 no v o	 na v odilo	 o	 r eše v anju 	 prit ožb	 in 	 je	 bilo	 obja v lje -
no.
103
	 Zat o	 je 	 smotrno,	 da	 prit ožbe	 za	 desetletje	 1991–2000,	 prv o	 desetletje	 sa -
most ojne	 Slo v enije, 	 prik ažem	 posebej, 	 čepr a v	 je	 r eše v anje	 prit ožb 	 še	 pot ek alo 	
podobno	 k ot	 v	 pr ejšnjem	 obdobju,	 v endar	 z	 določenimi 	 spr emembami	 in 	 dopol -
nitv ami.	T o 	v sebuje 	pr eg lednica 	 2.
V	 t em	 desetletju	 je	 bilo	 podanih	 12.049 	 prit ožb	 zoper	 miličnik e	 ozir oma	
policist e,	 k ar	 je 	 pr ecej 	 v eč	 k ot 	 v	 pr ejšnji	 četrtini	 st oletja .	 Prist ojni 	 so 	 ocenili, 	 da	
je 	 bilo	 2080	 prit ožb 	 upr a vičenih, 	 k ar	 je 	 pomenilo 	 17,26 	 odst otk a 	 v seh 	 podanih	
prit ožb.	 T a	 de lež	 upr a vičeni h 	 prit ožb 	 je	 bil	 za 	 slabih 	 deset	 odst otk o v	 manjši	 od	
deleža	upr a vičenih	prit ožb 	 v	obdobju	 v	obdobju	 1966–1990 	 (27,64–17,26 	 %).
V	 t em	 obdobju	 so 	 leta 	 1995 	 izšla	 no v a 	 Pr a vila 	 policijsk e 	 postaje. 	 IX.	 po -
g la vje 	 t eh	 pr a vil	 je	 v	 členih 	 206–211	 obr a vna v alo 	 notr anjo 	 v arnost 	 in	 zaščit o,	 v	
X.	 pog la vju 	 pa	 so 	 določala	 medsebojne	 odnose,	 odnose	 do	 drža v ljano v	 in	 str ank	
t er	 obnašanje	 policist o v . 	 Odnosi 	 policist o v	 do	 drža v ljan o v	 so	 bili	 zajeti	 v	 členih	
233–234,	 obnašanje	 policist o v	 v 	 službi	 in	 zunaj	 nje 	 pa	 v	 členih	 235–241.
104
	 O 	
prit ožbah	 zoper 	 policist e	 ni	 bilo	 go v or a.	 P odobno	 je	 v eljalo 	 za 	 Pr a vila	 policije	
iz	 leta 	 2000,	 ki 	 so	 v	 VI.	 pog la vju 	 v	 členih	 192	 in	 193	 do ločala	 odnose	 policist o v	
do	 drža v ljano v . 	 IX.	 pog la vje 	 je	 v	 členih	 231–244	 obr a vna v alo 	 notr anjo	 v arnost	
in	zaščit o.
105
4.2 Navodilo in pravilnik
Omenjeni 	 zak on	 o	 policiji	 je	 leta	 1998	 določil 	 okvirni 	 post opek	 s 	 prit ožbo,	
ki 	 jo 	 je	 posameznik	 podal	 policiji.	 R ok	 za	 prit ožbo	 je	 bil	 30 	 dni	 od	 dogodk a, 	 ki	 je	
bil	 za	 drža v ljana 	 kršit e v 	 njego vih	 pr a vic	 ali	 t emeljnih 	 s v oboščin. 	 Opisani	 post o -
103
	 Na v odilo	 za	r eše v anje 	 prit ožb,	 2000.	
104
	 Pr a vila 	polici jsk e	postaje,	1995 .	
105
	 Pr a vila 	polici je,	2000.	
Pr eg lednica 	2:	Pritožbe zoper miličnike/policiste v desetletju 1991–2000
Leto Število sprejetih 
pritožb
Upravičene pritožbe
Število Odstotek
1991 338 76 22,5
1992 557 143 25,7
1993 919 235 22,9
1994 1212 266 21,9
1995 1150 233 20,3
1996 1443 254 17,6
1997 1363 213 15,6
1998 1672 245 14,6
1999 1843 214 13,3
2000 1552 201 14,9
Skupaj 12.049 2080 17,26

67
Letnik 42 (2019), št. 1
pek	 je	 obseg al	 ta	 pog la vja: 	 a)	 spr ejem	 prit ožbe;	 b)	 pr e v erjanje 	 prit ožbe; 	 c) 	 seje	
senata	 in 	 č) 	 odgo v or	 prit ožnik u. 	 Pri	 r eše v anju	 prit ožb	 sta	 sodelo v ala	 pr edsta v -
nik 	 policijsk eg a	 sindik ata 	 in 	 ja vnosti	 t er	 člana	 senata.	 T o	 je	 bila 	 v elik a	 no v ost 	 v 	
dot edanji 	 pr ak si	 obr a vna v anja	 t o vrstnih 	 prit ožb.	 P olicija	 je	 na	 prit ožbo 	 mor ala 	
odgo v oriti	 v 	 30	 dneh	 od	 pr ejema	 prit ožbe.	 O 	 upr a vičenosti	 prit ožbe 	 je 	 odločal	
pr edsednik 	 prit ožbeneg a	 se nata.	 P ost opek	 r eše v anja 	 je	 določil	 minist er .	 P osa -
meznik	 je	 smel	 v ložiti	 prit ožbo,	 če	 je 	 št el, 	 da	 so 	 mu	 bile 	 s 	 policist o vim 	 r a vnanjem	
ali 	 opustitvijo 	 kršene	 pr a vice	 ali 	 s v oboščine. 	 Prit ožbe 	 so 	 pr e v erjali 	 dir ekt orji	
policijskih	 upr a v , 	 na	 r epubliški 	 r a vni	 pa	 gener alni	 dir ekt or 	 policije	 ozir oma	 nji -
ho vi 	 pooblaščenci.
106
	 Pr edst a vnik 	 ja vnosti	 je	 bil	 nek ak šen 	 zunanji 	 nadzor o v alec 	
delo v anja	policije.
107
 
T a 	 zak on	 je	 bil 	 dopolnjen 	 jeseni	 leta	 2001	 in	 dopolnitv e	 niso	 zade v ale	 po -
dr očja 	 r a vnanja	 s	 prit ožbami. 	 Spr emembe	 in	 dopolnitv e	 t eg a	 zak ona	 pa	 so 	 leta	
2003 	 spr emenile	 in	 dopolnile	 tudi	 v sebino	 člena	 28.	 T a 	 člen	 je	 spr emenil	 tudi 	
zak on	 o	 policiji	 iz 	 julija	 2006.
108
	 Prik azal	 jih	 bom	 v	 opisu	 no vih	 na v odil.	 Zak on 	 o	
spr emembah	 in	 dopolnitv ah	 zak ona 	 o	 policiji	 je	 leta	 2009	 še	 podr obneje 	 določil	
pot ek	 prit ožbeneg a	post opk a.	
V ečina	 prit ožb 	 zoper	 policijo	 se	 je 	 se v eda	 nanašala	 na	 unif ormir ane	 može	
in 	 žene, 	 k ar 	 je 	 po v sem	 r azumlji v o.	 Sedem	 let 	 po	 r azg la sitvi	 samost ojne 	 drža v e	
so 	 bili	 napotki 	 za	 obr a vna v anje	 prit ožb	 obja v ljeni 	 v	 zak onu	 in	 ur adnem 	 listu	 t er	
niso 	 bil i	 v eč	 int erne,	 zaupne	 nar a v e. 	 Obr a vna v a 	 t eh	 prit ožb	 se 	 je 	 spr emenila 	 po	
u v elja vitvi 	 ministr o v eg a 	 na v odila	 iz	 leta	 2000, 	 izdaneg a	 na 	 podlagi 	 pooblastila	 v	
omenjenem 	zak onu	iz	leta	1998.
Zak on 	 o	 policiji	 iz 	 leta	 1998 	 je	 kmalu	 postal	 pr et esen	 zlasti 	 za	 spr emembe 	
na 	 podr očju	 v ar o v anja 	 člo v ek o vih	 pr a vic	 in 	 t emeljnih	 s v oboščin	 v	 samost ojni 	
Slo v eniji. 	 T o 	 pr aznino	 so	 spoznali	 na	 ministrstvu 	 in 	 izšla	 so	 ministr o v a	 na v odila	
o	r eše v anju	prit ožb.
Prv o	 na v odilo	 t e	 vrst e, 	 ki	 je 	 bilo 	 obja v ljeno,	 je 	 namr eč	 izšlo 	 jeseni	 2000	
in 	 g a 	 je	 podpisal	 minist er 	 P et er	 Jambr ek, 	 imelo	 pa	 je 	 24	 členo v .
109
	 Drža v ljan 	 je 	
lahk o 	 podal 	 prit ožbo,	 če	 je 	 št el, 	 da	 je 	 šlo	 za	 kršit e v 	 njego vih	 pr a vic	 ali	 s v oboščin. 	
Prit ožbo	 je	 lahk o	 podal	 na	 v sak o	 enot o	 policije, 	 in 	 sice r	 ustno 	 ali 	 pisno.	 Enota,	
ki 	 je	 prit ožbo	 spr ejela, 	 je 	 mor ala	 gr adi v o	 tak oj	 poslati	 na 	 policijsk o	 upr a v o	 (PU) 	
ali 	 gener alno	 policijsk o	 upr a v o	 (GPU).	 T am 	 so 	 začeli	 pr e v erjati 	 prit ožbo. 	 P ost o -
pek	 je	 t or ej	 zajel	 tri 	 st opnje:	 enot o, 	 ki 	 je	 spr ejela 	 prit ožbo,	 policijsk o	 upr a v o 	 t er	
gener alno	 policijsk o	 upr a v o.	 P ooblaščenec,	 ki	 je 	 v odil	 prit ožbeni	 post opek, 	 je 	
smel 	 r azgo v arjati	 s 	 policisti,	 prit ožnik om,	 pričami	 in 	 drugimi,	 opr a viti 	 sooče -
nje,	 r ek onstruk cijo	 dogodk a	 it d. 	 P ooblaščenec	 je	 zbr ano	 gr adi v o	 pr edal 	 pr ed -
sednik u	 senata 	 na	 PU 	 ali	 GPU .	 Senat	 je 	 št el 	 tri	 člane: 	 pr edsednik 	 je	 bil	 dir ekt or	
PU 	 ali	 gener alni 	 dir ekt or 	 policije	 ozir oma 	 njun	 pooblaščenec,	 člana	 pa 	 sta 	 bila	
pr edsta vnik a 	 sindik ata	 in	 ja vnosti.	 Senat	 je	 pr eučil	 zbr ano	 gr adi v o	 in 	 dok onč -
no 	 odločil	 o 	 ut emeljenosti 	 ali	 neut emeljenosti	 prit ožbe.	 Odgo v or 	 prit ožnik u 	 je 	
podpisal	 pr ed st ojnik	 PU 	 ali	 GPU	 ali	 njun	 pooblaščenec.	 Če	 je	 bil	 prit ožnik 	 tujec,	
je 	 bil	 od go v or 	 poslan	 pr ek	 našeg a	 zunanjeg a 	 ministrstv a.	 Odgo v or	 je	 pr ejel	 tudi	
policist	 in 	 njego v a	 enota. 	 PU 	 in	 GPU	 sta 	 v odili	 e videnco 	 prit ožb.	 Sr edstv a	 za 	 r e -
še v anje	prit ožb	so	bila	v	pr or ačunu	notr anjeg a 	ministrstv a. 	
Leta	 20 04	 je	 minist er	 R ado 	 Bohinc	 izdal	 pr a vilnik	 o	 r eš e v anju 	 prit ožb,
110
 
ki 	 je	 imel	 celo	 44	 členo v	 in	 je 	 t emeljil	 na 	 no vi	 določbi	 zak ona 	 o	 policiji	 od 	 a v -
gusta 	 2003.	 Pr išlo	 je 	 do	 nek aj	 spr ememb.	 Prit ožbe	 so 	 r eše v ali	 pri 	 v odji	 or g ani -
zacijsk e 	 enot e	 (policijsk a	 postaja,	 PU 	 in 	 GPU).	 P ost opek	 pri 	 v odji	 je	 mor al 	 biti	
106
	 Zak on	o	 policiji,	 1998, 	 čl. 	 28.	
107
	 Smolej:	Obr a vna v a 	prit ožb,	 str .	4.
108
	 Zak on	o	 spr emembah	in	dopolnitv ah 	 Zak ona	o 	 policiji,	2006,	 čl. 	 3.	
109
	 Na v odilo	 za	r eše v anje 	 prit ožb,	2000.
110
	 Pr a vilnik 	o	r eše v anju	 prit ožb,	2004.

