NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 1 - LETO 53 - CEUE,8.1.1998 - CENA 280 SIT DVOJČICI Z LETNIKOMA 1997 IN 1998 srečna mamica Zofija Verdev iz Brezna 12 nad Vitanjem je »posicrbeiatf za že l. 1.-8. faniMr 1998 6 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Drago Polak Andrej Kamenšek Rudi Hramec dr. Brane Semolič mag. Franc Pangerl Celje izgublja bitko s Koprom Razmišljanja gospodarstvenikov o prihodnji usodi celjskega in regijskega gospodarstva Novembra lani je bilo po podatkih celjske podružnice Agencije Republike Sloveni- je za plačilni promet na ob- močju 15 občin celjske regije v stečajnem postopku 63 gospodarskih družb, leta 1996 so jih zabeležili 54, 3 gospodarske družbe so bile lani v postopku likvidacije. Začetek tega leta smo priča- kali s preko 15 tisoč brezpo- selnimi, kar je 9,2 odstotka več kot ob koncu leta 1996. To sta samo dva podatka, ki dokazujeta, da razmere na Celjskem niso rožnate. Konec lanskega novembra je imelo na območju 15 občin, ki jih pokriva celjska podružnica agencije, odprt žiro račun 3499 gospodarskih družb ali 45 več kot ob koncu leta 1996. Številni stečaji so eden izmed razlogov, da se brezposelnost na našem območju še naprej povečuje izraziteje kot v Slo- veniji. Samo zaradi stečajev je bilo lani na območju 15 občin izgubljenih 1600 delovnih mest. Zaskrbljujoča je stopnja registrirane brezposelnosti, ta je lani v Sloveniji znašala 14,4 odstotka, na otjmočju regije 17,7 odstotka, na območju upravne enote Celje pa kar 21,2 odstotka. Blagovna menjava s tujino se je v lanskih devetih mesecih povečala za 4 odstotke, na strani uvoza pa za 2,5 odstot- ka. Udeležba gospodarskih družb z območja 15 občin celjske regije v blagovni me- njavi s tujino na ravni države je še vedno izredno skromna, saj znaša delež v izvozu 7,1, delež v uvozu pa 5,7 odstotka. Pov^ečni znesek blokacij se je v lanskih enajstih mesecih povečal za 20 odstotkov v pri- merjavi z enakim obdobjem leta 1996, samo novembra la- ni je bilo več kot 5 dni blokira- nih 691 pravnih oseb, pri kate- rih je bilo zaposlenih 4233 delavcev. Neprekinjeno več kot leto dni so blokirane 503 pravne osebe, med njimi je 318 takšnih, ki lani niso ustva- rile niti tolarja prometa na žiro računu. Investicije v osnovna sreds- tva so se v lanskih desetih mesecih povečale za 3,9 od- stotka, investicijska vlaganja na območju regije predstav- ljajo 4,7 odstotka vseh sloven- skih naložb. V primerjavi z letom poprej se je delež inve- sticijskih vlaganj izrazito po- večal v konjiški občini, prepo- lovljen pa je deiež naložb v žalski občini, ki je v letu 1996 veljala za nosilca naložbenih aktivnosti v regiji. Kakšna pri- hodnost torej ob teh podatkih čaka celjsko in regijsko gos- podarstvo - o tem so razmiš- ljali nekateri gospodarstveni- ki z našega območja. Ko ti gre dobro, je treba razmišljati o prihodnosti Drago Polak, generalni di- rektor Cetis Celje d.d.: »Seda- nje gospodarske razmere v Ce- lju in celjski regiji niso zavi- dljive. Cetis je dobra, uspe- šna, v svoji branži nadpov- prečna firma. Toda vedeti je treba, da smo močno odvisni od ostalih gospodarskih sub- jektov in od splošnih makroe- konomskih trendov. O tem, kaj se dogaja v Celju, razmiš- ljam na svoj način. V mestu gradimo velike trgovske cen- tre, gradimo tri avtomobilske salone, poleg nas je zrasel Kastner&Ohler, dobili smo Baumax in še bi lahko našte- val. Vse lepo in prav, vendar stvari morajo biti načrtovane, premišljene in ustrezno di- menzionirane. V teh prime- rih, ki sem jih naštel, pa me- nim, da manjkajo dolgoročni pristopi. V končni fazi imajo veliki trgovci svetovne doba- vitelje, blago dobivajo po dru- gačnih cenah, slovenski proi- zvajalci pa zelo težko prodre- jo v te svetovne verige. Za Cetis do preloma tisočletja ne vidim posebnih bojazni, kljub temu se moramo obnašati ze- lo racionalno. Takrat, ko ti gre dobro, je treba misliti na pri- hodnost. V Cetisu se radi pri- merjamo z Evropo. Če ocenju- jem vlogo Cetisa v evropskem prostoru, potem nismo v zavi- dljivem položaju. Gre pred- vsem za problematiko, s kate- ro se srečuje celotno sloven- sko gospodarstvo, to je vpra- šanje -dodane vrednosti, pri kateri za več kot petkrat ali šestkrat zaostajamo za Avstri- jo ah Nemčijo. Drug problem je slovenska produktivnost. V Sloveniji je vladala in še vlada dividendomanija. Cetis bo prihodnje leto izplačal divi- dende, vendar samo toliko, da bomo ohranili sredstva za raz- voj. Letos smo investirali 4, prihodnje leto bomo investi- rali 5 milijonov mark, naš cilj so izdelki z večjo dodano vrednostjo. Denarja je na sve- tu dovolj, kaj se bo z njim počelo, odločajo ljudje. Zato so potrebni dobri kadri. In to je ključ do uspeha malih in velikih, slovenskih in celjskih podjetij.« Celje potrebuje avtocestne priključke Andrej Kamenšek, glavni direktor Cestnega podjetja Celje d.d.: »Na celjskem ob- močju vidim nekaj panog in podjetij, ki imajo perspekti- vo. To so Cinkarna, Kovino- tehna, Cetis, Aero, Etol... Pri- hodnost ima drobno gospo- darstvo, pa tudi gradbeništvo. Gradbeništvo je trenutno iz- gubilo sapo, mi smo imeli to prednost, da smo leta in leta skrbeli za razvoj. Tudi če je bilo leto bolj suho, se je nekaj denarja vedno našlo za razvoj. V trenutku, ko se je začel pro- jekt stoletja, kot pravijo grad- nji avtocestnega omrežja, smo bili nanj pripravljeni. Marsik- je so svoj trenutek zamudili. Celje in celjska regija je zdaj dobila nov del avtoceste, toda v Celju je treba nekaj pomem- bnih stvari v zvezi z avtocesto še zgraditi. Po otvoritvi odse- ka Arja vas-Vransko je na ma- gistralni mreži skozi Celje, predvsem po Mariborski ce- sti, velik prometni zamašek. Celje ima s prometom resne težave in to je velika ovira za razvoj gospodarstva. Če potre- buješ samo za pot do ene ali druge firme 20 minut ali pol ure, je to zelo narobe. Po moji oceni je nujna izgradnja pri- ključkov na Lopati ter na Ma- riborsko cesto. Projekti za Mariborsko cesto so že dolgo v predalih, občina se dogovar- ja o sofinanciranju z republi- ko, ampak stvari bi morali letos premakniti z mrtve toč- ke. Prometni zamaški ovirajo gospodarski razvoj velikih, uspešnih podjetij in tudi mno- žice manjših firm. Nekoč je bilo Celje tretje slovensko me- sto, danes to mesto vse bolj izgublja svoj položaj. Da pa je tudi v slovenskih razmerah mogoče nekaj storiti dokazuje Koper, ki postaja slovensko gospodarsko središče. Če bo Koper dobil še avtocesto in dvotirno železnico, bo v pri- hodnje zelo napredoval. Celje bo takšnemu razvoju težko sledilo. Kovinsko predeloval- na industrija, značilna za Ce- lje, je v veliki krizi in prav velikih možnosti si tukaj ne moremo obetati. Škoda je, da je veliko podjetij propadlo za- radi nenadzorovanih, stihij- skih stečajev. V Zlatarni za 700 ljudi ni bilo kruha, za 200 ljudi ga je bilo gotovo dovolj. In še ena stvar se mi zdi po- membna. Slovenija bo napre- dovala, če bodo v državnem zboru pravi in dobri mene- džerji. Ljudje, ki niso bili do- bri menedžerji samo leto ali dve, temveč so se dokazaH z 20 ali 30-letnim uspešnim de- lom v gospodarstvu.« Prebrodili najhujšo krizo Rudi Hramec, stečajni upravitelj v Teku in Ferrali- tu: »Prepričan sem, da splo- šno znane težave v gospodars- tvu celjske regije izgubljajo na svoji ostrini. Po moji oceni je najhujše mimo in počasi se krivulja spet dviguje navzgor. Celje se bo v naslednjih letih uveljavilo morda še bolj kot se je uveljavilo kdaj koli v prete- klosti. Na razmere gledam z bolj oddaljenega zornega ko- ta, ker nisem Celjan, temveč prihajam iz Zgornje Savinjske doline. Regija in predvsem mesto Celje imata bogato gos- podarsko tradicijo, na po- dročju podjetništva se dogaja veliko stvari, veliko je pozitiv- nih premikov. Ljudje imajo ideje, ki jih je mogoče uresni- čiti ob podpori Mestne občine Celje in vseh ostalih občin v regiji. Seveda pa morajo posa- mezne občine dovolj jasno za- staviti strategijo svojega raz- voja. Nenazadnje, avtocesta tako kot gosta pelje mimo, tudi pripelje. To je naša pred- nost, ki jo je treba izkoristiti. Regijsko gospodarstvo po mo- ji oceni še preveč pestijo vsi tisti problemi, ki so sicer zna- čilni za slovensko gospodars- tvo. To so prevelika javna po- raba, nestimulativna davčna politika, ki ne spodbuja na- ložb in odpiranja novih delov- nih mest. Dokler ti problemi ne bodo rešeni na makroeko- nomskem nivoju, tako dolgo je težko pričakovati bistvene premike tudi v regijskem gos- podarstvu.