68
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
k ončan	 v	 15	 dneh	 od	 pr ejema	 prit ožbe.	 P or oče v alec 	 je	 nat o 	 sesta vil 	 por očilo	 in	
g a	 pr ed al	 pr ed sednik u	 senata.	 Senat	 je	 imel	 poleg	 pr ed sednik a	 še	 d v a 	 člana,	 in 	
sicer	 oba	 pr edsta vnik a	 ja vnosti	 (lok alne 	 sk upnosti,	 ci vilna	 družba,	 str ok o vna	
ja vnost , 	 ne v la dne 	 or g anizacije	 it d.). 	 Na vzoča 	 sta	 bila 	 tudi	 prit ožnik	 in	 policist	
t er	 zapisnik ar .	 Senat	 je	 po	 obr a vna vi 	 sam	 odločil	 o 	 ut emeljenosti 	 prit ožbe,	 ki	 je	
bila	dok ončna. 	Odgo v or	prit ožnik u	je 	sesta vil	v odja	senata.	
Dr ago	 Marink o vič,	 t edanji 	 v odja	 sekt orja	 za	 prit ožbe 	 v	 okviru	 Dir ekt or ata 	
za	 policijo	 in	 druge	 v arnostne	 naloge, 	 je	 obširneje	 orisal	 prit ožbeni	 post opek 	 po 	
Pr a vilnik u	 o 	 r eše v anju 	 prit ožb	 iz	 leta	 2004.	 V 	 ta	 prik az	 je	 v ključil 	 tudi	 pr edlo -
ge	 or g anizacije	 Amnesty	 Int ernational	 Slo v enije	 iz 	 jesen i	 2004	 o	 drža v ljansk em	
nadzoru	 in	 r eše v anju	 prit ožb	 zoper 	 policijo.	 T a 	 ne v ladna 	 or g anizacija	 je	 med	
drugim	 zapisala,	 da 	 bi	 mor al	 biti 	 prit ožbeni	 post opek	 neod visen 	 od	 policije	 in 	
notr anjeg a 	 ministrstv a 	 t er	 po	 možnosti	 odgo v or en	 par lamentu.	 A vt or	 člank a	 je	
prit ožbeni	 post opek 	 prik azal	 po	 t eh	 st opnjah:	 a)	 pr e v er janje 	 prit ožbe; 	 b)	 post o -
pek	 pri 	 v odji 	 or g anizacijsk e 	 enot e;	 c)	 mediacija	 v	 post opk u	 pri	 v odji	 or g aniza -
cijsk e	enot e;	č)	 post opek	 na	 prit ožbenem	senatu.
111
T a 	 pr a vilnik	 je 	 doži v el	 spr emembe 	 in	 dopolnitv e 	 leta	 20 05, 	 podpisal 	 jih	 je	
minist er	 Dr agutin	 Mat e.
112
	 Če 	 je 	 bila 	 prit ožba	 nepopolna,	 jo 	 je	 bilo 	 tr eba 	 v 	 r ok u	
dopolniti, 	 sice r	 so	 jo	 za vr g li; 	 prit ožnik	 je 	 lahk o	 od	 nje	 odst opil.	 Uv edel	 je	 t .	 i.	
»pomiritv eni	 post opek«	 pri	 v odji	 or g anizacijsk e 	 enot e	 policije, 	 kjer	 je	 zaposlen	
policist ,	 na	 k at er eg a 	 se	 nanaša	 prit ožba.	 P o	 pr e v erjanju 	 prit ožbe 	 je	 po v abil 	 na 	
r azgo v or 	 prit ožnik a	 in	 policista.	 Naslednje	 let o	 je 	 pr a vilnik	 spet 	 doži v el	 spr e -
membe	 in 	 dopolnitv e,	 ki 	 pa	 so	 bile	 manj	 pomembne	 za 	 prit ožnik a	 ali	 policista, 	
podpisal	 pa	 g a	 je 	 isti 	 minist er .
113
	 T a	 pomiritv eni	 post opek	 sta	 d v a	 str ok o vnjak a 	
opr edelila 	 k ot	 mediacijo, 	 zat o	 je	 bilo	 tr eba 	 v	 t em	 post opk u 	 upošt e v ati 	 pr a vila	
mediacije,	 sta 	 zapisala. 	 Našt ela	 sta	 pet	 f az	 t eg a	 post opk a,	 in	 sicer:	 u v od	 osebe,	 ki	
v odi	 post opek;	 pr edsta vit e v 	 pog ledo v	 obeh	 str ank	 v	 k onfliktu;	 os v etlit e v 	 k on -
flikta; 	 r ešit e v	pr oblema	 in	 dogo v or	ozir oma	 spor azum.
114
4.3 Novi zakon še obširneje o pritožbah 
Leta	 2013	 sta	 zak on 	 o	 policiji	 nadomestila	 d v a 	 zak ona,	 in 	 sicer	 Zak on 	 o	
or g anizir anosti 	 in 	 delu 	 v	 policiji	 t er	 Zak on	 o 	 nalog ah 	 in	 pooblastilih	 policije.
115
 
Slednji	 je 	 imel	 samost ojno	 pog la vje	 »Prit ožbe	 zoper 	 delo 	 policist o v «, 	 ki	 je 	 ime -
lo 	 19	 členo v , 	 in	 sicer	 od	 člena	 137 	 do	 156. 	 Prit ožbo 	 je	 bilo	 mogoče	 v ložiti 	 v	 45 	
dneh	 od	 sporneg a 	 dogodk a,	 k o	 naj	 bi	 policist	 kršil	 člo v ek o v e 	 pr a vice 	 ali 	 t emeljne	
s v oboščine.	 Vložiti	 jo 	 je	 bilo 	 tr eba	 na	 ministrstvu, 	 ki 	 je	 bilo 	 prist ojno 	 za 	 celo vit o	
spr emljanje 	 in	 nadzor 	 nad	 r eše v anjem	 prit ožb. 	 T o	 je 	 odločilo,	 ali 	 bo	 prit ožba	
obr a vna v ana	a) 	 v 	pomiritv enem 	 post opk u	 ali	 b) 	 neposr edno	 na	senatu.
P omiritv eni	 post opek	 je	 bil 	 pri 	 v odji 	 enot e,	 kjer	 je	 delal 	 policist ,	 ki 	 naj	
bi	 nepr a vilno 	 r a vnal	 z	 občanom.	 Pr a viloma	 je	 mor al	 biti	 k ončan	 v	 30 	 dneh	 od 	
pr ejema	 prit ožbe. 	 Udeležil 	 se	 g a 	 je	 prit ožnik,	 policist 	 ali	 druge	 osebe.	 Če	 se 	 je	
prit ožnik	z	ugot o vitv ami	strinjal,	 je	bil	 post opek	s	 podpisom	 zapisnik a	k ončan.	
Senat 	 je	 imeno v al	 minist er ,	 v odil 	 g a	 je	 pooblaščenec	 ministr a, 	 člana	 sta	
bila	 tudi	 pr edsta vnik a	 ja vnosti.	 Senat	 je	 ocenil 	 ut emeljenost 	 prit ožbe, 	 in 	 t o 	 z	
g laso v anjem	 t er	 dok ončno.	 V si 	 trije 	 člani	 senata	 so 	 postali	 enak opr a vni 	 pri	 odlo -
čanju.	 Prvič	 se 	 je	 zgodilo,	 da	 je 	 lahk o 	 o	 prit ožbi	 (so)odločala	 zunanja	 ja vnost .
116
 
Senat	je 	s v oje	 delo	mor al	k ončati 	v 	90	dneh	 od	 pr ejema	 prit ožbe.	
111
	 Marink o vić:	R eše v anje	prit ožb,	str . 	1–12.	
112
	 Pr a vilnik 	 o 	sp r emembah 	 in 	 dopolnitv ah 	Pr a vilnik a 	o	 r eše v anju	p rit ožb,	2005.
113
	 Pr a vilnik 	 o 	sp r emembah 	 in 	 dopolnitv ah 	Pr a vilnik a 	o	 r eše v anju	p rit ožb,	2006.
114
	 K o v ač 	 in 	 Mur tič: 	Upor aba	pr a vil	mediacije,	 str .	120, 	121.	
115
	 Oba	obja v ljena 	v 	Ur .	list	R S, 	št .	 15/2013, 	 z	dne	18.	2.	 2013.
116
	 Smolej:	Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov ,	str . 	66.	

69
Letnik 42 (2019), št. 1
Str anki	 v	 post opk u 	 sta 	 bili	 le	 d v e, 	 prit ožnik	 in	 policist ,	 v si 	 drugi	 so 	 bili	
udeleženci 	 v 	 prit ožbenem 	 post opk u. 	 P olicist 	 v	 post opk u	 prit ožbe	 je 	 dobil 	 v eč	
pr a vic.		
Prit ožnik	 je	 pr ejel	 pisni	 odgo v or 	 na	 s v ojo	 prit ožbo, 	 policistu	 pa	 je	 odgo v o -
ril	 v odj a 	 enot e.	 Str ošk e	 post opk a 	 je 	 kril 	 pr or ačun.	 Če	 je 	 bila	 prit ožba	 ocenjena 	
k ot	 upr a vičena,	 je 	 mor ala 	 policija	 v 	 30 	 dneh	 po	 k oncu	 post opk a 	 pisno	 por očati	
ministrstvu	 o	 spr ejetih	 in	 izv edenih 	 ukr epih.
117
	 Spr emembe	 t eg a	 zak ona	 iz 	 leta	
2017 	niso	bistv eno	poseg le	v 	 r eše v anje 	prit ožb.
118
Prvič	 v	 naši 	 v arnostni	 zgodo vini 	 je	 t emeljni	 policijski	 pr edpis	 leta 	 1998 	 in	
leta 	 2013 	 ur edil	 r eše v anje	 prit ožb	 zoper	 policist e.	 Že 	 t o	 nek aj 	 po v e 	 o	 pomenu,	 ki	
g a	 je	 imel	 notr anji 	 r esor 	 v 	 odnosu	 do	 spošt o v anja 	 člo v ek o vih 	 pr a vic	 in 	 t emeljnih	
s v oboščin.
Na	 t emelju	 t eg a	 zak ona	 iz	 let a	 2013	 je	 minist er	 izdal	 še	 pr a vilnik	 o	 r eše v a -
nju	 prit ožb, 	 ki 	 je 	 podr obneje	 ur edil	 post opek	 s 	 prit ožbami	 in	 je 	 imel	 15	 členo v , 	
v eljati 	 pa	 je	 začel	 9.	 7. 	 2013.
119
	 Naslo v	 t eg a	 pr edpisa	 je	 bil	 nek olik o 	 ožji,	 natanč -
nejši:	 Prit ožba	 se 	 je	 lahk o 	 nanašala 	le na delo policista ,	 ne 	 pa	 tudi	 na	 njego v o	
obnašanje	 v 	 pr ost em	 času;	 t o	 je 	 omejil	 tak o	 naslo v 	 pr a vilnik a 	 k ot 	 tudi	 njego v	
2. 	 člen.	 T a	 člen	 je 	 k ot	 ut emeljene	 r azloge 	 za	 prit ožbo 	 na v edel 	 štiri:	 opustit e v 	
dejanja 	 ozir oma 	 neukr epanje;	 upor aba 	 prisilnih	 sr edst e v;	 upor aba	 policijskih 	
pooblastil;	 nedost ojno	 in 	 nek or ektno	 r a vnanje.	 V 	 pr ejšnjih,	 cesarskih	 in	 kr alje -
vih	 časih 	 se	 je 	 lahk o	 prit ožba	 nanašala 	 tudi	 na 	 r a vnanje 	 zunaj	 službe, 	 obnašanje	
v 	 pr ost em 	 času	 in 	 ja vnosti; 	 t o	 se 	 je 	 spr eminjalo	 v 	 obdobju	 milice	 in	 post opoma	
po v sem 	 izginilo. 	 T o	 plat	 miličnik o v eg a 	 poklica 	 sem 	 omenil	 leta	 1972 	 v 	 člank u 	 o 	
prit ožbah	 drža v ljano v	 zoper 	 miličnik e.
120
	 K o	 sem	 leta	 1975	 pisal 	 učbenik	 o	 v ar -
stvu	 ja vneg a	 r eda	 in	 miru	 za	 študent e	 Oddelk a	 za	 notr anje 	 zade v e	 Višje 	 upr a v -
ne 	 šole, 	 sem	 med	 nalog ami 	 k omandirja 	 postaje	 milice	 izr ecno	 na v edel 	 tudi,	 da 	
skr bno 	 obr a vna v a	 pr edloge 	 in 	 prit ožbe 	 občano v	 zoper 	 delo 	 postaje	 milice 	 in 	
njenih 	dela v ce v .
121
 
V	 t em	 obdobju	 je 	 v eljal	 Pr a vilnik	 o	 policijskih	 pooblast ilih 	 iz	 let 	 2000	 in 	
2006, 	 ki 	 je 	 bil 	 leta 	 2008 	 spr emenjen	 in	 dopolnjen,	 t er 	 iz 	 leta	 2014. 	 Ti	 pr a vilni -
ki 	 so 	 obr a vna v ali	 zgolj	 tista	 pooblastila,	 ki	 jih	 je	 določil	 v sak okr atni	 t emeljni	
pr edpis 	 za	 delo 	 in	 or g anizir anost	 policije.	 	 Ni 	 upošt e v al 	 določb,	 ki	 so 	 jih	 v sebo -
v ali 	 še	 drugi 	 pr edpisi, 	 k ar	 je	 v eljalo	 za 	 v sa 	 pr a vila 	 za 	 opr a v ljanje	 službe	 doslej,	
od 	 a v strijskih	 in	 jugoslo v anskih	 do	 slo v enskih	 časo v .	 T ak a	 pr a vila 	 so 	 obseg ala	
v se 	 nal oge 	 pripadnik o v 	 v arnostnih	 sil	 pri 	 nas	 in 	 so	 bila 	 nek ak šen 	 k at ekizem	 za	
opr a v ljanje	 nalog	 ja vne	 v arnosti.	 Sedaj 	 pa	 so	 pr a vila	 t e 	 vrst e	 zajela	 le 	 ožje 	 po -
dr očje 	 policijskih 	 nalog, 	 k ar	 se 	 mi 	 ni	 zdelo 	 posebej	 modr o.	 Pr a v	 zar adi 	 t e	 ožje 	
v sebine 	 je	 pr a vilnik e 	 podpisal	 v sak okr atni	 gener alni 	 dir ekt or	 policije.	 Obja v lje -
ni 	 so	 bili	 v 	 slo v ensk em 	 ur adnem 	 listu 	 t er	 v	 int erni	 br ošuri	 ministrstv a.
122
	 Leta 	
2014 	 je	 izšel	 Pr a vilnik	 o 	 notr anji	 v arnosti	 v	 policiji,
123
	 saj 	 je 	 bil 	 pr edpis	 tudi 	 za	
odpr a v ljanje 	 odklonsk eg a	 v edenja	 med	 policisti 	 pomemben	 tudi	 v 	 času,	 k o	 niso	
opr a v ljali	službe.
Omenjeni 	 zak on	 je 	 bil	 k onec 	 f ebruarja	 2017	 spr emenjen 	 in 	 dopolnjen,	 k ar	
je 	 v elja lo	 tudi	 za	 d v a	 člena 	 zak ona 	 iz 	 leta 	 2013, 	 in 	 sicer	 iz	 pog la vja 	 o	 prit ožbah 	
zoper	 delo	 policist o v . 	 Pr eklicane	 so 	 bile	 določbe,	 ki	 so	 v 	 členu 	 146	 zak ona 	 iz	 leta	
2013 	 našt e v al e, 	 k daj	 se 	 prit ožba	 ni	 obr a vna v ala, 	 v odja	 policijsk e	 enot e	 pa 	 je 	 do -
117
	 Zak on	o	 nalog ah 	in	pooblastili h	policije,	2013,	členi	 137–156. 	
118
	 Zak on	o	 spr emembah	in	dopolnitv ah 	 Zak ona	o 	 nalog ah	in	poobl astilih	 policije, 	 2017.	
119
	 Pr a vilnik 	o	r eše v anju	 prit ožb	z oper	 delo	policist o v, 	2013.
120
	 Č elik:	Prit ožbe	občano v	 zoper 	 r a vnanje 	miličnik o v , 	 str .	255–261 .		
121
	 Č elik:	Varstvo javnega reda in miru ,	str .	179.
122
	 Pr a vilnik 	 o	 policijskih	 pooblastilih,	 2000.	 Pr a vilnik	 o	 policijskih 	 pooblastilih,	 2006. Pr a vilnik 	 o	
spr emembah in	 dopolnitv ah	 Pr a vilnik a 	 o	 policijskih	 pooblastilih,	 20 08.	 Pr a vilnik	 o	 policijskih	
pooblastilih,	2014.			
123
	 Ur . 	 list 	 R S, 	 št .	 67/2014,	 z 	 dne	1 9. 	9.	 2014. 	

70
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
bil	 pr a vico,	 da	 je 	 pr ed	 izv ed bo	 pomiritv eneg a 	 post opk a 	 upor abljal	 pooblastila,	
ki 	 so	v eljala 	za	por oče v alca.
124
 
4.4 Pogled na pritožbe v letih 2001–2017
Zlasti	 po	 letu	 2000,	 k o	 je	 bilo	 u v elja v ljeno	 ja vnosti 	 dost opno 	 na v odilo	 o	
r eše v anju 	 prit ožb,	 se	 je	 spr emenil	 post opek	 r eše v anja	 t eh	 prit ožb.	 Zar adi	 t eg a 	 je	
t eža vno	 prime rjati 	 obdobje	 nek danje	 milice	 in	 poznejše 	 policije	 br ez	 upošt e v a -
nja 	 opisanih	 spr ememb.	 A	 zdi 	 se	 mi,	 da	 je	 kljub	 t emu 	 smotrno 	 in 	 mogoče	 prik a -
zati	 t o vrstne 	 podatk e	 tudi 	 za	 obdobje	 zadnjih	 17	 let ,	 saj	 jih 	 bo	 mogoče	 ut emelje -
no	 in	 smiselno	 primerjati	 tudi	 s	 poznejšimi	 leti. 	 T or ej	 naj 	 pr eg lednica	 služi	 tudi	
prihodnosti.	Prik azuje	jih	 pr eg lednica	3.		
V	 zadnjih	 sedemnajstih	 letih	 je	 policija	 spr ejela 	 11.957 	 prit ožb.	 V	 posa -
meznem	 letu	 ni	 obr a vna v ala	 v seh 	 in	 tak o	 je	 ta	 zaostanek	 pr ešel	 v	 naslednje	
let o.	 Zat o	 je 	 št e vilo	 spr ejetih 	 prit ožb	 r azlično	 od	 št e vila	 obr a vna v anih 	 prit ožb 	
(11.957	: 	 10.903).	
V	 rubrik o	 za vr njene	 prit ožbe 	 so 	 št ele:	 a)	 r edk ejše,	 ki 	 jih	 je	 policija 	 odst o -
pila	 dru gim	 prist ojnim	 or g anom, 	 saj 	 notr anje 	 ministrstv o	 za 	 njiho v o	 obr a vna v o 	
ni	 bilo	 prist ojno; 	 b) 	 tist e,	 za 	 k at er e	 je	 bil 	 post opek	 usta v ljen, 	 k er	 je 	 bila	 prit ožba	
ner azumlji v a	 ali	 nepopolna;	 c)	 v ečinsk e, 	 za 	 k at er e	 je	 bil 	 post opek	 iz	 zak onskih	
r azlogo v 	 pr edčasno	 zaključen,	 saj 	 niso	 bili 	 upošt e v ani 	 v si	 r oki.	 V	 t em	 obdobju	
jih	je	bilo 	 3644 	ali	 33,42	 odst otk a 	v seh 	 obr a vna v anih 	 prit ožb.	
V	 rubrik o 	 r ešene 	 prit ožbe 	 sem	 št el	 tist e,	 pri	 k at erih	 se 	 je	 v	 pomiritv enem	
post opk u	 ali	 pr ed 	 senat om	 dok ončno 	 odločilo 	 o	 v sebini 	 prit ožbe, 	 tudi	 g lede	 nje -
ne	 upr a vičenosti	 ali	 neupr a vičenosti;	 sem	 se v eda 	 nisem 	 št el	 za vrženih	 prit ožb. 
 
124
	 Zak on 	o 	 spr emembah 	in 	 dopolnitv ah 	 Zak ona 	 o 	 nalog ah	in	poobl astilih	 policije, 	 2017.
Pr eg lednica 	 3:	Število pritožb zoper policiste v obdobju 2001–2017 v Sloveniji
Leto
Število sprejetih 
pritožb
Obravnavane 
pritožbe
Zavrnjene 
pritožbe
Rešene 
pritožbe
Upravičene pritožbe
Število Odstotek
2001 1240 1144 279 865 117 13,5
2002 1222 1133 282 851 132 15,5
2003 1.309 1.122 287 924 166 18
2004 1.025 963 248 715 93 13
2005 742 688 195 493 75 15,2
2006 660 579 166 413 51 12,3
2007 675 587 210 377 59 15,6
2008 797 701 246 455 59 13
2009 725 629 257 372 39 10,5
2010 636 572 251 321 40 12,5
2011 627 532 214 318 32 10,1
2012 479 414 180 234 28 12
2013 395 349 131 218 27 12,4
2014 403 403 215 188 24 12,8
2015 358 366 178 188 25 13,3
2016 390 284 143 141 17 12,1
2017 355 348 162 180 33 18,3
Skupaj 11.957 10.903 3644 7253 1017 14,02

71
Letnik 42 (2019), št. 1
T akih	prit ožb	 sem 	 našt el	 7253,	 k ar	je	 bilo 	66,52 	 odst otk a	 obr a vna v anih 	prit ožb 	
ozir oma 	60,66	odst otk a	spr ejetih 	prit ožb.	
Med	 ut emeljene 	 prit ožbe 	 se m	 št el 	 tist e, 	 za	 k at er e	 so 	 v	 pomiritv enem	 po -
st opk u 	 ali	 na	 senatu	 odločili,	 da	 so	 upr a vičene. 	 V	 obdobju	 sedemnajstih	 let	 jih	 je 	
bilo	 10 17	 ali	 14,02	 	 odst otk a 	 od	 r ešenih	 prit ožb	 ozir oma	 9,33 	 odst otk a	 obr a v -
na v anih	 prit ožb.
Iz	 pr eg lednic	 št .	 2 	 in	 št .	 3	 se	 vidi,	 da	 je	 delež	 upr a vičenih 	 prit ožb 	 v	 primer -
ja vi 	 s 	 pr eg lednico	 1	 pr ecej	 upadel.	 V 	 času 	 milice	 je	 bil	 ta	 delež	 višji	 od 	 obdobja	
samost ojne	 Slo v enije. 	 T o	 bi	 bilo	 tr eba	 t emeljit eje 	 pr eučiti,	 za 	 sedaj	 pa	 naj 	 v eljajo 	
tri	moje	domne v e	 o 	vzr okih	za	upad 	ut emeljenih	prit ožb: 	
	 a)	 v 	 obdobju	 milice	 se 	 je 	 nemajhen 	 del	 prit ožb	 nanašal	 na 	 pri v atno	 ži v ljenje 	
miličnik o v 	 in 	 k er	 so	 t emu	 delu	 pos v ečali	 v eč	 pozornost i 	 k ot	 danes,	 so 	 g a 	
ocenje v ali	str ožje	 in	g a	št eli	za	upr a vičeneg a; 	
	 b)	 od 	 leta	 1966	 dalje	 je 	 milica 	 (in 	 drugi	 deli 	 or g ano v	 za 	 notr anje 	 zade v e)	
izgubljala 	 prizv ok	 nedotaklji v osti, 	postajala 	 pr edmet	ja vne 	 kritik e 	 in	zat o 	
so	prist ojni 	star ešine	prit ožbe 	 ocenje v ali	 str ožje 	in 	pr e vidneje; 	
	 c)	 v 	 samos t ojni	 Slo v eniji 	 se 	 je 	 do v oljena	 v sebina	 prit ožbe	 ožila 	 in 	 ostala 	 v e -
zana	 na	 delo	 policista,	 posebej	 v	 po v eza vi	 z 	 v ar o v anjem	 člo v ek o vih	 pr a vic	
in	t emeljnih	s v oboščin.
Pr eg lednica	 št .	 3	 zasluži	 določeno	 pozornost	 zar adi	 t eg a, 	 k er	 je 	 let o	 2013	
pomenilo	 določeno	 pr elomnico 	 v	 obr a vna vi 	 prit ožb.	 Zar adi	 t eg a	 so 	 primerja v e	
s	 poznejšimi 	 štirimi	 leti 	 le	 deloma	 ut emeljene, 	 saj 	 je 	 tr eba	 upošt e v ati 	 pr a vne	
pr edpise 	 in	 pr ak so	 na 	 t em 	 podr očju.	 Pr eg lednica	 je	 lahk o	 le	 splošno 	 og ledalo 	
dog ajanja	 na	 t em	 podr očju,	 upošt e v ati 	 pa	 je	 tr eba	 v sak okr atno	 ur edit e v 	 prit ož -
beneg a	post opk a.
4.5 O razlogih za pritožbe
Pr ost or	 mi	 ne	 do v oljuje,	 da	 bi	 podr obneje	 opisal	 št e vilne 	 r azloge, 	 zar adi	
k at erih 	 so 	 se 	 drža v ljani	 odločili 	 za 	 prit ožbo	 zoper	 policista. 	 Usta vil 	 se	 bom	 pri	
najpogost ejših	 r azlogih	 ozir oma 	 sk upinah	 r azlogo v .	 P or očilo 	 policije	 o 	 njenem	
delu	 v 	 posameznem	 letu	 je	 bilo	 od	 leta 	 2001 	 samost ojno, 	 saj 	 je 	 postala	 or g an	
v 	 sesta vi	 notr anjeg a 	 ministrstv a.	 P ostalo	 je	 obširno	 in 	 je	 v sebo v alo 	 besedilni	
del	 in	 statistični,	 podatk o vni	 del.	 V	 pog la vju 	 o	 r eše v anju	 prit ožb	 je 	 pr a viloma 	
na v edlo 	 tudi	 r azloge,	 ki 	 so	jih	prit ožniki 	na v edli	v 	 s v ojih 	prit ožbah. 	 Šlo 	 je 	bodisi	 	
za	 na v ajanje	 podr očij	 delo v anja	 policista,	 zoper	 k at er eg a 	 se 	 je	 g lasila 	 prit ožba,	
bodisi 	 za	 ožje	 r azloge	 za	 nezado v oljstv o	 drža v ljano v . 	 Zar adi	 t eg a	 je	 bilo	 prit ož -
benih	 r azlogo v 	v eč	od	št e vila	obr a vna v anih	 prit ožb.	
Leta	 2014 	 so	 bile 	 zapisane	 403	 prit ožbe,	 med 	 očitki	 prit ožnik o v	 pa 	 je 	 bilo	
353 	 takih, 	 ki	 so	 se 	 nanašali 	 na 	 pr ek or ačit e v 	 ali 	 neupr a vičeno	 upor abo	 poobla -
stil,	 165	 očitk o v 	 je	 šlo 	 na	 r ačun 	 nepr a vilneg a	 odnosa 	 policista 	 do 	 drža v ljana, 	
112 	 očitk o v	 je	 zade v alo	 neukr epanje	 policist o v 	 in 	 50	 očitk o v 	 je	 zade v alo	 ne -
pr a vilno	 upor abo	 prisilnih	 sr edst e v .
125
	 Star ešine	 so	 leta	 2017 	 v 	 pomiritv enem	
post opk u 	 obr a vna v ali	 142 	 prit ožb,	 kjer	 je	 bilo	 239	 prit ožbenih	 r azlogo v ,	 senati 	
pa	 72 	prit ožb	s	170	 na v edenimi 	prit ožbenimi	 r azlogi. 	
Prit ožbe	 so	 bile 	 naj v ečkr at 	 po v ezane	 z	 delo v anjem 	 policist o v	 pri	 ur eja -
nju	 in	 nadzor o v anju 	 cestneg a	 pr ometa,	 nat o	 pri	 vzdrže v anju	 ja vneg a	 r eda,	 pri 	
obr a vna vi 	 k azni vih	 dejanj,	 pri	 nadzoru	 drža vne	 meje	 in 	 nazadnje	 pri 	 drugih	 ur a -
dnih	 opr a vilih.	 T ak a 	 r azvrs tit e v 	 podr očij	 dela	 je 	 bila 	 pr a viloma	 enak a 	 v	 v seh 	
šestnajstih	 let ih 	 obdobja 	 20 01–2016.	 V časih 	 se	 je 	 obr a vna v a	 kriminalit et e	 k ot	
po v od 	za	prit ožbo	 pr ecej 	izenačila 	z	vzdrže v anjem 	ja vneg a	 r eda. 	
125
	 H udrič:	Dobr o 	 delo	policist o v , 	str .	 8–10.	