« f Kaj ima Celje od knežjega mesta? Dr. Brane Semolič, pred- sednik Društva ekonomi- stov Celje: »Kakšna usoda ča- ka Celje, celjsko in regijsko gospodarstvo je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljam. Osebno sem prepričan, da bi morali najprej imeti razvojno strategijo, brez nje se razvojni potenciali sami od sebe ne bodo razvijali. Če imaš raz- vojno strategijo, imaš določe- ne prioritete. Celje se ponaša z nazivom knežje mesto, kaj pa ima mesto v resnici od tega? Namesto na celjski grad hodi- jo ljudje na laški grad. Nekoč je v mestu živela Gosposka oziroma takrat še Zidanškova ulica, danes vlada na njej pra- vo mrtvilo. Ko sem delal v ministrstvu za znanost kot svetovalec vlade, smo Celju ponudili določene projekte, želeli smo, da se Celje vključi v program revitalizacije občin in regij, vendar s strani Celja nikoli ni bilo pravega odme- va. So se pa v ta projekt vklju- čiU na primer na Ptuju, v Idriji in tam so dosegli lepe uspehe. Celje je preprosto preveč sa- mozadostno. Nesmiselno bi bilo sicer pričakovati, da bo- do probleme celjskega in re- gijskega gospodarstva reševaU ljudje od zunaj, lokalne prob- leme lahko rešijo samo doma- či ljudje. Zagotovo pa teh problemov ni mogoče razre- ševati brez jasno zastavljene strategije in vključevanja v projekte, ki presegajo občin- ske ter regijske plotove.« Mali sistemi ne morejo nadomestiti velikih Mag. Franc Pangerl, direk- tor Celjskega sejma: »Celjsko gospodarstvo se v tem trenut- ku nahaja v specifični situaci- ji. Propadli so veliki sistemi, nekaj velikih sistemov pa se še vedno ubada s težavami. Pri- čakovanja, ki so vseskozi pre- vladovala, da bosta propad ve- likih sistemov nadomestila obrt in podjetništvo, se niso uresničila, vse bolj postaja ja- sno, da mali sistemi ne more- jo nadomestiti velikih. Po- vsod v svetu je tako, da so mali poslovni sistemi podaljšana roka velikih. Pri nas smo sicer zgradili nekaj malih sistemov, ki pa ne morejo nikoli dati takšnih rezultatov, kakršne je Celje beležilo v preteklosti na račun velikih gospodarskih si- stemov. Problem ne samo Ce- lja ampak nasploh slovenske- ga gospodarstva je nadalje po- litika, ki še vedno močno pre- vladuje nad gospodarstvom. Poglejmo samo občinske sve- te in državni parlament. To so neke vrste zavore.V razvitem svetu je politika v funkciji gos- podarstva. Najprej so države ali pa posamezne dežele zgra- dile močno gospodarstvo, po- tem pa lahko politiko poljub- no oblikujejo. Še tako dobre ideje ne pomenijo ničesar, če jih ne moreš realizirati, ure- sničiš jih pa lahko potem, ko imaš vzpostavljen sistem. In tega sistema oziroma gospo- darskega ustroja pri nas nima- mo. Izgovarjamo se na tranzi- cijo, ampak tranzicija po naše bo trajala še zelo dolgo. Na občinskem nivoju je treba imeti več posluha za gospo- darstvo, podobno velja za dr- žavo. Sprašujem se, kako je mogoče, da je nek večji po- slovni sistem danes uspešen, leto dni kasneje pa povsem neuspešen. Uspešen, trdno zgrajen poslovni sistem po na- ravni poti odmira neko daljše časovno obdobje, pri nas pa odmirajo na zelo kratek čas. Še eno vprašanje "se mi zdi pomembno. Celje je dolga le- ta veljajo za tretje mesto v Sloveniji, iz tega tretjega me- sta je zdrsnilo nekaj mest navzdol. Najbolj progresivno in uspešno mesto v Sloveniji je danes zagotovo Koper. To mesto bo po moji oceni v naslednjih petih letih zagoto- vo beležilo največje gospodar- ske uspehe. Celje bo v nasled-* njih petih letih morda za stop- nico napredovalo, pogoj za to je avtocestna povezava z Ljub- ljano, samo mesto pa mora dobiti dva ali tri avtocestne priključke. Nenazadnje, Ce- ljani moramo določene stvari razrešiti tudi sami. Veliko- krat krivce za sedanje razme- re iščemo izven občinskih meja. Krivce je treba iskati znotraj občinskih meja, po- trebna je sloga in manj ne- voščljivosti. Žal danes pre- vladuje miselnost, da je z he- kom, ki je uspešen, zagotovo nekaj narobe. Po kmečki lo- giki velja, da krava molze pri gobcu. To pomeni, da je treba kravo najprej dobro »nafutra- ti« in šele potem molsti. Pri nas pa velja logika, da je treba dobro kravo čimprej izmol- sti, na dobro hrano pa mnogi radi pozabijo.« ■IRENA JELEN BAŠA Foto: GREGOR KATIC, SHERPA St. 1.-8. jmiMir 1998 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7" Vračanfe štajerskega jabolka Vitalovo sodelovanje s Pivovarno Laško se obrestuje v Vitalu Mestinje ocenju- i jejo, da so leto 1997 zaklju- j čili s približno 15 milijoni j tolarjev dobička, pri tem pa ; imajo za prihodnje leto veli- \ ke načrte. To naj bi bilo nji- j hovo »leto sadnega soka«, še večji poudarek pa bo tudi na ledenem čaju Teatanic. V mestinjski tovarni so raz- meroma uspešni v času, ko imajo v Presadu, Tahsu, šen- tiljskem Apisu in drugih kon- kurenčnih podjetjih hude te- žave. Sicer pa je Vital pozitiv- no posloval v letih 1993, 1994 in 1995, leta 1996 pa so zabe- ležili manjšo izgubo. Podjetje (s trenutno 58 zaposlenimi), ki bo prihodnje leto prazno- valo 30-letnico obstoja, je imelo pred tem krizne čase. Leta 1986, v času ko so bili vključeni v Slovin, so si med pripravami za stečaj uspeli iz- boriti sanacijo. Nekdanji Slo- vinov tozd se je 1. 1989 osa- mosvojil kot družbeno pod- jetje, februarja lani pa so po- stali delniška družba. V njeno lastninjenje je bilo vključenih 150 zaposlenih in bivših zapo- slenih, vendar je bilo (za ta- krat na 3,8 milijona mark oce- njeno podjetje) premalo cer- tifikatov. Tako so se v lastni- njenje vključili skladi, od ka- terih je letos odkupila delnice Pivovarna Laško. Ta je trenut- no 45 odstotni lastnik Vitala, njen delež pa se bo lahko večal z možnostjo dokapitali- zacije. Vrednost Vitalovega premoženja, skupaj z vlaga- nji, je danes že 7 milijonov mark. Vital se je v letih po razpa- du bivše države uspešno, rešil velike odvisnosti od jugoslo- vanskega trga. Tam so proda- li kar 80 odstotkov izdelkov, v preteklih letih pa so vse to uspeli nadomestiti na sloven- skem trgu. Po 1. 1993 so v proizvodnjo vložili 2,6 milijo- na mark, tako da imajo zdaj vse polnilne linije nove, njiho- ve.zmogljivosti pa zadostuje- jo za dvakrat večje količine kot jih sploh lahko trenutno prodajo. Vlaganja so pokrili iz lastnih virov, pri čemer so no- vo polnilno linijo znova naro- čili v Italiji. Direktor Zvone Murgelj je pred kratkim, na novinarski konferenci pove- dal, da bodo naložbo odpla- čali iz sredstev tekočega po- slovanja. Veliki načrri Po prvih stikih so se lani s pivovarno tesneje povezah. »Moram poudariti, da smo s sodelovanjem s Pivovarno Laško zelo zadovoljni, čeprav smo šele na začetku poti,« pravi direktor Murgelj. Na tr- gu se je pojavil njihov ledeni čaj Teatanic, preoblikovali so blagovno znamko Frupi, z novo naložbo pa bodo ja- nuarja začeh s programom sokov v stekleničkah. V tem nameravajo postati podobni konkurenci, pri tem pa se bo- do lahko poslužili prodajne mreže Pivovarne. Velike zmogljivosti v me- stinjski tovarni izkoriščajo za sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami (z drugim naj- večjim slovenskim proizvajal- cem ledenega čaja). V njihove plastenke so lani uslužnostno napolnili 2 milijona litrov le- denega čaja, za mariborski Koloniale so polnili sokove... Leto 1998 bo za mestinjski Vital »leto jabolčnega soka« (s sejemskimi medaljami oven- čanega), saj naj bi postal nji- hov še prodornejši artikel. Pri tem bodo izkoristili možnosti zdravega kozjanskega jabol- ka, saj so njihove količine predelanega sadja več kot za- dostne. Tako nameravajo prodajo jabolčnega soka pod- vojiti ter še povečati tržni de- lež ledenega čaja Teatanic. Z Mercatorjem so že podpisali 6-mesečno pogodbo o proda- ji jabolčnega soka po posebni ceni ter na posebnih mestih. Pri tem so v Mestinju pozorni, da je na trgu vse manj zani- manja za sadne sirupe (nek- danji nosilni program), ki so včasih predstavljali več kot polovico njihove proizvodnje. Danes predstavljajo ti sirupi le še približno četrtino proi- zvodnje. Za proizvajalce kot je me- stinjski Vital je na sloven- skem trgu zelo težko, saj jih država pred vdorom zahod- nih izdelkov ni v ničemer zaš- čitila. Takšna proizvodnja, ki je v zvezi z kmetijstvom, je v Evropski uniji deležna olaj- šav. Vital bo letos 12 odstot- kov proizvodnje izvozil, predvsem na tržišči Hrvaške ter BiH. Gre za milijon mark skupnega izvoza, pri čemer so v BiH zaradi plačevanja posebne takse