72
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Znotr aj 	 t eh	 de lo vnih	 podr očij	 policijsk eg a	 delo v anja 	 je 	 bilo	 lahk o	 v eč	 ož -
jih	 r azlogo v 	 za	 prit ožbo.	 T ak o	 je	 pri 	 ur ejanju	 in	 nadzor o v anju	 cestneg a 	 pr ome -
ta	 prišlo 	 do	 prit ožb	 naj v ečkr at	 zar adi	 izr ek a	 denarne	 k azni 	 na	 kr aju	 pr ekršk a, 	
odr editv e	 pr eizk usa	 alk oholizir anosti	 v	 izdihanem	 zr ak u	 in 	 ugota v ljanja	 ist o v e -
tnosti	v oznik a 	 ali	sopotnik a	it d.
Prit ožbe	 so	 bil e 	 tudi	 zar adi	 upor abe	 prisilnih 	 sr edst e v , 	 zlasti 	 fizične	 sile 	 in 	
sr edst e v 	za	v ezanje	t er	 v klepanje.	
Prit ožniki	 so	 policist om 	 oči tali	 nek or ektnost ,	 nestr ok o vnost ,	 nepr a vilno	
ugot o vit e v 	dejansk eg a	stanja,	 in	 žalji v ost	 pri	post opk u, 	neukr epanje	it d.
V	 letu 	 2010	 je	 bilo	 v	 prit ožbenih	 post opkih 	 udeležen ih	 875	 policist o v , 	
med	 k at erimi 	 je	 bilo 	 9,5	 % 	 policistk.	 T eg a	 leta 	 se 	 je	 442	 prit ožb	 nanašalo	 na	
cestni 	 pr omet ,	 251	 na	 ja vni 	 r ed	 in	 mir ,	 124 	 na	 kriminalit et o,	 21	 na	 drža vno	 mejo 	
in	tujce	t er	29	na	 drug a 	opr a vila.
Od	 sr edine	 no v embr a	 2015 	 do	 junija	 2016	 je	 pot ek ala 	 sta v k a 	 policist o v , 	
k ar	 je 	 vpli v alo 	 na	 zmanjšanje	 št e vila	 ukr epo v 	 mož 	 posta v e, 	 zlasti	 tistih	 s 	 pr e v en -
ti vno	 v sebino, 	 saj	 t eh	 nalog 	 zak on	 iz 	 leta 	 2013	 ni 	 našt el 	 med	 tistimi,	 ki	 jih	 mor a	
policija	 opr a v ljati	 tudi 	 med	 sta v k o.
126
	 Drugi 	 r azlog,	 ki	 je	 vpli v al	 na	 zmanjše v anje	
št e vila	 policijskih	 ukr epo v	 v	 letu	 2016, 	 je	 bil 	 migr antsk i 	 v al	 sk ozi	 Slo v enijo	 na	
Zahod, 	 ki	 je 	 t o	 podr očje 	 posta vil	 v	 ospr edje 	 policijsk eg a	 delo v anja.	 Oboje	 je	 po 	
oceni	 v odstv a	 policije	 prisp e v alo 	 tudi	 k	 zmanjšanju	 št e vila	 v loženih 	 prit ožb 	 zo -
per	 delo 	 policije,	saj	je	 bilo	 št e vilo 	 t eh	 prit ožb	 v 	 letu 	201 6 	za	 13,7 	 % 	 manjše 	k ot	
v 	 letu 	2015.
127
 
4.6 Ukrepi ob upravičenih pritožbah
Zar adi	 ocenje v anja	 upr a vičenosti	 ozir oma 	 neupr a vičenosti 	 prit ožbe 	 je	
bilo	 tr eba	 pr et ehtati	 upr a vičenost	 prit ožbe	 z 	 v seh	 pla ti 	 prit ožbe.	 Odločit e v	 je	
padla	 na	 t emelju 	 v seh 	 plati	 ali	 v ečine 	 njenih	 plati.	 Bržk one	 je 	 bil 	 t o	 pog la vitnejši,	
čepr a v 	 ne	 edini	 r azlog 	 za	 t o,	 da	 se	 je 	 bistv eno	 znižal	 od st ot ek 	 upr a vičenih 	 pri -
t ožb.	 T udi 	 samo	 r eše v anje	 prit ožb	 je	 v	 zadnjeg a	 pol	 st oletja	 eno	 od	 vidnih	 meril	
v ar o v anja 	 člo v ek o vih 	 pr a vic	 in	s v oboščin.	
Pr a v	 zar adi 	 celo vit osti 	 obr a vna v e	 prit ožbe	 bi 	 mor ebiti	 k azalo 	 v	 ocenje v a -
nje 	 upr a vičenosti 	u v esti	d v e 	 možnosti: 	
	 a)	 v	celoti	 upr a vičena	 prit ožba;
	 b)	 deloma	upr a vičena	prit ožba. 	
S	 t em 	bi	tudi	na	t em 	 podr očju	doseg ali	 pr a vičnejše	ocenje v anje.				
Zoper	 policist e, 	 pr oti	 k at erim 	 so	 se	 drža v ljani	 upr a vičeno 	 prit ožili, 	 so 	 bili	
izv edeni	r azlični	ukr epi.	
Naj v ečkr at 	 je 	 bil	 policist	 od 	 star ešine	 ustno	 opozorjen	 na	 napak o	 pri	 po -
st opk u	z	drža v ljanom,	 zlasti 	 če 	 je	 šlo	za	manjšo	taktično	 napak o.	
Na	 drugem	 mestu	 so 	 bili	 pogo v ori	 star ešin	 s	 policisti, 	 kjer	 so 	 jim	 opisali	
st orjeno	 napačno 	r a vnanje	 z	 drža v ljanom 	in 	 pr edsta vili	 pr a vilno	 r a vnanje.	 T udi	
tak 	 pogo v or	se 	 je 	pr a viloma	e videntir al 	 in	dodal	 h 	 gr adi vu	 o	prit ožbi.
Zoper	 nek at er e	 je	 bilo	 tr eba	 pr edlag ati 	 u v edbo	 disciplin sk eg a 	 post opk a	 in	
sodelo v ati	pri	t em	post opk u	 z	 ugot o vitv ami 	 iz 	 obr a vna v e 	prit ožbe.	
Če	 je	 šlo 	 za	 r esnejšo	 napak o,	 je	 bilo	 na 	 prist ojno	 drža vno	 t ožilstv o 	 ozir o -
ma	na	oddelek	specializir aneg a 	 drža vneg a 	t ožilstv a	poslano 	por očilo.
R edk eje	 je	 sledila	 k azensk a 	 o v adba,	 če	 je	 šlo	 za	 sum	 st oritv e	 k azni v eg a 	
dejanja	ur adne 	sebe	pri	opr a v ljanju 	službe. 	
126
	 Zak on 	o 	 or g anizir anosti	in	delu	 v	policiji,	 čl. 	 76.
127
	 Letno 	por očilo 	 o 	delu	policije 	 za	let o	2016,	str . 	25 	in	59.	

73
Letnik 42 (2019), št. 1
V odstv o	 policije	 je	 polag alo 	 pozornost	 na	 dodatno	 usposabljanje	 in 	 izpo -
polnje v anje	 moštv a, 	 zlasti 	 na 	 podr očju 	 spošt o v anja	 člo v ek o vih 	 pr a vic	 in	 t emelj -
nih 	 s v oboščin. 	 T o 	 je	 pot ek al o 	 v 	 v seh 	 or g anizacijskih	 enotah	 policije	 ali 	 v	 notr a -
njih	 or g anizacijskih	 enotah.	 Ocenjujejo, 	 da	 je	 tudi 	 t o	 prispe v alo	 k 	 zmanjše v anju 	
št e vila 		ut emeljenih	prit ožb.
4.7 Nezadovoljni tudi policisti
S v oje	 nezado v oljstv o 	 z	 r azmer ami	 v	 s v ojem 	 socialnem	 in	 ek onomsk em	
položaju	 so 	 pripadniki	 v arnostnih	 sil	 posk ušali	 izr aziti	 na 	 v eč	 načino v , 	 na	 primer 	
s	 sta v k o,	 ja vnim	 pr ot est om, 	 peticijami 	 ali	 na	 druge	 primerne	 načine. 	 Na	 kr atk o 	
bom	opisal	njiho v e 	sta v k e 	in	ja vne 	pr ot est e	 v	prvih	 letih 	 samost ojne	 Slo v enije.	 	 	
K onec	 leta	 1989 	 je	 bil	 spr ejet 	 Zak on	 o	 političnem	 združe v anju,
128
	 ki	 je	 med	
drugim	 pr epo v edal,	 da 	 bi	 politične	 str ank e	 imele	 s v oje 	 celice	 v	 drža vni	 upr a vi.	
T o	 pa 	 ni 	 v elja lo	 za	 sindik at , 	 ki	 je 	 nadalje v al 	 s 	 s v ojim	 delo v anjem	 v 	 or g anih 	 za	
notr anje	 zade v e.	 V	 pr ejšnjem, 	 socialističnem	 obdobju	 so 	 sindik ati	 sodelo v ali	 pri	
pripr a vi	 v seh	 akt o v	 R epubli šk eg a 	 sekr etariata	 za	 notr anje 	 zade v e 	 SR S,	 ki	 so	 za -
de v ali 	 socialni	 ali 	 ek onomski	 položaj	 zaposlenih. 	 Doseženo	 je 	 bilo 	 tr eba	 ob v ar o -
v ati	in	dopolniti	z	r azmer am 	primernimi	 ukr epi.	
Da	 bi	 zaposleni	 v	 notr anjem 	 r esorju 	 imeli	 or g anizacijo,	 ki	 bi	 ščitila 	 njiho v e	
k oristi	 in 	 bila	 sogo v ornik	 v odstvu	 t eg a	 sekr etariata,	 je	 bil	 23.	 7.	 1990 	 v	 Ljublja -
ni 	 ustano v ljen	 P olicijski	 sindik at	 Slo v enije.	 T am	 so 	 spr ejeli	 tudi	 prv a,	 začasna	
na v odila 	 o 	 sta v ki.	 S v oje	 zaht e v e	 so	 posr edo v ali 	 ministr u,	 a 	 z	 odgo v ori	 niso	 bili	
zado v oljni, 	 zat o	 so	 21. 	 9.	 1990 	 med 	 14.00	 in	 15.00	 or g anizir ali 	 prv o,	 opozorilno	
sta v k o.	 K er	 je	 bila	 prv a 	 v	 slo v enski 	 zgodo vini, 	 je 	 prit egnila 	 pr ecej 	 pozornosti 	
ja vnosti.	 Dogodek	 se	 je	 od vijal	 pol	 leta	 pr ed 	 spr ejetjem 	 zv ezneg a	 zak ona	 o	 sta v -
ki,	 ki	 je	 bil 	 spr ejet 	 aprila	 1991,
129
	 ki	 je	 bil	 prvi	 tak	 pr edpis	 v	 sk upni	 drža vi 	 po	
letu	 1945.	 Določal 	 je,	 da 	 de la v ci	 v 	 notr anjem	 r esorju	 t o 	 pr a vico	 u v elja v ljajo 	 po 	
r esornem	 zak onu.	 Slo v enski 	 zak on 	 je	 že 	 maja	 1991	 določil,	 da	 imajo	 zaposleni 	 v 	
notr anjem 	 r esorju	 pr a vico	 do	 sindik alneg a	 or g anizir anja 	 in	 delo v anja.
130
	T o 	p ra -
vico 	so	podr obneje 	ur ejale 	pogodbe	o	medsebojnih	r azmerjih 	 med	PSS	 in	 MNZ.	
Sta v k o vno	 gibanje	 v	 naši	 policiji 	 se	 je	 nadalje v alo.	 Dr ug a	 sta v k a 	 je 	 bila	
napo v edana 	 za	 pomlad 	 199 1,	 a 	 je 	 bila	 pr eklicana 	 zar adi	 poseg a 	 JLA	 v 	 Slo v eniji. 	
T r etjo 	 so	 napo v edali 	 za	 začet ek 	 januarja	 1993, 	 a 	 do 	 nje	 ni 	 prišlo.	 Četrt o	 so 	 iz -
v edli 	 v 	 prvi 	 polo vici	 okt obr a	 1993.	 Sr edi	 okt obr a 	 1993	 je	 bil	 spr ejet	 dopolnjen 	
zak on	 o 	notr anjih	zade v ah, 	ki	je	možnosti	 za 	 sta v k o	pr ecej 	omejil.
131
 
Prišlo 	 je	 tudi	 do	 ja vnih 	 pr ot est o v	 policist o v , 	 t o	 je 	 unif ormir anih 	 oseb	 in	
kriminalist o v . 	 Prvi	 taki	 shod 	 je 	 bil 	 24. 	 4.	 1996	 ob 	 11.00.	 Pr ed	 sta v bo	 notr anjeg a 	
ministrstv a 	 na 	 Št ef ano vi 	 uli ci	 2	 se	 je 	 zbr alo	 približno	 st o	 mož,	 ki 	 so 	 bili 	 službe 	
pr osti. 	 Hodili	 so	 ok oli	 poslopja 	 in	 mimoidočim	 delili	 letak e 	 s	 s v ojimi	 zaht e v ami. 	
P o	eni	uri	so	se 	 mirno	r azšli.
132
 
Dne	 10 . 	 12. 	 19 97 	 je 	 Z v eza	 s v obodnih 	 sindik at o v	 Slo v enije	 v	 Ljubljani	 pri -
pr a vila	 pr ot es tno	 zbor o v anje, 	 uperjeno	 zoper	 pr ed videne 	 v ar če v alne	 ukr epe	
v lade. 	 Območni	 policijski 	 sindik at	 v 	 Celju	 je	 na 	 shod	 poslal	 sk upino 	 50 	 unif ormi -
r anih	 člano v , 	 ki 	 so	 se 	 pridruž ili 	 zbor o v alcem	 pr ed	 v ladno	 palačo	 na	 Gr egor čiče vi	
ulici	 20.	 T am	 so	 se 	 iz 	 oči	 v 	 oči 	 soočili	 s	 policisti,	 ki	 so	 na 	 shodu	 v ar o v ali 	 ja vni	 r ed	
in 	mir	ozir oma	samo	palačo.
133
128
	 Ur . 	 list 	 SR S,	št .	42/89,	z	dne 	29 .	12.	 1989. 		
129
	 Zak on	o	 sta v ki, 	1991.	
130
	 Zak on	o	 spr emembah	in	dopolnitv ah 	 zak ona	o	notr anjih 	 zade v ah,	1991.
131
	 Zak on	o	 dopo lnitvi	 zak ona	o	notr anjih	zade v ah,	 1993.	
132
	 Č elik:	Ugasla zvezda ,	str .	 226,	2 27.
133
	 Gaćeša:	Sindi k ati	 prvič	sk upno	 pr ot estir ali 	pr oti	v ladi, 	str . 	1.	

74
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
P olicijski	 sindik at	 Slo v enije	 in	 za 	 njim 	 tudi	 Sindik at	 policist o v	 Slo v enije	
sta	samost ojno	ali	oba	sk upaj	za	t em 	 pripr a vila	v eč	sta v k 	in 	ja vnih 	pr ot est o v .
Ne	 bo 	 od v eč, 	 če 	 ob	 t em 	 omenim	 r azne 	 spor e, 	 do 	 k at erih	 pride	 med 	 samimi	
zaposlenimi 	 v 	 policiji	 in	 niso	 neposr edno	 po v ezani	 z	 gmotnim	 ali 	 gmotnimi	 r az -
mer ami. 	 Za	 r azr eše v anje	 spor o v	 znotr aj 	 policije	 je	 bila 	 leta 	 2012 	 znotr aj 	 Odbor a 	
za	 etik o	 in 	 int egrit et o	 oblik o v ana	 Delo vna	 sk upina 	 za 	 upr a v ljanje	 k onflikt o v 	 in 	
mediacijo.	R azr eše v ala	 naj	 bi	 k onflikt e 	 med	 zaposlenimi, 	 t or ej 	 tudi 	 del	 notr anje	
odklonsk osti	 med	 člani	 delo vnih 	 k olekti v o v , 	 k ot	 bi	 r ekli	 po	 star em.	 Mediacija	
zaht e v a 	 pr ost o v oljno 	 sodelo v anje	 v 	 spor 	 v ključenih 	 os eb, 	 ki 	 sami 	 poiščejo 	 r e -
šit e v , 	 v odi	 jo 	 ne vtr alna	 oseba.	 Če	 ta	 ni 	 uspešna,	 je	 sodelo v anje	 v	 pr ocesu 	 ne -
pr ost o v oljno, 	 upr a v ljalec	 k onflikta	 pa	 sam	 pr edlag a 	 r ešit e v .	 T o	 ur ejajo	 Pr a vila	
o	 upr a v ljanju	 k onflikt o v	 v	 policiji.	 Naj v ečkr at 	 so 	 vzr oki	 za 	 k onflikt e	 t e 	 vrst e	 ne -
primerna	k omunik acija,	odsotnost	t e	k omunik acije 	ali	 neustr ezno	 v odenje.
134
4.8 Raziskava o pritožnikih
Na	 14.	 Slo v enskih	 dne vih	 v arstv oslo vja	 sta	 pr edsta vnik a 	 notr anjeg a 	 mi -
nistrstv a	 leta	 2013 	 obja vila 	 s v oj	 članek	 o	 prit ožbah	 zoper 	 policist e.	 Najpr ej	 sta	
opisala	 no v os ti	 pri	 r eše v anju	 prit ožb, 	 ki	 jih 	 je	 v sebo v al 	 Zak on 	 o	 nalog ah	 in 	 po -
oblastilih	 policije	 iz	 leta	 2013	 t er	 no vi	 Pr a vilnik	 o 	 r eše v anju 	 prit ožb	 zoper 	 delo	
policist o v 	 iz	 ist eg a	 leta.	 Za	 bistv eno	 no v ost	 sta 	 št ela	 kr epit e v 	 v loge 	 ministrstv a	
v 	 od nosu	 do 	 policije. 	 Na	 ministrstvu	 je	 bil	 Sekt or	 za	 prit ožbe	 zoper	 policijo 	 k ot	
notr anja 	 or g anizacijsk a	 enota	 Dir ekt or ata 	 za 	 policijo	 in 	 druge	 v arnostne	 naloge. 	
V	 drugem	 delu 	 prispe v k a 	 sta	 orisala	 nek aj	 r ezultat o v	 r azisk a v e, 	 ki	 so	 jo	
anonimno	 opr a vili	 med	 prit ožniki	 v	 letu	 2012.	 Ank etni 	 vpr ašalnik	 je	 imel 	 32	
vpr ašanj, 	ki	so	jih	r azdelili	na 	štiri	 v sebine,	ki	jih	 bom	 na	kr atk o 	prik azal:
	 a)	 približno	 polo vica	 ank etir anih	 je	 menila, 	 da	 prit ožbeni	 post opek	 ni 	 do v olj	
r azumlji v , 	drugi	 pa	so 	izja vili, 	 da	je	 r azumlji v;
	 b)	 nad	 60	 odst otk o v	 vpr ašanih	 je	 menilo,	 da	 se 	 pomiritv eni	 post opek	 ni 	 ob -
nesel;
	 c)	 sk or aj 	 80	 odst otk o v	 vpr ašanih	 je	 menilo,	 da 	 v	 post opk u 	 pr ed	 senat om	
pooblaščenec	 ministr a	 ni	 ustr ezno	 pr edsta vil	 ugot o vit e v 	 o	 prit ožbi 	 in	 ni	
do v olj 	 opr edelil, 	 k olik o	 je	 bilo	 r a vnanje	 policista 	 v	 sladu 	 s 	 pooblastili.	 P o -
h v alno 	 so	 menili,	 da 	 je	 policist	 na vzoč	 tak o 	 na	 pomiri tv enem 	 post opk u 	
k ot	 pr ed 	 senat om.	 Celo	 85	 % 	 ank etir anih 	 je	 menilo,	 da	 odločit e v 	 senata 	
ni	 bila	 objekti vna	 in	 popolna;	 80	 % 	 oseb	 je	 menilo,	 da	 na vzočnost	 d v eh 	
pr edsta vnik o v 	 ja vnosti 	 na	 senatu 	 ne	 pripomor e	 k	 neod visni	 in 	 objekti vni	
odločitvi 	 senata;
	 č)	 četrti 	 sklop	 vpr ašanj	 se	 je	 nanašal	 na	 nek aj	 demo gr af skih	 podatk o v	 ank e -
tir ance v .
T o 	 je	 bila 	 prv a	 t o vrstna	 r azisk a v a	 o	 prit ožnikih	 in 	 napo v edali 	 so,	 da 	 jo	
bodo	spet 	 opr a vili 	v	letu	2015.
135
  
4.9 Tudi primerjave s tujino
P ozna v alci	 prit ožbeneg a 	 post opk a 	 pri	 nas 	 so 	 se	 odločili,	 da	 bodo	 pokli -
canim	 in	 nepoklicanim	 prik azali	 tudi	 t o,	 k ak o	 so 	 post opki	 s	 prit ožbami	 zoper	
policist e	 ur ejeni 	 v 	 tujini. 	 Nastalo 	 je	 nek aj	 gr adi v 	 t e	 vrst e,	 ki 	 so 	 dost opni 	 ja vnosti.	
Da vid 	 Smolej	 je 	 leta	 2012	 v	 s v ojem	 prispe v k u 	 za	 zbornik	 F ak ult et e	 za	 v ar -
134
	 Strmec 	in	Tis chler: 	K onflikti	–	 priložnost	 za	osebno	 in	or g anizacijsk o	 r ast . 	
135
	 H udrič	 in 	 K ur alt:	Prit ožbe	 zop er	delo	 policist o v , 	 str .	1–9.	

75
Letnik 42 (2019), št. 1
nostne 	 v ede	 prik azal	 tudi,	 k ak o 	 je 	 post opek 	 s 	 prit ožbami 	 ur ejen	 v	 osmih	 drža -
v ah	 E vr opsk e	 unije. 	 Našt el	 jih	 bom	 po	 abecednem	 r edu: 	 A v strija,	 Finsk a, 	 Ma -
džarsk a,	 Malta ,	 Nizozemsk a,	 Slo v ašk a,	 Španija, 	 W ales	 (V elik a 	 Britanija). 	 Usta vil 	
se 	bom 	 le	pri	A v striji. 	
T am 	 v se	 prit ožbe	 zoper	 policist e	 obr a vna v a 	 oddelek	 na	 notr anjem	 mini -
strstvu. 	 Oddelek	 je	 samost ojen 	 in	 ni	 v ezan 	 na	 na v odila	 drugih.	 T am	 se	 odločijo, 	
ali 	 bodo	 zade v o	 obr a vna v al i	 sami	 ali 	 jo	 odst opili 	 v 	 r eše v anje	 drugemu 	 or g anu; 	
če	 se	 od ločijo	 za	 slednje, 	 oddelek	 nadzoruje	 pot ek 	 pr eisk a v e.
136
	 Ob	 t em 	 sem 	 se	
spomnil,	 k ak o	 je 	 cesar 	 leta	 1854	 v se	 prit ožbe	 zoper	 or ožnik e	 in 	 drža vne 	 policij -
sk e 	 str ažnik e	 usmeril 	 na	 notr anje	 ministrstv o	 na	 Dunaju ,	 da	 so 	 jih	 tam	 obr a vna -
v ali 	in	r eše v ali,	k ar 	sem	omenil	v	mednaslo vu	 1.2 	 t eg a 	sesta v k a.			
Pri	 britanski 	 založbi 	 je	 leta	 2014	 izšla	 monogr afija	 štirih	 slo v enskih 	 a v -
t orje v	 z	 naslo v om	Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov zoper po-
liciste v Republiki Sloveniji in nekaterih državah Evropske unije .	 V	 prv em	 delu	 so 	
prik azali, 	 k ak o 	 je 	 prit ožbeni	 post opek	 ur ejen	 pri	 nas; 	 v 	 drugem	 delu	 so 	 orisali,	
k ak o 	 se 	 pri	 nas	 obr a vna v ajo	 sumi	 k azni vih 	 dejanj,	 ki	 so 	 jih	 osumljeni	 policisti; 	
nazadnje	 so	 iz delali 	 še	 kr ajša	 or g anizacijsk a 	 pripor očila.	 V 	 prv em 	 in	 drugem 	
delu	 so	 opisali	 tudi 	 prit ožbeni 	 in	 pr edk azenski	 post opek 	 v	 14 	 drža v ah	 E vr opsk e 	
unije: 	 A v strija,	 Češk a,	 Dansk a,	 Finsk a,	 Italija,	 Litv a, 	 Madžarsk a,	 Malta,	 Nizozem -
sk a,	 Norv ešk a,	R omunija,	Slo v ašk a,	Španija,	W ales	 (V elik a	Britanija).
137
4.10 Dogodka iz časov avstrijskega orožništva in naše policije
V seeno 	 se	 mi	 zdi	 pr oti 	 k oncu 	 t eg a	 pog la vja	 umestno	 primerjati	 or ožništv o 	
in 	 drža vno 	 policijsk o	 str ažo 	 v 	 času	 a v strijsk eg a	 cesarst v a	 t er	 današnjo	 policijo 	
pri 	nas.
V	 t očki	 1.2	 t eg a	 člank a	 omenjeni	 cesarski	 pat ent	 je	 leta 	 1854	 določil, 	 da	 je	
bilo	 tr eba	 v se	 prit ožbe 	 drža v ljano v	 zoper	 or ožnik e	 ali	 policijsk e	 str ažnik e	 posla -
ti	 »naj višji 	 policijski 	 oblastn iji«, 	 t o 	 je	 notr anjemu 	 minis trstvu	 na 	 Dunaju.	 Nek o -
lik o	 podobna 	 je	 določba	 v 	 omenjenem 	 zak onu	 o	 nalog ah	 in 	 pooblastilih 	 policije, 	
ki 	 je 	 post opk e	 s	 prit ožbami	 posameznih	 drža v ljano v 	 zoper 	 policist e	 usmerila	 na 	
notr anje	 ministrstv o,	 k ot	 je 	 določal	 drugi 	 odsta v ek	 146. 	 člena	 t eg a	 zak ona.	 T ak e	
str oge 	 centr al izacije 	 post opk a	 ni	 poznala	 pr ak sa	 v	 času	 socialistične	 drža v e 	 in	
do 	 nje 	 je 	 počasi	 prihajalo 	 po	 letu 	 1998.	 Pr ak sa	 v	 socialistični	 Slo v eniji	 je 	 bila	 še	
najbolj 	 podobna 	 obdobju, 	 k o	 je 	 v	 samost ojni	 Slo v eniji	 v eljal	 Pr a vilnik	 o	 r eše v a -
nju	prit ožb,	ki	g a 	 je 	izdal	minist er	R ado 	Bohinc,	opisan	 v	t očki	4.2	t eg a	 člank a. 		
Drug a 	 primer ja v a	 se 	 nanaša	 na	 v	 mednaslo vu	 1.5	 t eg a	 sesta v k a 	 opisano	
usodo 	 društv a	 upok ojenih	 or ožnik o v 	 in	 njiho v eg a	 g lasila	 iz	 leta	 1908	 t er	 do -
godek	 v	 Šk ofji 	 Loki 	 29. 	 11. 	 2015.	 Oba 	 sindik ata, 	 P olicijski 	 sindik at	 Slo v enije	 in 	
Sindik at 	 policist o v 	 Slo v enije, 	 sta	 18. 	 11. 	 2015 	 r azg lasila 	 splošno 	 sta v k o. 	 R azlogi 	
so 	 bili 	 zlasti 	 denarne	 nar a v e.	 Pr a v 	 tist e 	 mesece 	 je	 bila	 Slo v enija 	 tak o	 r ek oč 	 pr e -
hodno 	 ozemlje	 za	 tisoče	 begunce v	 in	 migr ant o v 	 iz 	 Azije 	 in 	 Afrik e 	 pr oti	 Zahodni 	
E vr opi.	 T o 	 je	 bil	 pr ej 	 k o	 slej 	 g la vni	 r azlog,	 da 	 sta 	 pr edsednik 	 v lade	 in 	 minist er 	 za	
ja vno	 upr a v o	 r azmer oma 	 ostr o	 nast opila	 zoper	 ta	 ukr ep	 obeh	 sindik at o v , 	 no -
tr anja 	 ministrica 	 pa	 je 	 ocenila,	 da 	 gr e	 za	 upr a vičen	 pr ot est 	 policist o v .	 Zgodaj 	
ponoči	 29. 	 11 .	 2015	 sta	 policista 	 šk ofjelošk e	 policijsk e	 postaje 	 usta vila 	 Borisa 	
K opri vnik arja, 	 ministr a	 za	 ja vno	 upr a v o,	 k o	 je 	 zapuščal	 gostišče,	 kjer	 je 	 njego v a 	
g lasbena 	 sk upina	 imela 	 pr edno v oletni 	 k oncert .	 Z	 njim	 sta	 opr a vila 	 pr eizk us	 iz -
dihaneg a	 zr ak a, 	 ki 	 je 	 pok azal,	 da	 ni 	 uži v al 	 alk ohola. 	 Slednji	 je 	 t o 	 obja vil 	 na 	 druž -
benem 	 omr ežju	 in	 zade v a	 je 	 prišla	 v 	 ja vnost ,
138
	 s	 t em 	 pa 	 tudi 	 malce 	 nena v aden 	
136
	 Smolej:	Obr a vna v a 	prit ožb,	 str .	7.
137
	 Smolej:	Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov .		
138
	 Zor an	P otič:	K opri vnik arja 	 ust a vila	naključno,	 str . 	 2. 	