zelo težko konkurenčni. Sicer pa začenja Vhal marca 1998 s kooperacijskim sode- lovanjem (v zvezi s proizvod- njo sadnih sirupov) s podjet- jem Teleoptik iz Sarajeva. Sa- rajevčani so prispevali objekt ter opremo, Vital brezplačno licenco ter oskrbovanje z bis- tvenimi sadnimi vsebinami. Prvo leto nameravajo izdelati do milijon litrov sadnih siru- pov. V Mestinju se zavedajo po- membne prednosti zdravih, neškropljenih jabolk kozjan- skih kmetov. Večino odkupijo s posredovanjem kmetijskih zadrug, ostalo z neposred- nim odkupom od kmetov. La- ni so jih predelaU 3 tisoč ton, letos pa zaradi zalog manj, 700 ton. Zaradi zdravih jabolk so se v teh krajih pojavili celo Nemci, vendar na našem trgu za ugotavljanje porekla še ni pravih možnosti. Sicer pa di- rektor Murgelj omenja, da bodo v prihodnosti znova pri- dobile zasluženo veljavo sta- re sorte štajerskih jabolk. BRANE JERANKO ENGOna polovici V Gornjem Gradu so pred kratkim ustanovili podjetje za gradnjo siste- ma daljinskega ogrevanja ENGO. V skupščini bodo interese občine zagovarjali Jakob Fi- lač, Franc Mavric in Franc Poznič, dva člana pa bo do- ločilo podjetje Smreka iz Gornjega Grada, ki ima v ENGO četrtinski delež. V nadzornem svetu bo občino zastopal Peter Letonja, preostala člana pa bosta imenovala ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Smreka. Ž.Z. NOVO NA BORZI Borza, inflacija, devize Le redki so pričakovali izredno živahno dogajanje na borzi ob zaključku minulega leta. Trideseti december je bil še posebej zanimiv za delni- čarje celjskega območja. Gle- de na celoletno povprečje te- čajev in prometa sta ob koncu leta močno poskočili delnici družb Potrošnik in Avto Ce- lje. Dobesedno je šlo za skok, saj se je večina poslov zgodila v dveh minutah. Potrošniko- ve delnice so dosegle tečaj 3100, kar je za več kot 5,5-krat višje od prejšnjega enotnega tečaja. Enotni tečaj je bil 2098 SIT za delnico. Delnice druž- be Avto Celje so leto končale na enotnem tečaju 2171 SIT. Inflacija je lani po statistič- nih podatkih le ostala pod desetimi odstotki, vendar so nas podražitve pričakale prve dni leta 1998. Država nima pri tem nič, saj je le sprostila kon- trolo nad nekaterimi cenami. Zagotovo pa ima z vidika ma- kro ekonomije takšna politi- ka cen ustrezno utemeljitev. V januarju zato lahko priča- kujemo večjo rast cen na drobno kot je bilo povprečje v preteklem letu. To smo lahko opazili tudi ob povečanem tr- govanju z nakupnimi boni NBS8 in rasti njihovega teča- ja. Leto 1997 je bilo na deviz- nem področju v znamenju ameriškega dolarja, ki se je v letu dni podražil za 19,5%. Med letom je bilo nihanje nje- govega tečaja zagotovo naj- bolj izrazito. Nemška marka je le petkrat obrnila svojo Piše: ZDENKO PODLESNIK smer, tako je v letu dni skromno narasla za 3,74%. Nekoliko bolj se je povzpel menjalniški tečaj, skupno za 4,17%. V primeru, da bi se tečaj DEM lani spreminjal enako kot inflacija, bi bila nemška marka okroglo 100 SIT. Iz tujine je sUšati napove- di, da bo letošnje leto bolj v znamenju DEM kot USD. Itali- janska lira je leto zaključila podobno kot nemška marka, s 3,77% rastjo. EURO ali mor- da EMU kakor bodo pač poi- menovali skupno ■■ evropsko valuto, je v letu 1998 pridobil 6,45%. Še nekaj vrstic o vrednost- nih papirjih. Na borzi je bilo 24,5% več prometa kot leta 1996. Slovenski borzni indeks je po izrazitih nihanjih med letom končal 18,7 % više, na 1404,7 indeksne točke. Skromno dogajanje na deviz- nem trgu je vplivalo na borzni indeks obveznic BIO, ki je zdrsnil za 0,58%. Veliko novih delnic, predvsem na odprtem trgu OTC je skoraj izenačilo kotaciji A in B z OTC. Od skupno 108 milijard letnega prometa ga je bilo 63 milijard ria kotacijah A iii B ali 58%, Čigav bo objeld vSiunju? v Tekstilni tovarni Pre- bold se v zadnjih nekaj me- secih ukvarjajo s problema- tiko svoje lastnine v sosed- nji Hrvaški. V Slunju ima namreč preboldska tovarna svoj objekt, ki ga Hrvaška oziroma občina Slunj name- rava odprodati. Podrobno- sti namerava vodstvo pod- jetja oziroma generalni di- rektor Tekstilne tovarne Prebold Vinko Žohar poja- sniti na današnji novinarski konferenci. IJB REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE OBVESTILO 1. januarja 1998 so začeli veljati NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ. Grafični prikaz znakov za alarmiranje - plakat z navodili za ravnanje prebivalcev mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih stavbah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi, ter v poslovnih objektih in prostorih. Plakat lahko kupite v vseh bolje založenih knjigarnah in papirnicah po Sloveniji. ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ St. 1.-8. januar 1998 8 KRONIKA S CEUSKEGA NOVI TEDNIK Roža na zadnji plati Zvezda plesa v pižamah je v Rogaško Slatino prišla iz Trsta Tistim, ki so 2. januarja rajali v Rogaški Slatini, go- tovo ni žal. Med približno štiristo udeleženci Pižama plesa so bile na plesišču ho- tela Sava opazne vse mogoče pižame. Na tisoč in en način. Nekateri plesalci so se žal zadovoljili z običajnimi ple- snimi oblačili in z velikim za- nimanjem opazovali duhovi- tejše, ki so se veselili prvih dni novega leta v pižamah. Občudovali so vse tiste, ki so potrjevali dejstvo, da je lahko človeška domišljija velika. Pa še šaljivi smo lahko. Najbolj domiselni so bili seveda gosti iz Italije, čeprav so se primer- no izkazali tudi Slovenci in severnjaki. Družina iz Rogaške Slatine je bila v pižamah od najmlaj- šega člana (dojenčka) do naj- starejšega, neki gospod je pri- peljal v pižamo oblečenega tudi psička, nekateri so v pi- žamah igrali večerno zehanje, najimenitnejše gospe so se pokazale v pižamski svih... Najbolj domiselnega udele- ženca Pižama plesa so izbrali gosti z glasovalniitii lističimi. Kdo je zmagal? Starejša gostja iz Trsta, ki je imela na pižami obešen napis »lahko noč«, v rokah prižgano svečo in v laseh navijalke pokrite z mrežo. Moški svet je bil po- zoren na njeno rožo, ki si jo je nadela na zadnjo plat. Najbolj domiselna gospa se bo za na- grado popeljala s katamara- nom med Portorožem ter Be- netkami, pa še daleč ji ne bo treba na ladjo. Druga je bila - v svileni rožnati spalni srajci - Maka Levstik, hči znane sla- tinske frizerke, tretja pa 9- letna Nada Peršič iz Zagreba. Kakšno naključje! Vse tri, zmagovalka ter obe spremlje- valki, so bile v nočni noši rož- nate barve. VeHko občudovanja so vzbujale prelepe manekenke, ki jih je pripeljala agencija Gordane Jelenko iz Lenarta v Slovenskih Goricah. Med ti- stimi, ki so med modno revijo prikazali športna oblačila, ko- palne plašče, oblačila za vsak dan in še spodnje perilo sta bili Katja Kori (naj maneken- ka ter najlepša Slovenka, oboje leta 1995) in Martina Koražija (najlepša Slovenka ter prva spremljevalka miss Slovenije, oboje leto pozne- je). Med znanimi ljudmi od blizu in daleč, ki so bili priča pižama vzdušja, je bil opažen Primož Lorenz (iz resnega glasbeniškega Trio Lorenz), Eni so bili bolj, drugi manj domiselni. Najbolj pomembna je bila dobra zabava. videti je bilo mogoče tudi di- rektorico slatinskega Beauty Centra Edito Ferjanič (plesa se je udeležila skupaj z druži- no ter sodelavkami), novinar- ja avstrijskega dnevnika Klei- ne Zeitung Rudolfa Schwei- gerja, zagrebškega univerzi- tetnega profesorja dr. Maria Plenkoviča... A vsi omenjeni se niso veselili novega leta v pižamah, tako kot je bilo pri- poročeno. Bilo je zabavno, veselo, za nekatere še posebej med tek- movalnim pitjem iz dojenč- kove steklenice. Tudi ansam- bel Kristali iz Rogaške Slatine je bil zabaven. Ne le s svojo glasbo. Kristali so oblečeni v ženske spalne srajce vzbudili veliko pozornosti, ženski del občinstva pa je škilil na njiho- ve bolj ali manj dlakave noge. Tudi natakarice in natakarji, ki so bili z veseljaki vse do dveh zjutraj, so bili primerno urejeni. Nekateri celo s čepi- cami, s kakršnimi so se pred spanjem pokrili naši dedki. Na koncu so si lahko vsi skupaj rekli na svidenje - 2. januarja 1999! V Rogaški Slati- ni, kjer se je bilo mogoče do- bro zabavati že od vekomaj. BRANKO JERANKO Foto: SHERPA Rajajoča množica na Glavnem trgu, še najbolje je bilo, če si si uspel izboriti svoj kotiček in na njem tudi vztrajati. Tisti, ki smo se prebijali skozi množico, pa smo v leto 1998 zakorakali tudi s kakšno modrico. Najmlajši udeleženec rajanja v pižamah je bil obsoteljske gore list. Celjani na trgu Na prostem