76
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
podat ek, 	 da	 ima 	 minist er	 naše	 v lade 	 s v oj	 g lasbeni	 ansambel. 	 Sledilo	 je	 obširno	
pr e v erjanje	 do godk a,	 zlasti 	 r azlogo v	 zanj	 in	 nazadnje	 se	 je	 pok azalo,	 da	 je 	 šlo	
bržk one	 za	 načrt o v an 	 ukr ep	 policist o v 	 zoper	 ministr a,	 ki	 je	 bil 	 kritičen	 do	 poli -
cijsk e	 sta v k e,	 poleg	 t eg a 	 pa	 je 	 imel	 tak o	 r ek oč 	 še	 s v oj 	 ansambel. 	 Oba	 policista 	 sta	
bila	 disciplinsk o	 k azno v ana,	 pr edsednik u	 in	 štirim	 član om	 SPS	 pa	 je	 bila	 izdana	
izr edna 	odpo v ed 	delo vneg a	 r azmerja.
Specializir ano	 drža vno 	 t ožilstv o 	 je	 na 	 začetk u 	 mar ca 	 2018	 umaknilo	
zaht e v o	 za	 sodno 	 pr eisk a v o 	 zoper 	 omenjena 	 policista	 policijsk e	 postaje 	 Šk ofja	
Lok a.	 Ocenilo 	 je	 namr eč,	 da	 nista	 zlor abila 	 ur adneg a	 položaja	 in	 ur adnih	 pr a vic.	
R a vnala	 sta	 se 	 po	 napotkih	 policist o v 	 iz	 Sindik ata	 policist o v 	 Slo v enije	 in 	 zoper	
pet erico	 policist o v 	 se	 je	 nadalje v al	 k azenski 	 post opek	 zar adi	 suma 	 k azni v eg a	
dejanja	 dajanj e	 podk upnine	 in	 spr ejemanja 	 k oristi 	 za 	 nezak onit o	 posr edo v anje. 	
T a 	pet erica 	 je 	bila 	odpuščena	iz	policije.
139
   
ARHIVSKI VIRI
AS – Arhiv Republike Slovenije
	• SI	A S, 	16,	Deželno 	 pr eds eds tv o 	za	Kr anjsk o
	• SI	 A S,	 61 , 	 P o v erjeništv o/Oddelek 	 za	 notr anje 	 zade v e	 Deželne	 v lade	 za	 Slo v enijo/
P okr ajinsk e	upr a v e	za	Slo v enijo	
	• SI	A S, 	68,	Upr a vni	 oddel ek 	 K r alje v sk e 	bansk e	 upr a v e	Dr a v sk e 	 bano vine 	
	• SI	 A S, 	 94 ,	 P o v erjeništv o/Oddelek/Odsek	 za 	 nar odno	 obr ambo 	 Deželne	 v lade 	 za	
Slo v enijo/P okr ajinsk e	upr a v e	za	 Slo v enijo
	• SI	A S	185 ,	C.-kr .	ministrs tv o	 za 	 notr anje 	 zade v e
	• SI	A S, 	1931,	R epubliški 	s ekr etariat 	za	notr anje	 zade v e 	SR S
	• SI	A S, 	2151,	Z bir k a	 P a v la	Čelik a
ČASOPISNI VIRI
Celjski tednik
Delo
Dnevnik
Jugoslavija
Kriminalna biblioteka
Kronika
Mladina
Nedeljski dnevnik 
Novice, gospodarske, obrtniške in narodne
Slovenec
Slovenski narod
Strokovni list ljudske milice
Strokovni list
Varnost
Varnost – Strokovni bilten
Večer
139
	 P et er	Lo v šin: 	» T ožilstv o	ne	 bo 	 pr eg anjalo	 šk ofjeloških	policist o v «, 	 2018,	str . 	1 	 in 	 12. 	
VIRI 	 IN	LITERA TURA

77
Letnik 42 (2019), št. 1
LITERATURA IN TISKANI VIRI
Anžič,	 Andr ej: 	 R azmišljanja	 o	 oblik ah	 nadzor a	 nad	 policijo 	 v	 R epubliki	 Slo v eniji, 	
Varnost – Strokovni bilten ,	št . 	1,	1992,	str .	15–41.			
A uflösung	 der 	 k.	 k. 	 v er einigt en 	 Hofk anzlei	 und	 Bildung	 des	 Minist eriums	 des	 In -
nern,	 18 48. V :	 Sammlung	 de r 	 politischen 	 Gesetze	 und	 V er or dnungen 	 für	 das 	 Laibacher 	
Gou v ernement	 –	 Gebiet	 in	 K önigr eiche	 Ill yrien, 	 37.	 Heft ,	 Laibach: 	 1855,	 pr edpis	 št .	 89,	
str . 	243–245.
Cesarski	 pat ent 	 20. 	 aprila 	 1854, 	 Deželni 	 v ladni	 list	 za	 kr ajnsk o	 v oj v odino,	 št .	
21/54,	 z 	 dne 	 30.	maja	1854.	
Čas,	 T omo:	 K onflikti	 med	 miličniki	 in	 občani,	Varnost – Strokovni bilten ,	 izr edna	
št e vilk a,	 maj	1989,	str . 	90–104.	
Čelik,	 P a v le:	 Prit ožbe	 občano v	 zoper	 r a vnanje	 miličnik o v ,	Varnost, 	 5,	 6,	 1972, 	 str . 	
255–261.
Čelik,	 P a v le: 	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), 	 Ljubljana:	 knjižnica	 »Kr oni -
k e«, 	Z v eza	 zgodo vinskih	društ e v 	Slo v enje, 	2005.	
Čelik,	 P a v le:	 Slovenski orožniki 1918–1941, Ljubljana:	 Društv o	 za	 pr euče v anje	
zgodo vine, 	 lit er atur e 	in	 antr opologije,	2001.	
Čelik,	 P a v le:	 Slovenski stražniki, 1918–1941 , 	 Ljubljana:	 F ak ult eta 	 za	 družbene	
v ede,	2002.	
Čelik,	 P a v le:	Ugasla zvezda ,	 Ljubljana:	 Društv o	 za 	 pr euče v anje	 zgodo vine, 	 lit er a -
tur e 	in	 antr opologije, 	 1998.
Čelik,	 P a v le:	Varstvo javnega reda in miru ,	 Ljubljana: 	 Višja	 upr a vna	 šola,	 Oddelek	
za	 notr anje 	zade v e, 	 1975.
Čelik,	 P a v le: 	Vodenje operativnih enot ,	 Ljubljana:	 Oddelek	 za	 notr anje	 zade v e 	 Viš -
je	 upr a vne	šole,	januar	1980.
Črna 	 linija,	Mladina ,	št . 	41,	27. 	 11. 	 1987,	 str .	9.	
Da v k oplače v alci	in	or ožnik, 	Jugoslavija, 	28.	 4. 	 1922,	str .	 3. 	
»Denar	ali 	ži v ljenje!«,	Celjski tednik ,	5.	 11.	1965,	str . 	7.		
Deželni	zbor	kr anjski, 	Slovenec ,	24.	9. 	1909,	str .	 2. 	
Dienst-Instruction	 für	 dir	 k.	 k.	 Gendarmerie 	 der 	 im 	 R eich sr athe	 v ertr et enen 	
K önigr eiche 	 und	 Länder . V :	 Ges etz	 und	 Dienst-Instruction 	 für	 dir	 k.	 k.	 Gendarmerie	 de r 	
im 	 R eichsr athe	 v ertr et enem	 K önigr eiche 	 und 	 Länder , 	 Wien:	 1876,	 A us 	 der 	 Hof-	 und 	 Sta -
atsdruck er ei.
Dienstinstruction	 für	 die 	 k.	 k.	 Gendarmerie.  V: Gesetze,	 betr eff end 	 die 	 Gendar -
merie	 der 	 im	 R eihsr athe	 v ertr et enen 	 K önigr eiche	 und 	 Länder ,	 samt	 Dur chführungs v e -
r or dnungen, 	 dann	 Or g anische 	 Bestimmungen	 und	 Dienstis truction 	 für	 dieses 	 K orps,	
Wien:	1912,	 A us 	 der 	k. 	k.	 Hof-	und	Staatsdruck er ei.	
Dne vne 	v esti, 	Jugoslavija, 	28.	4.	 1922,	str .	 3.	
Drža vna 	 osno vna	 posta v a 	 od	 21.	 decembr a	 1867,	 o	 občnih 	 pr a vicah	 drža v ljano v	
za	 kr alje vine	 in	 dežele,	 zast opane 	 v	 drža vnem	 zboru.	 V : 	 Pr esta v a 	 iz	 drža vneg a 	 zak onik a 	
leta	1867	za	kr anjsk o	v oj v odino,	pr edpis 	 št .	118.
F er linc,	 Boris	 in	 Zak elšek,	 Hild a:	 P or očanje	 o	 kriminalit eti	 in 	 drugih	 neg ati vnih	
poja vih	v	 tisk u,	Strokovni list, 	št . 	7,	 8,	1967,	str .	 262–268.	
F . 	K.:	Str eljal	na	uslužbenca	P etr ola 	in 	 potnik a,	Delo , 	 3. 	 11.	1965.	
Gaćeša,	 Jelena:	 Sindik ati	 prvič	 sk upno	 pr ot estir ali 	 pr oti 	 v ladi,	Delo , 	 11.	 12.	 1997,	
str .	1. 	
Gebhar dt ,	 Helmut: 	Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute ,	 Gr az:	
Le y k am- V er lag,	1997.
Glas	iz	občinstv a, 	Slovenski narod ,	8. 	11.	 1923, 	 str .	5.	
Gr den, 	 Lojze:	 Izsledili	 smo	 v lomilca	 v	 pošt o	 v	 Lošk em	 pot ok u, 	Strokovni list ljud-
ske milice ,	št . 	 11,	1959, 	str .	552–558.
Horv at , 	Lojze:	Ug led	si	ustv arjamo	 sami,	Strokovni list , 	 št . 	7,	8,	 1967.
Hudrič,	 Gr egor:	 Dobr o 	 delo	 policist o v 	 potrjuje 	 tudi	 majhno	 št e vilo	 prit ožb	 nad	
njiho vim	delom.	V :	 V arnost (elektr onski 	vir),	št .	2,	let o 	2015,	str . 	8–10.

78
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Hudrič, 	 Gr egor	 in	 K ur alt , 	 Maja:	 Prit ožbe	 zoper	 delo	 policist o v 	 –	 r azisk a v a 	 o	 za -
do v oljstvu	 prit ožnik o v	 s 	 prit ožbenim	 post opk om	 v 	 letu 	 2012 	 t er 	 no v osti 	 prit ožbeneg a 	
post opk a.	 V :	 14 .	 Slo v enski	 dne vi	 v arstv oslo vja, 	 Ljubljana:	 F ak ult eta	 za 	 v arnostne 	 v ede, 	
2013, 	 str . 	1–9	 (el. 	vir).
Izpr emembe 	 in	 dopolnitv e	 pr a vilnik a	 za	 izvrše v anje 	 pr edpiso v	 k 	 tarifni	 posta v ki	
99/a	 o	 plače v anju 	 tak se	 za	 v st opnice	 za 	 zaba v e,	 g ledališča,	 biosk ope	 it d.,	 Ur .	 list 	 Deželne 	
v lade	za	 Slo v enijo,	 št .	122/20,	z	dne 	23.	 10.	1920.
Kačičnik,	 Alenk a:	 P or očila	 ljubljanskih	 policaje v	 o	 pr est opkih	 1901–14,	Kronika , 	
3,	1987,	str .	190–198. 
K o v ač, 	 Jožef 	 in	 Murtič, 	 Sašo: 	 Upor aba	 pr a vil	 mediacije	 pri	 v od enju 	 pomiritv eneg a 	
post opk a	k ot 	 dela 	 prit ožbeneg a	post opk a, 	Javna uprava , 	 št . 	1,	2006,	 str .	113–122.		
Letno 	 por očilo	 o	 delu 	 policije	 za 	 let o 	 2016,	 Ljubljana:	 Ministrstv o	 za 	 notr anje 	
zade v e	R epublik e 	Slo v enije, 	 Gener alna 	 policijsk a	upr a v a,	2017.	
Lo v šin,	 P et er:	 T ožilstv o 	 ne 	 bo	 pr eg anjalo 	 šk ofjeloških 	 policist o v , 	 Dnevnik ,	 8. 	 3. 	
2018, 	 str . 	1 	in	12.	
Marink o vič, 	 Dr ago:	 R eše v anje 	 prit ožb	 zoper	 policist e.	 V : 	 6.	 Slo v enski 	 dne vi	 v ar -
stv oslo vja, 	Ljubljana: 	F ak ult eta	 za 	 v arnostne	v ede, 	2005,	str .	 1–12	(el.	vir).		
Masnik,	 F r anc:	 Ali 	 so 	 nam	 t endenciozni 	 članki	 v	 k orist?,	Strokovni list , 	 št .	 3,	 1966.
Melik,	 Je lk a:	 Namest o	 u v oda.	 V :	 Pr a v o-zgodo vina-ar hi vi.	 I.	 Prispe v ki 	 za 	 zgodo vino 	
pr a v osodja,	(ur .	Jože 	Žontar)	Ljubljana:	Ar hi v	 R epublik e	Slo v enje, 	 2000,	str .	 7–19.		
Melik,	 Jelk a: 	 Or g anizacija	 sodi šč	 v	 prvi	 Jugosla viji.	 V : 	 Pr a v o-zgodo vina-ar hi vi,	 I.	
Prispe v ki	 za	 zgo do vino 	 pr a v osodja,	 (ur .	 Jože	 Žontar),	 Ljubljana:	 Ar hi v 	 R epublik e	 Slo v e -
nije,	2000,	str .	173–183.	
Način 	 r eše v anja 	 prit ožb	 občano v ,	 or g anizacij	 združeneg a	 dela 	 in 	 drugih	 or g ani -
zacij	 zoper	 post opk e	 miličnik o v , 	 Ljubljana:	 R epubliški	 sekr etariat 	 za	 notr anje	 zade v e 	
Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije,	 št .	 21/5- S-22/40-B	 47/76, 	 z 	 dne 	 22.	 junija 	 1976. 	 V :	 SI	
A S,	1931,	šk.	1839,	o v oj 		št . 	291. 	
Na v odilo 	 za 	 službo 	 mestne 	 policijsk e	 str aže	 ljubljansk e,	 v	 knjigi	 br ez	 naslo v a	 in	
letnice	izida, 	hr ani 	Centr alna 	 pr a v osodna	knjižnica	v	 Ljubljani	pod 	sign.	št .	04407.	
Na v odilo 	 o 	 načinu	 r eše v anja 	 prit ožb 	 občano v ,	 or g anizacij 	 združeneg a	 dela 	 in	 dru -
gih 	 samoupr a vnih 	 or g anizacij	 in	 sk upnosti	 zoper	 post opk e	 dela v ce v	 milice, 	 1987,	 Lju -
bljana:	 R SNZ	 SR S,	 št .	 21/5-3/3 - S-22/40-B-1/87,	 z 	 dne 	 22.	 aprila	 1987.	 V :	 SI	 A S,	 1931,	
šk.	1974,	o v oj	št . 	127.	
Na v odilo 	 za 	 r eš e v anje 	 prit ožb	 zoper	 pooblaščene	 ur adne	 osebe 	 or g ano v 	 za	 no -
tr anje 	 zade v e, 	 št . 	 000/5-1- S-16 /85-92,	 Ljubljana: 	 Ministrstv o	 za 	 notr anje 	 zade v e	 R epu -
blik e	Slo v enije, 	1992.
Na v odilo 	 o 	 spr emembah	 in	 dopolnitv ah	 na v odila 	 za	 r eše v anje 	 prit ožb 	 zoper	 poo -
blaščene	 ur adne	 osebe	 or g ano v 	 za	 notr anje	 zade v e,	 št .	 0001/ 5-1-009/111-97,		 Ljublja -
na: 	 Ministrstv o	za 	notr anje 	zade v e 	R epublik e	Slo v enije,	1997.	
Na v odilo 	 o 	 r eše v anju	 prit ožb,	 Ur . 	 list	 R epublik e 	 Slo v enije,	 št .	 103/2000, 	 z 	 dne	 14.	
11.	2000.
Ober hummer , 	 Hermann:	Die Wiener Polizei ,	 Band 	 I.	 in	 II., 	 Wien:	 Ger old	 &Co, 	 1937.	
Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 1911 do 22. 
februarja 1912, 	 Ljubljana, 	1912.
Odlok	 o 	 ur editvi	 cestneg a	 pr ometa	 v	 Ljubljani, 	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e	 Slo -
v enije,	št . 	10/76,	z	dne 	9.	 4.	1976.	
Ogrizek, 	 Emica: 	 Sodstv o	 v	 letih 	 1848–1918, 	 V : 	 Pr a v o-zgodo vina-ar hi vi,	 I.	 Prispe v -
ki	 za	 zgodo vino	 pr a v osodja,	 (ur .	 Jože	 Žontar), 	 Ljubljana:	 Ar hi v	 R epublik e	 Slo v enije,	 str . 	
139–172.	
Or g anizacijski	 štatut	 za 	 kr .	 v arnostno 	 str ažo 	 v 	 Slo v eniji, 	 odobr en 	 od 	 gospoda 	 mi -
nistr a 	 za 	 notr anje	 zade v e	 z	 od lok om 	 z	 dne	 9.	 maja	 1921, 	 sl.	 št .	 4099,	 Ur .	 list 	 Deželne	
v lade	za	 Slo v enijo,	 št .	73/21,	z	dne	 2.	7.	1921.
Or g anizacijski	 štatut	 za 	 det ekti v e	 Slo v enije,	 odobr en	 od 	 gospoda 	 ministr a	 za	 no -
tr anje 	 zade v e 	 z	 odlok om	 z	 dne 	 9.	 maja	 1921, 	 sl.	 št . 	 4099,	 Ur .	 list 	 Deželne	 v lade 	 za	 Slo v e -
nijo,	št .	 73/21,	z	dne	2. 	7.	 1921.	

79
Letnik 42 (2019), št. 1
Osno v e 	 za	 ur edbe	 policijskih	 oblastnij.	 Opr a vilstv o	 cesarsk o-kr alje vih	 policijskih	
oblastnij,	Deželni	zak onik 	in	v ladni	list	 kr ajnsk e	kr ono vine, 	št . 	13/51,	z	dne 	4.	4.	 1851.
P et ek,	 F r anc:	 Miličnik 	 pod 	 br emenom	 ob v ez	 in 	 ner azume v anja, 	Strokovni list, 	 št . 	
3, 	1966.	
Poduk za deželno žandarmerijo, kako službo opravljati , 	 Dunaj:	 C. 	 kr .	 d v orna	 in	 dr -
ža vna	tisk arna,	1851.
Poslovnik postaje milice. 	 Ljubljana: 	 R epubliški	 sekr etariat	 za 	 notr anje	 zade v e	 So -
cialistične	r epublik e	Slo v enije, 	1968.
P osta v a	 in	 službeno	 na v odilo 	 za	 c. 	 k. 	 žandarstv o	 v	 našem 	 cesarstvu,	Novice, go-
spodarske, obrtniške in narodne ,	 1876,	 št . 	 32,	 str .	 254–255;	 št . 	 33,	 str . 	 263; 	 št . 	 34,	 str . 	 270,	
271;	 št . 	 35,	str .	278,	279; 	št .	36,	str . 	288,	289	in	št .	37,	 str . 	 294–296.	
P osta v a	 od	 26.	 f ebruarja 	 1876 ,	 o 	 c.-kr .	 žandarstvu	 za	 kr alje vine	 in 	 dežele,	 zast o -
pane	 v 	 drža vnem 	 zboru,	 Drža vni	 zak onik	 za	 kr alje vine 	 in	 dež ele	 v	 drža vnem	 zboru 	 za -
st opane,	št . 	 7/76,	z	dne	 29. 	 2.	1876.	
P osta v a	 od	 15.	 no v embr a	 1867	 o	 pr a vici	 združe v ati	 se.	 V :	 Pr esta v a	 iz	 drža vneg a 	
zak onik a	 za	let o 	1867	za	 kr anjsk o 	v oj v odino,	pr edpis 	št .	109.
P osta v a,	 v elja vna	 za 	 v oj v odstv o 	 kr ajnsk o, 	 po	 kt eri 	 se	 r azg laša 	 občinski 	 r ed	 in 	 r ed	
za	 v olitv e	 po 	 občinah, 	 Zak onik	 in	 uk azni 	 list	 za	 v oj v odstv o 	 kr ajnsk o,	 št .	 2/66, 	 z	 dne	 31.3.	
1866.
P ost opek	z	Vink om 	 O .	–	pojasnilo,	Mladina , 	 št . 	42,	 11.	12. 	1987,	str .	 3.	
P otič,	 Zor an: 	K opri vnik arja 	usta vila	naključno,	Delo , 	 4.	12.	 2015, 	 str .	2.		
Pr a vila 	za	 opr a v ljanje	 pooblastil 	pooblaščenih	 ur adnih	 oseb	 or g ano v 	za	 notr anje	
zade v e	SR S, 	Ur . 	 list	SR S,	št . 	44/88,	 z 	 dne	23.	12.	1988.
Pr a vilnik 	 o	 notr anji	 v arnosti,	 Ur .	 list	 R epublik e 	 Slo v enije,	 š.	 67	 /2014,	 z	 dne	 19.	
9. 	2014.
Pr a vilnik 	 o	 policijskih 	 pooblastilih,	 Ur . 	 list	 R epublik e	 Slo v enije,	 št . 	 40/2006,	 z	 dne	
14. 	4. 	2006.
Pr a vilnik 	 o 	 spr emembah	 in	 dopolnitv ah	 Pr a vilnik a 	 o	 policijskih	 pooblastilih,	 Ur . 	
list 	R epublik e	Slo v enije, 	št . 	56/2008,	z	dne	6.	6.	2008.
Pr a vilnik 	 o	 policijskih 	 pooblast ilih, Ur . 	 list 	 R epublik e	 Slo v enije, 	 št .	 16/2014,	 z 	 dne 	
3. 	3. 	2014.	
Pr a vilnik 	 o	 r eše v anju 	 prit ožb, 	 Ur . 	 list 	 R epublik e 	 Slo v enije, 	 št . 	 1/2004,	 z 	 dne 	 9.	 1.	
2004.
Pr a vilnik 	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah 	 Pr a vilnik a 	 o	 r eše v anju 	 prit ožb,	 Ur . 	 list 	
R epublik e 	Slo v enije,	št . 	117/2005,	 z 	 dne	23.	12. 	2005.
Pr a vilnik 	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah 	 Pr a vilnik a 	 o	 r eše v anju 	 prit ožb,	 Ur . 	 list 	
R epublik e 	Slo v enije,	št . 	111/2006,	 z 	 dne	27.	10. 	2006.
Pr a vilnik 	 o	 r eše v anju 	 prit ožb	 zoper	 delo	 policist o v ,	 Ur .	 list	 R epublik e 	 Slo v enije, 	 št .	
54/2013, 	 z 	 dne	24.	6.	 2013. 	
Pr a vilnik 	 za 	 opr a v ljanje	 zade v	 službe	 ja vne	 v arnosti,	 Ur .	 list	 Socialistične	 f eder a -
ti vne	r epublik e	Jugosla vije,	št . 	34/70,	z	dne 	10.	 9. 	 1970.
Pr a vilnik 	 za	 izv rše v anje	 pr edpiso v	 k 	 tarifni	 posta v ki	 99/a 	 O	 plače v anju 	 tak se	
za	 v st opnice	 za	 zaba v e,	 g ledal išča, 	 biosk ope	 it d.,	 Ur .	 list	 Deželne	 v lade	 za	 Slo v enijo,	 št .	
57/20,	 z 	 dne 	 12.	5. 	1920. 	
Pravila postaje milice ,	 Ljubljana: 	 R epubliški 	 sekr etariat 	 za	 notr anje	 zade v e	 	 Soci -
alistične	r epublik e	 Slo v enije,	1976.	
Pravila postaje milice ,	 Ljubljana: 	 R epubliški	 sekr etariat 	 za	 notr anje 	 zade v e	 Socia -
listične	 r epublik e	Slo v enije,	 1982.
Pravila policijske postaje ,	 Ljublj ana:	 Ministrstv o	 za	 notr anje	 zade v e	 r epublik e	 Slo -
v enije,	1995.	
Pravila policijske postaje ,	 Ljublj ana:	 Ministrstv o	 za	 notr anje	 zade v e	 r epublik e	 Slo -
v enije,	2000.	
Pravila unutrašnje službe narodne milicije ,	 Beogr ad:	 Sa v ezni	 sekr etarijat	 unutr a -
šnjih	poslo v a, 	1962.
Pravila za opravljanje službe ljudske milice, s komentarjem ,	 Ljubljana: 	 Drža vni 	 se -
kr etariat 	ta	 notr anje	zade v e 	Ljudsk e	r epublik e	Slo v enije,1961.