silvestrovalo 4000 ljudi - Zmanjkalo piva, hrane preveč »če bo šlo tako naprej, se bomo do leta 2000 res nau- čili, kako pripraviti sprošče- no, veselo in prijetno silve- strovanje na prostem,« je le- tošnje silvestrovanje na Glavnem trgu v Celju ko- mentirala Aleksa Gajšek- Krajnc iz Mestne občine Ce- lje, sicer duša zadnjih dveh celjskih silvestrovanj pod milim nebom. Od leta 1996 smo se v Celju poslovili s snegom in globo- kim minusom, zbrani na Glavnem trgu pa smo povpra- ševali zgolj po kuhanem vinu, ki je vsaj za trenutek ogrel roke, če že drugega ne. Na kislo juho, ki so je v gostišču Berger pripravili v velikih ko- ličinah, ni mislil (skoraj) nih- če. Zgodba se je konec 1997 razpletala precej drugače. Če- prav so ljudje, v Celju velja ocena, da se jih je zbralo okoli 4.000, na trg prišli s polnimi nahrbtniki, je pri gostincih bojda kar hitro zmanjkalo pi- va. Za zimo več kot visoke temperature, opolnoči so v Celju namerili 7 ali 8 stopinj Celzija, in veselo pričakova- nje novega leta sta kljub na- hrbtnikom narekovala še po- večano povpraševanje po drugih pijačah. Je pa gostišču Berger in bistroju Scotch, ki sta na trgu skrbela za poteše- ne želodce, tudi letos ostalo 'kar precej hrane. Tisoč porcij kranjskih klobas, na kolikor so organizatorji ocenjevah novoletno lakoto meščanov, je bilo le preveč. Zato pa je sila hitro postalo jasno, da bo 100-litrski sod vina, ki' ga je za novoletno zdravico odprl župan Jože Zimšek, zadoščal le v prime- ru, če ga bodo Celjanom delili po kapljicah. Saj veste, 100 litrov vina je veliko ali pa zelo malo. Če bi se na trgu zbralo 100 ljudi, bi vsakomur pripa- dal liter, če bi ga delili med tisočglavo množico, le še de- ci, za vseh štiri tisoč Celjanov pa 100 litrov ni bilo mogoče razdeliti niti po požirkih. Vsaj nečesa je bilo več kot preveč - pokanja in ropotanja po Glavnem trgu. Petarde, ki sicer Celjanov v prazničnih dneh niso pretirano strašile, so namreč v množici na silve- strsko noč le preveč odmeva- le. Občasno so preglasile tudi Hmeljarski instrumentalni kvintet in humoristično sku- pino Alkotest, ki sta zabavali Celjane. Fantje iz Hika prizna- vajo, da le do 3. ure na prvega dne v novem letu, ko so pos- pravili instrumente - pa je bilo takrat na trgu še toliko ljudi, da bi lahko novoletno zabavo raztegnili še bolj proti jutru. Naj ostane še kaj za nabira- nje izkušenj ob koncu letoš- njega in prihodnjega leta, saj naj bi šele novo tisočletje Ce- ljani pričakali povsem tako, kot je treba. IVANA STAMEJČIČ Foto: MR »Razdejanje« po končani silvestrski zabavi so komunalci na grobo počistili še pred novoletnim jutrom, povsem do čistega pa nesnage ni uspel sprati niti dež, ki je sicer skušal oprati celjske ulice. IZJAVA TEDNA »Kako dolgočasno mesto. Sredi nedeljskega dopold- • neva nikjer niti enega Celjana, pred katerim bi lahko razgrajali.« Člani navijaške skupine Bad Blue Boys iz Zagre- ba. Št. 1.-8. januar 1998 1. SNOPIČ KRONIKA S CEUSKEGA 9 Tit branil Golovec in Toneta Turnškov rod izhaja iz Zgornje Savinjske doline, kjer so pradedje imeli v rokah vso lesno predelovalno industrijo Pred dobrima dvema leto- ma je v zagrebški ledeni dvo- rani Doma športov zmago ro- kometašev Zagreba proti Pi- vovarni Laško slavil tedanji hrvaški obrambni minister Milan Bobetko, v nedeljo pa je Golovec branil naš obram- bni minister Tit 'Rirnšek. Bolj kot za rokomet se nav- dušuje nad badmintononv, ki ga v Ljubljani redno igra in je bil celo pripravljen kandidirati za predsednika osrednje zve- ze. Njegova nova spremljeval- iksL je doma iz Rimskih TopHc, 'kjer se Tit Turnšek po upokojitvi tu- di namerava naseliti, tek- mo pa je spremljal v družbi daljnih bratrancev Toneta in Aca Tlirnška. Turnškov rod izhaja iz Zgornje Sa- vinjske doli- ne, kjer so imeli praded- je (v Nazar- jah) v rokah vso lesno predelovalno indn-strijo. Aco je že vr- [sto let dir^k- ! tor celjske ca- i rinarnice, njegov svak Franc I Camloh pa eden večjih laških Uvtoprevoznikov in lastnik ^dveh teniških igrišč. Aco je i tudi carinski šef nekaterih [vzhodnih izpostav proti Hr- vaški, z ureditvijo Pavličevega sedla pa se bo obrnil še proti zahodu. Tone je že sedemnajst let ge- neralni direktor Pivovarne Laš- ko, žena Zinka pa je v vrhu Gradisa Celje. Pred tremi mese- ci je hčerka Darja (v Celju ima na začetku Ljubljanske ceste butik Q in bistro Panda) rodila Ivano, imata pa tudi sina Gre- gorja. Tone se odkrito navdušje nad petjem Tereze Kesovije, ki mu je ob zadnjem gostovanju v Laškem kar sredi koncerta če- stitala za rojstni dan. Za prihode znanih glasbeni- kov v Laško skrbi direktor pri- reditvenega centra Jure Jan. V nedeljo bo dopolnil 60 let in zato je najbližje sodelavce že počastil v kitajski restavraciji. Prosti čas zapolnjuje z zbira- njem starin in je ob sobotah pogosto na bolšjem sejmu v Celju, njegova velika želja pa je narediti v Laškem neke vr- sto kiparsko formo vivo. Pri Janovih je bolj zapletena politično plat življenja. V ob- činskem svetu Jure zastopa interese Desusa, pred kratkim pa je bila na nadomestnih voli- tvah izvoljena še njegova žena Milica. Upokojena ravnatelji- ca laškega vrtca je članica Združene liste, zato za ravno- vesje v družini skrbijo vnuki. ŽEUKO ZULE 7T&7T - Tit in Tone Turnšek. Darja Turnšek Jure Jan St.1.-8. januar 1998 10 REPORTAŽA \mmm\n Dvoičici z letnikoma 1997 in 1998 V celjski porodnišnici za slovo od leta 1997 Tina, v pozdrav letu 1998 Nika Zofija Verdev iz Brezna 12 nad Vitanjem je ob slove- su starega in pozdravu no- vega leta poskrbela za pri- jetno ter nevsakdanje pre- senečenje. V celjski porod- nišnici je ob zdravnicah dr. Ljiljani Pavičevič in dr. Ko- rani Leljak ter ekipi sester in babic Nataše Mlinar, Me- te Grobelšek, Slavice Laubič in Ide Plajh rodila dvojčici, krepki deklici, ki se bosta zapisali v zgodovino zaradi muhaste ure in koledarja - ena se je rodila lani, ena letos, čeprav je med njima vsega 5 minut razlike. Prva, dobila je ime Tina (tehtala je 3390 gramov in merila 50 cm), je prijokala na svet ob 23.59 ali minuto pred iztekom leta 1997, druga, se- strica Nika (3290 g - 48 cm) pa ob 00.04 v letu, ko smo že pisali 1998! Obe mali korenja- kinji čakajo doma sredi pohor- skih gozdov na svežem zraku sestrica, 3 in pol leta stara Anja, oče, stara mati in stari oče. 37 - letna Zofija Verdev sicer ni načrtovala in pričakovala dvojčic, vendar, kar je, je. Do- ma je poskrbljeno, da se bo- sta mali deklici tako dobro počutili kot med stenami celj- ske porodnišnice. Zadnja v letu 1997 pred Zo- fijo Verdev je rodila Irena Pe- tan iz Šaleka 12 pri Velenju. Ob 13.34 je rodila deklico Urš- ko (3080 g - 50 cm), katero doma nestrpno pričakuje tudi bratec Gašper. Druga v letu 1998 pa je rodila Suzana Kav- čič iz Celja. Ob 1.54 zjutraj je rodila dečka Tirna (2920 g - 49 cm), ki se ga je posebej razve- selil bratec Tadej. Že triintridesetic! Po podatkih glavnega sponzorja naše akcije Tr- Vse skupaj v eni sobi (od leve): Zofija Verdev s Tino in Niko. Suzana Kavčič s Timom in Irena Petan z Urško. Ob obisku je bil glasen samo Tim, da se ve, kdo je glavni v sobi med ženskami... govskega podjetja Moda iz Celja je bil to že 33 novoletni obisk v celjski porodnišnici. Letos na žalost ni bilo zra- ven direktorja Jožeta Kodre- ta, ki je samo prinesel darilo in čestitko, nato pa zaradi prehlada hitro odšel. Po zbranih podatkih so se na prehodu iz leta 1997 v 1998 rodili ob celjskih vsaj še eni dvojčki, v Wiesbadnu v Nemčiji. Deček se je rodil ob 23.58 leta 1997, deklica, njegova sestrica pa ob 00.13 leta 1998. Zdaj leta rojstva še niso problematična, bodo pa kasneje... 