80
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Pravila za vršenje službe Narodne milicije , 	 I. 	 deo, 	 	 Beogr ad:	 Ministarstv o	 unutr a -
šnjih	poslo v a	F eder ati vne 	nar odne 	r epublik e 	Jugosla vije,1949.
Pravilnik za izvajanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje 
zadeve SRS ,	 Ljubljana:	 R epubliš ki	 sekr etariat 	 za 	 notr anje	 zade v e	 Socialistične	 r epublik e	
Slo v enije,	f ebruar 	1983.	
Pravilo žandarmerijske službe ,	 I.	 deo,	 Beogr ad: 	 Ministarstv o	 unutr ašnjih	 poslo v a,	
1940. 	
Privremena pravila za vršenje žandarmerijske službe, I., II., III. deo , 	 Beogr ad:	 Mini -
starstv o	unutr ašnjih	poslo v a,	1920.
R azg las 	 pr edse dstv a	 c.-kr .	 kr ajnsk eg a	 pog la v arstv a	 8.	 a v gusta	 1852,	 Deželni	 za -
k onik 	in	v ladni 	list	za 	kr ajnsk o	v oj v odino,	št .	43/52,	z	dne 	24.	8.	 1852.
Sa v odnik, 	Hubert:	Ubijalec	prijet , 	Celjski tednik,	12.	 11.	1965,	 str .	1,	5 	in	6.	
Smolej,	 Da vid:	 Obr a vna v a 	 prit ožb 	 zoper	 policist e	 v	 R epubliki	 Slo v enji	 in 	 nek at e -
rih	 drža v ah 	 E vr opsk e	 unije,	 V :	 13.	 Slo v enski	 dne vi	 v arstv oslo vja,	 Ljubljana:	 F ak ult eta	 za	
v arnostne	v ede, 	2012.
Smolej,	 Da vid-Gor enak,	 Vink o-Pilk o,	 Andr ej	 in	 Gor enak,	 Ir ena:	Upravljanje pritož-
benih in predkazenskih postopkov zoper policiste v Republiki Sloveniji in nekaterih drža-
vah Evropske unije, 	Har lo w	(Celje): 	P earson 	 E ducation,	2014.	
S.,	 M.:	 Zar adi	 napačneg a 	 par kir anja	 miličnik	 pot egnil	 pišt olo, 	Delo ,	 6.	 4.	 1990, 	 str . 	
12.
Strmec,	 V esna	 in	 Tischler ,	 Žana: 	 K onflikti	 priložnost 	 za	 osebno	 in	 or g anizacijsk o 	
r ast ,	Varnost ,	št . 	2, 	2018,	 str .	26–31	 (el.	vir). 		
T emeljni 	 zak on	 o	 službi	 notr anjih	 zade v ,	 Ur .	 list 	 Socialistične	 f eder ati vne 	 r epubli -
k e 	Jugosla vije,	 št .	 46/64,	 z 	 dne	25. 	11.	1964.
T emeljni 	 zak on	 o	 notr anjih	 zade v ah,	 Ur . 	 list	 Socialistične 	 f eder ati vne	 r epublik e	
Jugosla vije,	št . 	49/66,	z	dne	 17.	12.	 1966. 		
Tk alče vić,	 Iv an:	 Pri vr emeno	 uputstv o 	 za	 službu	 drža vne	 policijsk e 	 str aže,	Krimi-
nalna biblioteka, od	št .	14.	letnik a 	1933	 do 	 št .	11.	letnik a 	1934.	
Tk alče vić,	Iv an: 	Uputstvo za državnu policijsku stražu , 	 Beogr ad 	1936.
T rst enjak 	 L.:	 R oparski	 napad	 sr edi	 Celja,	Večer , 	 2. 	 11. 	 1965,	 str .	 2.	 T rst enjak, 	 L.:	
»Č util	 se m,	 da	 sem	 zadet«,	Večer ,	 3. 	 11.	 1965,	 str . 	 6.	 T rst enjak, 	 L.: 	 Odkrit 	 napadalec	 na	
bencinski	 črpalki	 v 	 Celju,	Večer ,	 10.	 11.	 1965,	 str . 	 6.	 T rst enjak,	 L.:	 Stane	 Kapun	 že 	 priznal,	
Večer ,	12.	11.	1965,	str .	6.					
T ur k, 	Juš:	P ajki 	so	spr ejeli 	v ojno,	Nedeljski dnevnik ,	8.	4.	 1990, 	 str .	4.
Usar , 	 Iv an: 	 Prit ožbe	 občano v	 zoper	 ukr epe	 miličnik o v ,	 Varnost ,	 7,	 8,	 1975, 	 str .	
201,	202.	
Ur edba	 o	 ustr oju	 in	 podr očju	 pr edst ojništv a	 mestne 	 policije,	 Ur . 	 list 	 Dr a v sk e 	 ba -
no vine, 	 št .	111/29, 	z	dne	 5.	11.	 1929. 	
Ur edba	 o 	 ustr oju	 in 	 podr očju	 upr a v	 policije,	 Ur . 	 list	 Kr alje v sk e 	 bansk e	 upr a v e	
Dr a v sk e	bano vine,	št . 	43/30,	z	dne	 27.	3.	 1930. 	
V olf,	J.:	Kapun	 namer a v al	ubiti	v se 	oči vidce,	Večer, 	12.	 11.	1965,	str . 	6.	
V	 pripr a vi 	 spr emembe	 prit ožbeneg a	 post opk a	 na 	 delo	 policist o v ,	Varnost , 	 št .	 2, 	
2012. 	
V r ančič,	 Martin:	 Naše	 inf ormacije	 in	 njih 	 obja v ljanje	 v	 tisk u,	Strokovni list ,	 št .	 3,	
1966. 	
Začasna	 or g ansk a 	 posta v a	 žandarmerije	 v	 a v strijansk em 	 cesarstvu,	 Občni 	 drža v -
ni	zak onik	in	v ladni	list 	 a v strijansk eg a 	 cesarstv a, 	 št . 	12/50,	z	dne	 23.	3.	 1850. 	
Zak on 	 o	 dopolnitvi	 zak ona 	 o	 notr anjih 	 zade v ah,	 Ur .	 list	 R epublik e	 Slo v enije., 	 št .	
4/92,	 z 	 dne	25.	1.	1992.	
Zak on 	 o 	 dopolnitvi	 zak ona	 o	 notr anjih 	 zade v ah, 	 Ur .	 list	 R epublik e 	 Slo v enije,	 št .	
58/93,	z	dne	 17. 	10.	1993.
Zak on 	 o 	 družbe ni	 samozaščiti,	 v arnosti	 in 	 notr anjih	 zade v ah,	 Ur .	 list	 Socialistične 	
r epublik e 	Slo v enije, 	št . 	23/76,	z	dne	 11.	10.	 1976.		
Zak on 	 o 	 drža vnih	 policijskih	 izvršilnih 	 uslužbencih, 	 Sl. 	 list	 Kr alje v sk e 	 bansk e	
upr a v e 	 Dr a v sk e bano vine, št . 	 43/30, 	z	dne 	12.	 12.	1930.	

81
Letnik 42 (2019), št. 1
Zak on	 o	 nalog ah 	 in	 pooblastilih 	 policije,	 Ur .	 list	 R epublik e	 Slo v enije, 	 št .	 15/2013, 	
z	dne	 18.	2. 	2013.
Zak on	 o 	 nar od ni	 milici,	 Ur .	 list	 F eder ati vne 	 ljudsk e	 r epub lik e	 Jugosla vije, 	 št .	
101/46, 	 z 	 dne	17.	12. 	 1946. 
Zak on	 o	 notr anji	 upr a vi, 	 Ur .	 list	 ljubljansk e	 in	 mariborsk e	 oblasti,	 št . 	 76/29,	 z 	 dne 	
23. 	7. 	1929.
Zak on	 o	 notr anjih	 zade v ah, 	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije, 	 št .	 13/67,	 z 	
dne	 6.	6. 	1967.
Zak on	 o	 notr anjih	 zade v ah, 	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e 	 Slo v enije,	 št .	 47/72, 	 z	
dne	 16.	11. 	1972.	
Zak on	 o	 notr anjih	 zade v ah, 	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije, 	 št .	 28/80,	 z 	
dne	 17.	11. 	1980.
Zak on	 o	 or g anih	 za	 notr anje	 zade v e, 	 Ur . 	 list 	 F eder ati vne 	 ljudsk e	 r epublik e	 Jugo -
sla vije,	 št . 	 30/56,	z	dne	18.	julija	1956.	
Zak on	 o	 or g anizir anosti 	 in 	 delu	 v 	 policiji, 	 Ur .	 list 	 R epublik e	 Slo v enije, 	 št .	 15/2013, 	
z	dne	 18.	2. 	2013.		
Zak on	o	policiji,	Ur .	list	R epublik e	Slo v enije, 	 št . 	49/98,	z	dne 	3.	julija	1998,	 čl.	28. 	
Zak on	 o	 političnem 	 združe v anju,	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije, 	 št . 	
42/89,	 z 	 dne 	 29.	12.	1989.	
Zak on	 o 	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 Zak ona 	 o	 nalog ah	 in	 pooblastilih	 policije,	
Ur .	 list	R epublik e	Slo v enije, 	št . 	10/2017,	z	dne	27.	 2.	2017.	
Zak on	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 zak ona	 o	 notr anjih	 zade v ah,	 Ur .	 list	 R epu -
blik e 	Slo v enije, 	 št .	19/91,	 z 	 dne	8.	 5.	1991.	
Zak on	 o	 spr emembah 	 in 	 dopolnitv ah 	 Zak ona 	 o	 policiji,	 Ur .	 list	 R epublik e	 Slo v eni -
je, 	št .	79/2003,	z	dne	 12. 	 a v gusta	2003, 	 čl.	15.	
Zak on	 o	 spr emembah 	 in 	 dopolnitv ah 	 Zak ona 	 o	 policiji,	 Ur .	 list	 R epublik e	 Slo v eni -
je, 	št .	78/2006,	z	dne	 25. 	 julija 	2006,	čl.	3. 	
Zak on	 o	 sta v ki,	 Ur .	 list	 Socialistične 	 f eder ati vne	 r epublik e	 Jugosla vije, 	 št .	 23/91, 	
z	dne	 5.	aprila	1991.	
Zak on	 z	 dne 	 25.	 decembr a 	 1894. 	 l. 	 o 	 žandarstvu	 v 	 kr alje vinah	 in	 deželah,	 zast o -
panih	 v 	 drža vnem	 zboru, 	 Drža vni	 zak onik 	 za	 kr alje vine	 in	 dežele,	 zast opane	 v 	 drža vnem	
zboru,	 št . 	 1/95,	 z 	 dne	1.	 1.	1895.
C OMPLAINTS 	A G AINS T 	POLICEMEN	ON	 THE	SL O VENIAN 	 TERRIT OR Y 	
(1850–2017)
In 	 this	 article,	 a	 complaint 	 is	 consider ed	 as	 writt en 	 or 	 or al	 communica -
tion 	 that	 e xpr essed	 dissatis f action 	 with	 the	 conduct	 of 	 a 	 member 	 of	 security	
f or ces 	 t o	 the	 compet ent	 elder .	 In	 the 	 entir e	 hist ory	 of 	 the 	 stat e 	 security	 f or ces,	
complaints	 ag ainst 	 the 	 secur ity 	 f or ces 	 members	 w er e	 not	 left 	 entir el y	 t o	 the	 dis -
cr etion 	 of 	 the	 elders	 of	 the	 unit	 w her e	 this	 constable,	 gendarme, 	 militiaman	 or	
policeman, 	 ag ainst	 w hom	 a	 complaint 	 w as	 br oug ht , 	 w as	 w or king. 	 The 	 security	
f or ces 	 management	 w ant ed 	 t o	 ha v e 	 at 	 least	 an	 o v erview 	 if	 not	 the 	 full	 contr ol 	
of	 this	 pr ocedur e. 	 The	 r ole 	 of 	 the	 management	 w as	 fr equentl y	 changing	 and 	
w as	 once	 gr eat er ,	 and 	 another 	 time	 mor e	 limit ed. 	 Oper ation 	 of 	 security	 f or ces	
could 	 be 	 described	 as	 a	 mir r or 	 of 	 national 	 authority's 	 political 	 t endencies	 and	
its 	 attitude 	 t o w ar ds 	 citizens ,	 primaril y 	 with	 r eg ar d	 t o	 the	 citizens'	 fundamental	
human	 rig hts 	 and	 fr eedoms 	 w hich 	 ar e	 str engthened	 b y 	 r especti v e 	 authority's 	
legislation 	 or 	 limit ed	 b y	 authority's	 r epr essi v e	 appar atu s 	 as 	 w as	 writt en 	 b y 	 the	
then 	 di r ect or 	 of	 the	 Ar chdio cesan	 Ar chi v es	 in 	 Ljubljana .	 Alr ead y	 at	 the 	 time	 of 	
the 	 establishment 	 of 	 gendarmery ,	 it	 w as	 writt en 	 in 	 Minist er' 	 A ct ,	 and	 aft er	 in	
SUMMAR Y

82
P a v el 	Čelik:	Prit ožbe	zoper	može 	posta v e 	na	 slo v ensk em	(1850–2017),	 str .	45–82
Članki in razprave || Articles and Papers
Emper or’s 	 A ct ,	 that	 e v ery 	 citizen	 has	 the	 rig ht	 t o	 r aise 	 an	 objection	 ag ainst	 a	
member	 of	 gendarmery	 if	 the y	 consider	 the y	 act ed	 incorr ectl y ,	 as	 is	 described	
in	 point	 1.2 	 of 	 this	 article.	 Th at 	 rig ht 	 constitut ed 	 an	 important 	 no v elty	 f or	 mem -
bers 	 of 	 the	 f or ces 	 as 	 w ell 	 as	 the 	 public. 	 T o 	 citizens,	 it	 r epr esent ed 	 an	 open	 door , 	
an	 in vitation 	 t o	 e xpr ess	 their 	 opinion	 about 	 a	 gendarme,	 if 	 the y	 w er e	 not	 satis -
fied	 with	 their	 functioning,	 beha viour ,	 or 	 attitude	 t o w ar d 	 a	 party 	 in 	 a	 pr oceed -
ing,	 as	 w e	 w ould 	 sa y	 t oda y .	 T o	 a	 security 	 f or ces	 member ,	 this	 rig ht 	 r epr esent ed	
a	 f orm	 of	 inf ormal	 supervision	 of	 citizens	 o v er	 their	 v ocational	 functioning.	 In	
the	 per iod	 of 	 the	 Slo v enian	 police	 f or ce, 	 this	 ar ea	 w as	 r egulat ed 	 b y	 int ernal 	 in -
structions	 of 	 national	 secr etary	 f or 	 int ernal 	 aff airs. 	 Data 	 of	 this	 kind 	 sta y ed	 com -
par able	 f or 	 the	 w hole	 perio d	 fr om	 1966	 t o	 1990.	 In	 the 	 independent 	 Slo v enia,	
this	 pr ocedur e	 w as 	 included	 in 	 the	 public 	 notice 	 in 	 the 	 Official 	 Journal 	 and	 w as	
modified	 se v er al	 times	 w hic h	 is	 the	 r eason	 f or	 difficult	 comparison 	 of	 data 	 and	
ha ving	 t o	 consider	 r especti v e	 f ormalities. 	 The	 holder 	 of	 complaint 	 pr ocedur e 	
is	 no w	 the	 int erior	 ministry , 	 w her eas	 the 	 r egist er 	 of	 complaints	 is	 k ept	 b y 	 the	
police	 that 	 publishes 	 such	 data.	 The	 curr ent 	 changing 	 of 	 the	 complaint	 r esolu -
tion	 pr ocess	 is 	 influenced 	 b y	 se v er al 	 f act ors:	 e xperience	 g ained 	 in	 the	 pr actical 	
application 	 of 	 the 	 pr ocedur e; 	 r ecommendations	 of	 non-go v ernmental	 or g anisa -
tions;	 r ecommendations	 of	 E ur opean	 P artners	 Ag ainst 	 Corruption	 (2010)	 et c.	
In	 2013, 	 these	 cir cumstances	 primaril y 	 aff ect ed	 the	 cont ent	 of	 the	 P olice	 T ask s 	
And	 P o w ers 	 A ct	 in	 particular ,	 and	 the 	 instruction	 f or 	 the	 r esolution 	 of 	 com -
plaints.	 No	 other 	 occupation 	 in	 our	 country 	 is 	 f aced	 wit h	 the 	 risk	 of 	 v erification	
pr ocedur e 	 that	 w ould	 include 	 citizens;	 not	 medical, 	 judicial, 	 pr osecut orial, 	 leg al,	
cust oms,	 judicial	 police,	 financial,	 military	 et c.,	 as 	 w as	 writt en 	 b y	 the	 authors	 of	
scientific 	 monogr aph	 on	 complaints	 ag ainst 	 police	 off icers	 and	 pr e-trial 	 pr o -
ceedings	ag ainst	them.