2. januarja ob devetih do- poldne je bil prostor v celj- ski porodnišnici pretesen, da bi sprejel vse, ki smo se tam zbrali. Ob ženah, ki so namesto doma novoletne praznike preživele v bolni- šnici, so bili še pevci imenit- nega okteta Studenček, trio Vikija Ašiča pa dobrotniki Banka Celje, Engro TUŠ Ce- lje, Tropic kafe Žalec, s cvet- ličnimi aranžmani Cvetličar- na Ocvirk in Zlatarstvo Kra- golnik. Ponovno sta se z dvema lepima podarjenima slikama izkazala slikarja Srečko Škoberne in Niko Ig- njatič. Vsako leto prispevata vsak po eno likovno delo, tako da imata v celjski po- rodnišnici že za majhno raz- stavo slik. Ob poslušanju programa je bilo v očeh veliko solz sreče in radosti, lepo pa nas je sprejelo tudi osebje na čelu s predstoj- nikom porodniško-ginekološ- kega oddelka, primarijem dr. Vladimirjem Webrom. Ugod- no je ocenil akcijo NT-RC ter med drugim povedal: »Kot po- rodnišnica smo vključeni v mednarodni projekt Baby friendly hospital pod vods- tvom Svetovne zdravstvene organizacije, kjer se izredno propagira dojenje. Lani smo v celoti prešli na celodnevni >rooming in<, kar pomeni ce- lodnevno bivanje zdravih no- vorojenčkov pri materah. Se- veda skušamo biti prijazni tu- di z mamicami in očeti, ki jih je vsako leto več prisotnih ob porodu. Z nizko umrljivostjo in obolevnostjo novorojenč- kov pomembno prispevamo k zavidljivim rezultatom naše države na tem področju. Da bi naše delo v bodoče obdržah na tej ravni in ga še izboljšali, bomo potrebovali precej nove medicinske opreme. Tekoče poslovanje bolnišnice brez iz- gube, prvič po dolgih letih, bo omogočilo angažiranje dolo- čenih sredstev za nabavo opreme za naš oddelek, kot so nove porodne postelje, in- Suzana Kavčič je Timov jok ocenila kot znak, da je fantii zdrav. Hvala bogu, naj še kar joče! Irena Petan je zadovoljna z malo Urško. Od nekdaj lepe st Urške slovele... kubator, monitorji, oprema histeroskopijo in podobno.< Vse manj otrok v letu 1997 so imeli v celjs porodnišnici 1732 porode kar je za 102 poroda manj t leta 1996. Lani se je rodilo 8 dečkov in 877 deklic, imeli 23 dvojčkov (leto prej I močno pa se je povečala p sotnost očetov pri poroc Leta 1996 jih je bilo 403, U pa 457. Ob tem pa je zaskrbljuje skoraj redno padanje štev rojstev, saj so v celjski pore nišnici imeli pred dvajseti leti, leta 1977, 3126 porod( lani pa skoraj polovico ma Zadnji trojčki so se v celj! porodnišnici rodili pred de: tirni leti, leta 1988. ■TONE VRA Foto: GREGOR KAl Brez okteta Studenček in tria Vikija Ašiča ni novoletnega programa. 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 11 Po poteh Pohorskega bataljona ^ Planinsko društvo Zreče vabi v soboto, 10. januarja, na 20. jubilejni pohod od Rogle do Osankarice. Organiziran avtobusni pre- voz v obe smeri bo iz Sloven- skih! Konjic ob 7.15 in ob 745 iz Zreč. Pričetek pohoda od koče na Pesku bo ob 9. uri, ■* zaključek pa bodo pripravili v Zrečah ob glasbi, srečolovu in ^podelitvi priznanj. Za vse po- drobnejše informacije vam je na voljo Planinsko društvo .Zreče. M. MAROT A ]____I Marljivi Ljubenci Ljubenci so v minulem letu precej postorili na izboljša- nju krajevne infrastrukture. Na Ljubnem in v Radmirju so tlakovali okolico pokopa- __lišč, med Ljubnim in Lučami J so leseno brv nadomestili z " novim mostom (vrednost na- ložbe je 20 milijonov tolar- - jev), na območju celotne obči- ne z novimi znaki izboljšali' prometno varnost ter postavili; panoramsko tablo Ljubnega^ z okolico. Izšla se jim ni edi- nole ureditev vodovoda v Okonini, ki so jo preložili na letos. Ž.Z. Konjiška voda oicužena Več kot petdeset ljudi iz ko- njiške občine je prejšnji teden zaradi okužene vode iskalo zdravniško pomoč v zdravstve- nem domu. Zadnje dni število obolenj upada, direktor Komu- nalnega podjetja Slovenske Konjice Dušan Slapnik pa še vedno poziva k previdnosti. V gospodinjstvih, ki so ve- zana na vodni vir Cimperman v Žicah, iz katerega se oskrbu- je z vodo deset tisoč prebival- cev konjiške občine in krajani krajevne skupnosti Lutarje v šentjurski občini, je pred praz- niki pritekla kalna voda. Ko- munalno podjetje Slovenske Konjice in zdravstveni dom sta zato takoj začela opozarja- ti, da je voda morebiti okuže- na in neprimerna za uporabo brez predhodnega prekuhava- nja. V konjiškem zdravstvenem domu so prejšnji teden zabe- ležili že več kot petdeset pri- merov obolenja, katerega zna- ki so predvsem slabost, bru- hanje in driska. V začetku tega tedna je število obolenj začelo upadati. Komunalno podjetje je izvedlo najnujnejše zaščit- ne ukrepe in poskrbelo, da so strokovne službe odvzele vzorce vode za laboratorijske preiskave. Direktor komunal- nega podjetja Dušan Slapnik pa opozarja, da poziv po skraj- ni previdnosti pri uporabi vo- de še vedno velja: pred upora- bo v prehrani mora voda vreti najmanj dvajset minut. Obča- nom tudi priporočajo, da naj vodo za kuhanje raje kupijo v trgovinah, še posebno pa na previdnost opozarjajo tiste, ki pripravljajo prehrano v jav- nem sektorju. Kot je še pove- dal direktor konjiškega komu- nalnega podjetja, naj bi nev- šečnosti zaradi kalne vode iz žiškega vodnega vira vendarle odpjavili že februarja letos, ko bo dokončno montirana čistil- na naprava. V M. Z dijaki v svet Interneta V Srednji trgovski šoli Celje bodo v sredo, 14. januarja, od- prli intROnet stičišče, drugo od predvidenih desetih v Sloveni- ji, prvega pa so pred kakšnim mesecem odprli v Sežani. Internet je postal zadnja leta najbolj vroča tema naše vsakda- njosti in čeprav je v akademskih krogih na prizorišču že od poz- nih šestdesetih let, je šele z odprtjem za široke množice po- stal to, kar je. To pa je okolje, v katerem živimo, delamo in se učimo. Življenja brez računal- nikov si skoraj ne moremo več predstavljati, povezava teh ra- čunalnikov pa je ustvarila Inter- net, medij, v katerem najdemo skoraj vse odgovore in je kot takšen izredno zanimiv za aka- demske in poslovne kroge ter najširše množice. Z vstopom šol v Internet so ustvarjeni pogoji za predstavi- tev dejavnosti, primerjave do- sežkov ter nenazadnje vrašča- nje slovenske vzgoje in izobra- ževanja v svetovno omrežje. S 6-letnim programom računal- niškega opismenjevanja (RO), ki sodi v sklop programov, fi- nanciranih s šolskim tolarjem, so v Sloveniji začeli leta 1994. Cilj programa je dvigniti raven informatizacije slovenskega šolstva, v to pa sodi tudi Inter- net. Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod RS za šolstvo sta zato začela s projektom, poime- novanim intROnet. Z njim v šolah ustvarjajo pogoje za do- stop do podatkov, ki so v sve- tovnem in domačem spletu omrežja Internet. V Srednji tr- govski šoli Celje, kjer bodo int- ROnet stičišče odprli v sredo, želijo ta svet predstaviti javno- sti. Vse do sredine februarja bodo tako učenci obiskovalcem pomagali iskati zanimive infor- macije in spoznavati Internet. IS K&K v Logarski Vseslovenska akcija Braz- de vzdržljivosti poteka že dobri dve desetletji, v letoš- nji program pa je vključena tudi Logarska dolina. Tradicionalni tek na smučeh na 12 in 24 km bo na sporedu 1. marca in bo zadnja smučarska prireditev za kaveljce in koreni- ne. Tek po Logarski dolini bo na sporedu že trinajstič in je med 22 aktivnostmi celoletne akcije Brazde vzdržljivosti celo edini na Celjskem. Ž.Z. Človekoljubni smo, toda... V Sloveniji smo do začetka božičnih praznikov v akciji Nikoli sami '97 namenili za^ človekoljubne programe^ Rdečega križa nad 79 milijo-' nov tolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot leto prej. V akciji, v katero se je vklju- , čilo nad 39 tisoč darovalcev, i pravnih oseb in občanov, so največ denarja namenili za , socialno ogrožene posamez- i nike in družine, veliko manj ' pa za brezdomce in begunce. Tako je bilo za prve namenje- nih 72 odstotkov sredstev, za brezdomce ter begunce pa celo manj kot odstotek zbra- nega. Blizu 20 odstotkov so darovalci namenili za letova- nje socialno ogroženih otrok, 6 odstotkov za programe po- moči bolnim, ostarelim ter in- validom, bistveno manj pa za pomoč zasvojencem, delo z mladimi ter programe med- narodnega humanitarnega prava. Lani so v Rdečem križu za pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam posredovali več kot 22 tisoč enotnih prehrambenih pake- tov oziroma 288 ton osnovnih prehrambenih izdelkov ter 67 ton pralnega praška. Pred bo- žičnimi prazniki so razdelili pet tisoč darilnih paketov bol- nim, ostareHm in invalidom, v njih pa so bili vitaminski na- pitki, kava, pecivo in volnene nogavice. Z denarjem, ki so ga darovalci namenili za leto- vanje otrok iz socialno ogro- ženih družin, bodo lahko v Rdečem križu poleti omogo- čili brezplačno letovanje blizu tristo otrokom. V človekoljubni organizaciji vseeno ugotavljajo, da so po- trebe občanov vsak dan večje in bi potrebovali vsaj dvakrat toUko pomoči. B. J. Darila za socialno ogrožene otroke Na Ljudski univerzi Velenje so se 29. decembra zbrali predstavniki Kovnice znanja iz Ljubljane, v Velenju vodi oddelek Sonja Šižgorič, ki so skupaj s slušatelji omenjenega usposabljanja in predstavniki socialnih ustanov obdarili otroke iz socialno ogroženih družin. Zanje so pripravili tUdI kulturni in zabavni program. Tanja Grošelj iz republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je otrokom podelila darila, je tudi menila, da je takšnih mladih posameznikov še veliko, vendar zanje žal ne vedo. jOŽE MIKLAVC Petrolko v porodnišnici Petrol se je med letošnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki odločil, da bo njihova praznična maskota Petrolko obiskoval bencinske črpalke in delil bonbone ter čestital voznikom. Petrolko pa je letos prvič obiskal tudi osem slovenskih porodnišnic, kjer je obdaril vse ženske, ki so bile v tistih dneh v njih. Poslovna enota Petrol Celje se je odločila za obisk celjske porodnišnice, kjer je Petrolko razdelil 24 paketov. TV V SPOMIN Martin Bizjak v času, ko se narava umir- ja k zimskemu počitku, le devet dni pred dopolnitvijo 90. rojstnega dne, jeMolgo- trajna bolezen ustavila nje- govo močno srce in pronicljiv razum, ki sta mu pomagala prebroditi številne težke živ- ljenjske dogodke. Rodil se je pred 90 leti v veliki kmečki družini v Bu- čah. Skromnost takratne- ga življenjaj* trdo delo ter dejstvo, da je bil rojen kot deseti brat, so zaznamova- le celotno njegovo življenje. Ker pri hiši ni bilo dovolj kruha za vse, se je že kot mladenič podal v uk. Pri trgovcu v Mestinju se je izučil za trgovskega po- močnika. V želji za boljšim kruhom je skupaj z bra- tom v letu 1938 najel lokal v Zagrebu ter odprl trgovi- no z živilskimi proizvodi. Kmalu je zaslovel kot mar- ljiv, iznajdljiv, podjeten in pošten trgovec. Žal je uspe- šno delo prekinila vojna. Ker je bil po naravi nepo- korljiva oseba, se je takoj pridružil narodno osvobo- dilnemu boju. Zato je bil tudi nosilec partizanske spomenice 1941. V njego- vem lokalu je nastala ena od najpomembnejših javk v Zagrebu. Okupator je javko odkril že konec leta 1941, zato je Matijo skupaj z bratom interniral v zlo- glasno taborišče Jeseno- vac. Preživljal je nepopi- sno trpinčenje, preživel je težke poškodbe glave. Z neizmerno voljo do življe- nja, z njemu lastno kljubo- valnostjo je premagal smrt; pot na prostost pa mu je omogočilo srečno na- ključje. Zatem se je pridru- žil partizanskim enotam, kjer seje izkazal kot vesten in odličen organizator pre- skrbe. Zaradi teh odlik je bil po vojni imenovan za vodjo žitnega fonda v Za- grebu. Poštenost in odloč- nost pri tem delu sta mu nakopala tudi zamere ne- katerih tovarišev. Znašel se je na Golem otoku, kjer je kot taboriščnik preživ- ljal drugo kalvarijo v svo- jem življenju. Le neizmer- na trmoglavost mu je po- magala, da je premagal psihično mučenje. Po izpu- stitvi je komaj našel zapo- slitev na takratni občini v Šmarju pri Jelšah, kjer je opravljal naloge referenta do svoje upokojitve. Kljub temu, da je v Rogaški Slati- ni postavil hišo, mu nemi- ren duh ni dal miru. Vse dokler mu pred dvema le- toma niso odpovedale mo- či, je vztrajno potoval po vsem svetu, kot svetovljan se je naučil celo esperanto. V zadnjem letu je bil svoj tretji življenjski boj. Čeprav je ostal nepokreten in hudo bolan, je ohranjal iskrivost duha. Kljub močni volji, spodbujanju svojcev in znancev ter pomoči in neizmerni zdravstveni negi v Domu upokojencev Celje, je ta zadnji boj izgubil. Ko smo njegovo izmuče- no telo polagali v rodno grudo, se spominjamo nje- gove neizmerne volje, nje- mu lastne iskrivosti, vztrajnosti, ki so mu po- magale prebroditi težko, a tudi bogato življenjsko pot. Kot takšen bo za vedno ostal v spominu sorodni- kov in znancev. Matija, naj ti bo lahka slovenska zemlja. M.V ŠM..8.ianiiar1998 12 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Razprodaje so tu! v Sloveniji čas in merila za sezonske razprodaje bla- ga zadnja leta določajo v združenju za trgovino Gos- podarske zbornice Sloveni- je, zato naj bi veljalo, da smo vsi državljani, vsaj kar se cenejšega posezonskega na- kupa obutve, oblačil in opre- me tiče, v enakem položaju. Da bi bilo temu res tako, pa skrbijo tržni inšpektorji, ki so v času razprodaj še bolj pogosti obiskovalci trgovin kot sicer. Po navodilih združenja so trgovci že 3. januarja lahko za- čeli z zimsko posezonsko raz- prodajo obutve, teden dni ka- sneje, torej, 10. januarja, lahko znižajo cene tekstilnemu blagu in konfekciji, razprodaje šport- ne opreme pa se bodo začele 5. februarja. Razprodaje obutve lahko trajajo največ 4 tedne skupaf, ne glede na njihov za- četek pa jih je treba zaključiti do konca februarja. Običajni čas razprodaj tekstilnega bla- ga, konfekcije in športne opre- me je 14 dni, trgovci pa se ob dodatnem znižanju cen lahko odločijo še za teden daljše raz- prodaje. Tako v združenju za trgovi- no pri Gospodarski zbornici Slovenije kot v tržnih inšpek- toratih opozarjajo, da morajo trgovci v času razprodaj le-te kupcem pravilno in natančno predstaviti, morebitne kršitve meril pa trgovce kar precej udarijo po žepu, saj je kazen za nelojalno konkurenco za samostojnega podjetnika naj- manj milijon tolarjev, za gos- podarsko družbo pa najmanj 3 milijone tolarjev. Kot ugotavljajo na Celj- skem,- v trgovinah ob razpro- dajah najpogosteje prihaja do pomanjkljive objave razpro- daj, trgovci pa pogosto najav- Ijajo tudi zavajajoče podatke o popustih. Če je blago v določe- ni trgovini znižano med 20 in 60 odstotki, to pomeni, da mo- ra biti vsaj petina blaga v pro- daji znižana za 20 odstotkov, vsaj četrtina pa za 60, kolikor znaša najvišji odstotek zniža- nja - sicer je podatek o deležu znižanja cen zavajajoč. IS Trilcraljevski kolediniki v pratikah so 6. januarja upodobljeni sv. trije kralji. Trikraljevsko koledovanje se j marsikje še ohranilo, drugod pa ga na novo oživljajo. Tako je tudi v Laškem. Platovnjakova družina iz Reke pri Laškem, oziroma Hrastnikova, že tretje leto samoiniciati\ no predstavlja staro šego. V ta namen so si pripravili tudi posebna oblačila in opremo, sedaj p obiskujejo domove ter pobirajo darove, kot se za kolednike spodobi. Darovi gredo v skupn trikraljevsko akcijo slovenskih misijonarjev za razširitev otroškega vrtca v Argentini. Ob slovesu na vhodna vrata s kredo napišejo začetnice imen svetih treh kraljev Gašpeijč Mihe in Boltežarja ter letnico novega leta. Napis 19 -h G -i- M -i- B -i- 98 ostane povsod di prihodnjega leta. VLADO MARO' Svete tri kralje so na predvečer 6. januarja sprejeli v številnih slovenskih krajih, med drugin tudi v Stari vasi v velenjski občini. Foto: GREGOR KATK S prstom po zemljevidu Izšel je Turistični vodnik Rogaške Slatine Zadnje dni starega leta je izšel Turistični vodnik Ro- gaške Slatine, ki opozarja gosta na zanimive možnosti preživljanja prostega časa. V zdraviliškem kraju takšnega priročnika doslej še niso imeli. V njem je tudi vložen zemljevid mesta ter Obsote- Ija. V priročniku, ki je koristen tako za počitnikarje kot za dnevne goste in domačine, je poudarek na sprehajalnih in kolesarskih poteh ter izletih po bhžnji in širši okolici. Med opisi sprehajalnih poti so po- drobni opisi poti na Janino, v Tržišče, na Cvetlični hrib, Bel- levue. Male Rodne, Tržaški hrib, Prnek, Ložno, Grilov hrib, po Rogaški vinski poti. Gozdni učni poti, Trim steze in planinske poti na Boč. Med besedilom so podrobni po- datki o nadmorskih višinah, oddaljenosti ter o tamkajšnjih zanimivostih. Številne podrobnosti so na- vedene tudi med kolesarski- mi potmi (kolesa si je v zdra- vilišču mogoče izposoditi, v toplejših mesecih pripravljajo vodene izlete) v Rogatec, na Donačko goro, Sladko goro, do planinskega doma na Bo- ču, v Olimje in do Slivniškega jezera. Poti so dolge od 20 do 63 kilometrov, različne zah- tevnosti, pri vsaki pa opozar- jajo na znamenitosti ob poti. Na priloženem zemljevidu so vse poti posebej označene. Med bogatimi možnostmi izletov so podrobno predstav- ljeni cilji na severni strani (Boč, Pohorje, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica), južni stra- ni (Podčetrtek, Podsreda in Bi- zeljsko), vzhodni strani (ste- klarstvo in Rogatec) in zahod- ni strani obsoteljskega kraja (Šmarje pri Jelšah, Celje, Sa- vinjska in Logarska dolina). V Turističnem društvu in Turistično informacijskem centru, ki sta Turistični vod- nik izdala, si želijo da se bodo v tej okolici dobro počutili tudi gosti, ki dajejo prednost individualnim izletom. Avtorji vodnika, ki ga bogatijo foto- grafije, so Brna Marinc-Go- bec, Lea Ostrožnik in Božo Kolar. Na platnicah sta moti- va s prospekta Rogaške Slati- ne iz 1. 1937, ki prikazujeta pitje zdravilne vode in značil- no razglednico zdraviliškega parka. Za začetek so izdali vodnik v slovenskem jeziku, do apri- la, ko je začetek glavne turi- stične sezone, pa bo izšel prav tako v hrvaškem, nemš- kem, italijanskem in angleš- kem jeziku. Njegova skupna naklada bo kar 30 tisoč izvo- dov. BRANE JERANKO Z zadnje akcije na Polzeli. Lani 1711 krvodajalcev Območna organizacija RK Žalec skupaj s krajevnimi organizacijami, ki jih združuje, uspešno deluje. Še vedno je ena od najbolj množičnih dejavnosti krvodajalstvo. Kot je povedala sekretarka Območne organizacije RK Žalec Majda Pilih, se je lani enajstih krvodajalskih akcij udeležilo 1711 krvodajalcev, od tega največ na Polzeli, kjer sta bili dve krvodajalski akciji, ena za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane in ena za celjskega, kri pa je dalo kar 419 krajanov, 380 krvodajalcev pa je bilo na prav tako dveh akcijah v Žalcu. Poleg tega so v prednovoletnem času razdelili 400 zavitkov š hrano socialno najbolj ogroženim, zbirali so oblačila in druge potrebščine ter jih seveda tudi delili. Za letos načrtujejo enajst krvodajalskih akcij, čeprav so že lani imeli pri tem nekaj težav s strani nekaterih delodajalcev. Letošnja prva akcija bo na Polzeli v Kulturnem domu 30. januarja. T. TAVČAR Proti nasilju V vseh celjskih osnov- nih šolah v letošnjem šol- skem letu izvajajo pro- gram »Preprečevanje na- silja«, za pedagoške de- lavce in starše, predstav- nike posameznifi šol, pa se je včeraj v hotelu Evro- pa začel 2-dnevni semi- nar na to temo. Udeležencem seminarja sta najprej spregovorili mag. Branko Shvar in Moj- ca Pušnik, danes pa je delo razdeljeno v dve skupini, udeleženci pa med drugim obravnavajo načine komu- nikacij v šoli in agresiv- nost, pogovore z žrtvami in nasilneži, se pogovarjajo o tem, kako postavljati pravila in oblikovati zdra- vo klimo ter nenazadnje, kako pripraviti razredne ure. IS« REČENO (ne) STORJENO Komu ste poslali poljubček? Novo leto je eno tistih praz- novanj, ko večina nekaj neko- mu želi. Ob tem si stiskamo roke, padamo drag drugemu v objem in si pošiljamo ali dajemo poljubčke. Človek bi rekel, da je vse skupaj že kar nekoliko osladno. Še posebno, če se spomnimo, kakšni ne- voščljivci smo Slovenci. Pa vseeno, recimo, da so želje in poljubi vsaj včasih pristni. Re- cimo, da vsaj nekaj daril in tu pa tam kakšen stisk roke v resnici kaže razpoloženje, ki ga izkazujemo s svojim zuna- njim ravnanjem. To pa je že dovolj, da lahko na običaj ne- kaj damo; tudi zato se je ver- jetno obdržal. In navsezadnje: zamislite si, kako bi bilo novo leto dolgočasno brez vseh teh ceremonialov, zabav, okraše- nih drevesc ali pa celo brez dedka Mraza ali božička. Še tako hladen poljub ha lica je konec koncev boljši kot nič. Torej, v teh časih, ko se iz kakršnegakoli vzroka že, na- smihamo drug drugemu nam tudi iz TV ekrana pošil} poljubček sam Pierce Brosnai alias trenutno najbolj znan filmski vohun, agent 007, M mes Bond. Iz sporočila, I nam ga podaja komentator sicer ni jasno, komu je ta p( ljub v resnici namenjen, je p jasno, da nekomu, ki je nai gore list. Kako lepo, kajni No, ne bodimo cinični. Td mi smo najbrž poslali korU' kakšen poljub, če ne drugd pa v mislih. Ob tem s? laM' spomnimo le še na naše§ predsednika vlade; ta za no^' leto, vsaj uradno, ni delil Ijubčkov, delil pa je baje /om ke (povabljenim novinarjerti z napisom »Nismo v slepi d ci«. Predvidevam, da je s ' sintagmo mislil na svojo pot tiko in na stanje gospodarst^' ter standarda v naši drža^^ Premier ima verjetno prav, '■ resnici morda nismo v slef ulici, toda tudi slepi nismo. ZORAN PEVE' 1. SNOPIČ ŠPORT 13 Italijani in Turki so premagljivi V torek nadaljevanje tekmovanj v košarkarskih evropskih pokalih - Polzelani s Stefanelom, Lašcani s Tofasom ovinotehna Savinjska i olzela in Pivovarna Laško sta z visokima zmagama proti Krki oziroma Idriji v državnem prvenstvu potrdili dobro formo. V torek čakata košarkarje obeh predstavnikov s Celj- skega obračuna v evrop- skem pokalu. Na Polzeli bo gostoval sloviti Stefanel iz Italije, v Treh lilijah pa turš- ^ki Tofas. Spoštovanja vreden nasprotnik, toda*** Polzelani so dosegli najviš- jo zmago 17. kroga v A-1 slovenski ligi, ob tem pa je še posebej razveseljivo, da so vsi igralci stopili na parket in odigrali zelo dobro. Trener Boris Zrinski se zaveda moči Stefanela, toda zaveda se tu- di, da bi utegnili njegovi ko- šarkarji presenetiti. »Italija- ni se lahko pohvalijo z za- sedbo polno zvenečih imen, kot so Sigalas, Kidd, Jovano- vič, Portaluppi, Bailey, Gen- tile... Slednja sta v navezi : izjemno nevarna in njuno so- delovanje bo potrebno one- mogočiti. Pravzaprav niti ni- so nepremagljivi, saj igrajo s sedmimi, največ osmimi ko- šarkarji. Recept za uspeh je torej agresivna obramba,« meni Zrinski, ki si je že ogle- dal nekaj posnetkov Stefane- lovih tekem. In kakšen je vtis? »Italijani so izjemno ne- varni v protinapadih, ki jih bomo morali preprečiti, ozi- roma onemogočiti. Ogledal sem si tekmo s Kinderjem in opazil, da se Stefanel večkrat zmede, ko nasprotnik spre- meni obrambo, so pa izjem- no nevarni, ko gre za mete za 3 točke. Dosegajo med 70 do 80 točk na tekmo, zdi pa se, da smo fizično bolje priprav- ljeni. Upamo na uspeh vsaj pred svojim občinstvom. Aleš Pipan, trener Pivovarne Laško morda celo na senzacijo in zmago v skupnem seštevku,« razmišlja polzelski trener. Favorit seveda ostaja italijan- sko moštvo, toda Kovinotehna Savinjska Polzela zna presene- titi. Zahodni sosedi pa ji, če se ozremo v lansko sezono, ko so presenetih Scavolinija, ležijo. Proti finalistu Koracevega pokala Podobno težkega nasprot- nika kot Polzelani so dobili tudi košarkarji Pivovarne Laško. Tofas se lahko pohva- li z nastopom v finalu Kora- cevega pokala lani, kar zgo- vorno priča o moči trenutno šestouvrščene ekipe turškega prvenstva. Trener Laščanov Aleš Pipan mirno pripravlja Adut Pivovarne Laško Matjaž Tovornik (v ospredju) in polzelski organizator igre Walter Jeklin bosta imela v torek težko delo. ekipo na spopad, veseli ga vrnitev Matjaža Tovornika, skrbijo pa posnetki tekem Tofasa. »Gre za izjemno kompaktno ekipo, s tremi Američani in reprezentan- tom Bosne in Hercegovine na čelu. Najnevarnejši so 207 centimetrov visoki Jackson, 11 cm nižji branilec Rogers in organizator igre Chil- dress. Tu je še izkušeni Bosa- nec Samir Avdič. Vsa igralna mesta imajo dobro pokrita in so absolutni favoriti v dvo- boju z nami, kar pa ne pome- ni, da se bomo predali,« raz- mišlja Aleš Pipan, ki ne iz- ključuje presenečenja. »To- Tekma na Polzeli med Kovinotehno Savinjsko in Stefanelom se bo začela v torek ob 20. uri, v Laškem pa se bo obračun med Pivo- varno Laško in Tofasom začel že dve uri prej. Po- vratni srečanji bosta 20. ja- nuarja. fas zelo niha v igri. Sposobni so vrhunskih predstav, a pre- cejkrat tudi povsem razoča- rajo, tako da nismo povsem brez možnosti za zmago. Za morebiten uspeh pa moramo odigrati obe tekmi vrhun- sko, s čvrsto obrambo in čim več hitrimi protinapadi. Ob- ljubim l'ahko, da bomo dali vse od sebe in poskušali zma- gati tako v Laškem, kot v Turčiji,« pravi Pipan. Lašca- ni so v tej sezoni že presene- tili Fenerbahčeja. Lahko pa- de tudi Tofas? TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Naslov na Koroško Moštvo Dravograda je zmagovalec Savinjske ko- šarkarske lige. Korošci, ki so po rednem delu prvenstva zasedli šele 4. mesto, so v finalu s 64:58 ugnali favori- zirano ekipo Rossi Laško. Nasploh pa je končni vrstni red glede na položaj pred končnico močno spremenjen, vodilna po rednem delu - Mo- zirje in Mladost - pa sta igrala samo za 3. mesto. Rezultati final - za 1. mesto: Dravograd-Rossi Laško 64:58 (35:28) - za 3. mesto: Mozirje- Mladost 70:63 (26:27) - za 5. mesto: Plima-Pizzerija 902 61:64 (23:36) - za 7. mesto: Garant-Celje 20:0 (b.b.). Končni vrstni red: Dravograd, Rossi Laško, Mozirje, Mladost, Pizzerija 902, Plima, Garant, Celje, Vrbovec, Medvedi. PŠ Pricetek domače sezone S FIS tekmami na Rogli in Soriški Planini se je pričela domača smučarska sezona. Tekmovalci Uniorja tokrat niso posegli po najvišjih uvrsti- tvah. Koštomajeva je s 15. me- stom v veleslalomu na Rogli dosegla najvidnejšo uvrstitev v ženski konkurenci, slavila pa je Špela Bračun (Alpetour) pred Breznikovo in Šrnalčevo (obe Olimpija). Petra Breznik je dan kasneje dobila slalomsko preiz- kušnjo (17. Koštomaj). Na startu soriškega moške- ga slaloma so se pojavili kar 103 tekmovalci, pripadel pa je Blažu Vrhovniku (Rog), Va|- dič (Unior) je bil deveti. PS VIZ OSNOVNA SOLA KOZJE Kozje 131 3260 KOZJE razpisuje prosto delovno mesto: -učitelja telesne vzgoje. Začetek dela takoj oziroma po dogovoru. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa. . Top 16 Petakovi in Stoklasu V konkurenci preko 100 kegljačev sta zasluženo sla- vila Biserka Petak (Miroteks Celje) in Uroš Štoklas (IBT Trbovlje). Zmaga Celjank je dvojna, kajti takoj za Petakovo se je s 33 keglji zaostanka uvrstila Jožica Šeško, na 4. in 5. mestu najdemo še Mariko Kardinar in Metko Lesjak. Pri moških manj uspeha za tekmovalce CP Celja. Najvišje se je prebil Zdravko Salobir, ki je bil ob koncu deseti, zmaga pa je po zaslugi Uroša Štoklasa odšla v Trbovlje. Pri kegljačih, ki nastopajo v ligah pod okriljem OKS, je sla- vil Bojan Gračner (Avto Celje). Vrstni red ženske: 1. Petak 558 kegljev, 2. Šeško (obe Miroteks) 525, 3. Urbane (Norik Prosol) 518, 4. Kardi- nar 518, 5. Lesjak (obe Miro- teks) 513, 6. Podbrežnik (Šo- štanj) 512, 7. Koštomaj 499, 9. Tkalčič 493, 10. Grobelnik 493, 12. Razlag 482, 14. Stajic 478, 16. Zupane 470 (vse Mi- roteks). Vrstni red moški: 1. Što- klas (IBT Trbovlje) 964, 2. Steržaj (Konstruktor) 949, 3. Hribar (IBT Trbovlje) 937, 10. Salobir 896, 13. Sivka 875, 14. Lešnik 874 (vsi CP Celje). Vrstni red moški C-OKS: 1. Gračner (Avto Celje) 881, 2. Lipovšek 873, 3. Zorko 813 (oba Pivovarna Laško). PŠKERL Srebotnikova v Avsfraliji Teniška igralka Katarina Srebotnik bo odšla jutri, 9 Januarja, na turnejo po Avstrahjt. kjer bo nastopila na mladinskem turnirju ^^ustrahan Upe . ^^^^ ^^^^^^..^ Potovanje Katarine in njenega očeta ki )0 t^,^^f,:L^''?;j /^^^^ Kupila eno povratno letalsko Melbourna, prav tako pa ji je na pomoč poskočila VTVVelen^^^^^^^^^^ t vozovnico). Mlada vozovnico (na sliki ji direktor VTV Ra,ko D)ord)evič i^^^^^^^ Velenjčanka bo v Avstraliji ostala en mesec in v tem času nastopna na v ) ^ OJSTERŠEK Melbournu in Sydneyju. BRSKAMOPO ARHIVU Nekdanji smučarski udarni trio na obisku v LIK Savinji aprila 1986. S sliko v roki z leve: pokojni Rok Petrovič, Bojan Križaj in Tone Vogrinec. Š>.1.-8.iaiiuar1997 14 ŠPORT Serija sicalcainih tekem Smučarski skakalci med prazniki niso imeli premora, saj so se domače in tuje tekme kar vrstile. Na zadnji lanski preizkušnji Alpskega pokala v italijanskem Predazzu je David Adamič (Velenje) pristal na 4. mestu in se uvrstil med kandidate za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v francoskem St. Moritzu. Na 90 metrski skakalnici v Planici so 2. januarja izvedli pokalno tekmo za mladince do 18 let. Zmagal je Bine Norčič (Triglav), Velenjčani Bojan Hriberšek, Marko Zorko in Luka Ograjenšek pa so zasedli 15., 19. in 29. mesto. V konkurenci dečkov do 15 let na Krvavcu (60 metrska naprava) je slavil Tržičan Marko Tomazin, Marko Perše (16. mesto), Marko Šteharnik (20.), Marcel Klemenčič (21.) - vsi SSK Velenje. Na nedeljski članski tekmi v Planici pa je pokalna članska tekma pripadla Tržičanu Jaki Grosarju, Jure Jerman je bil deveti, Rolando Kaligaro 13. in Uroš Kočnik 29. PŠ ŠPORTNIK LETA Iztok Puc Urška Žolnir Puc, žolnir in RK Celje Pivovarna Laško v zadnjem krogu glasovanja za najboljše športnike v minu- lem letu na Celjskem so največ glasov zbrali ponovno Iztok Puc (31), Urška Žolnir (28) in RK CPL (34). S tem pa smo tudi zaključili akcijo vašega izbora najboljših športnikov za minulo leto. Ob koncu ste največ glasov pri športnikih namenili Iztoku Pucu (103), sledijo pa Matjaž Tovornik 51, Dejan Peric 13, Gregor Cankar 6 ter Matjaž Cizej in Uroš Šerbec po 4. Pri športnicah je bilo precej bolj tesno, zmagovalka pa je postala Urška Žolnir z 90 glasovi. Katarina Srebotnik jih je zbrala 78, Jožica Emeršič 15, Tina Randl 6, Marika Kardinar 4 in Anja Valant 2. Med ekipami je prepričljivo slavil RK Celje Pivovarna Laško s kar 130 glasovi, sledijo pa KK Kovinotehna Savinjska Polzela 23, Pivovarna Laško 16, JK Sankaku 12 in NK Protonav- to Publikum 2. Zadnji nagrajenec je Ambrož Hočevar, Parižlje 23/a, Braslov- če. Nagrada ga čaka na našem oglasnem oddelku, vsem, ki ste sodelovali v naši akciji pa se zahvaljujemo. Celjani spet v Intertotu? NK Protonavto Publikum se je tudi letos odločil, da bo, če bo uvrščen na ustrezno mesto na domači prvenstveni lestvici, ponovno sodeloval v evropskem pokalu Intertoto. Odločitev pravzaprav ni presenetljiva, saj lahko klubu prinese le dobiček. Udeleženci omenjenega tekmovanja na- mreč prejmejo po 50.000 CHF za nastop v posameznem kro- gu. Intertoto bo letos potekal po knock out sistemu, torej bodo moštva igrala na izpada- nje po eno tekmo doma in v gosteh. Ob znesku, ki ga zago- tavlja UEFA pa na Skalni kleti računajo še na kakšen tolar s strani pokrovitelja Protonavta, ki se je v pogodbi zavezal, da nagradi uvrstitev v katerega koli izmed evropskih pokalov. Vprašanje pa je kako bo mo- rebitno sodelovanje v Interto- tu vplivalo na predstave v do- mačih tekmovanjih. V minulih letih se je namreč izkazalo, da so imeli naši klubi zaradi na- stopov v najmanj prestižnem evropskem pokalu, v sloven- skem prvenstvu precej težav, kar velja tudi za Protonavto Publikum, ki je v začetku le- tošnjega prvenstva preveč ni- hal. O pripravah in zasedbi Ce- ljanov za pomladanski del se- zone ni znanega bistveno več, kot po zaključku prvega dela prvenstva. V igri za priprave sta še naprej Turčija in bolj verjetna Dalmacija. Direktor Brane Florjanič je trenutno v Singapurju, zavoljo njegove odsotnosti pa so ustavljeni pogovori z morebitnimi novi- mi člani, ki naj bi okrepili moštvo. Največ se še vedno govori o prihodih Iranca Sa- davija, bivšega(?) Šentjurčana Kačičnika in enega izmed mladih brazilskih nogometa- šev, pričakovati pa je tudi kakšno presenečenje. Prihod vsaj enega tujca bi pomenil )konec ljubezni< z enim izmed Bosancev: Hajdurovičem, Mujčinovičem ali celo Kam- berovičem. T.L. Premalo dobrega Rogaška Slatina kot naj- večje zdraviliško mesto v Sloveniji si športno leto 1997 ne bo zapomnila po dobrem. Vrhunski šport je ugasnil, na bolje gre rekrea- ciji. V minulem letu je ugasnil še zadnji športni kolektiv, ki je nekaj pomenil - KK Rogaš- ka Donat MG - po približno enakem scenariju, kot pred leti ženski klub. Ostaja gre- nak priokus, da so v Rogaški Slatini uspeli zrušiti tisto, kar se je gradilo polnih 37 let. Vprašanje je, kdaj (če sploh kdaj) bodo spet dosegli podo- ben nivo, ko so košarkarji igrali v Evropskem pokalu Radivoja Korača. Nogometaši Steklarja so se po zaslugi za- nesenjaštva peščice posa- meznikov izognili usodi obeh košarkarskih kolektivov. Kot brezdomci so nekako le us- peh odigrati jesenski del v najnižjem rangu, novozgraje- no igrišče pa jim daje upanje na boljše čase. Balinarji Me- grada so ponovno izpadli iz druge lige, neuspehe pa po- krili z dosežki posameznikov. Preostanek rogaškega športa ostaja na ravni rekreacije, kjer velja izpostaviti karatei- ste kluba 88. Po selitvi v pro- store telovadnice Ratanska bosta njihov trud in delo pri- čela dobivati na veljavi. Kole- sarji so se zadovoljili z organi- zacijo dveh prireditev (vzpon na Boč in maraton Rogaška), smučarji pa so po nekaj letih spet oživili smučišče na Jani- ni. Mesto ima še kopico malo- nogometnih ekip, ki pa se uk- varjajo zgolj z igranjem te- kem, v državnem merilu pa nimajo predstavnika. Napre- dek je opazen pri delu z mla- dimi. Poleg dograditve štadio- na in dvorane na I.OŠ je na pomoč priskočila novousta- novljena Športna zveza. Želja in motiv po boljših in vidnej- ših dosežkih še vedno obsta- ja. Ne samo pri tistih, ki se s športom ukvarjajo, temveč tudi pri tistih, ki ga gledajo, o njem pišejo... To ni dovolj! Če ima (oz. bo imela) Rogaška Slatina pogoje, kakršne imajo drugod, potem bi morali na- rediti veliko več. In to čim- prej, kajti čas drsenja navzdol se je iztekel. Nižje se enostav- no ne da. JANEZ TRBOVC NA KRATKO Leveč: Ekipni zmagovalec Božičnega avtoslaloma Bemi je postala ekipa Racing Team Užmah pred moštvi Silvo Trans in Avtouri. Po posa- meznih kategorijah so v kon- kurenci 44 voznikov slavili Miran Grajžl, Franjo Merkač in Alojz Zorman. Šentjur: Alpinisti v organi- zaciji PD Rifnik Šentjur se na- meravajo spomladi odpraviti na Himalajo. Njihov cilj je 7468 metrov visoki Kumbha- karna East, preplezali pa naj bi jo po 2000 metrski vzhodni steni Vzhodnega Džanuja. Ptuj: Na strelskem turnirju ob Dnevu samostojnosti so Celjani z zračno puško v po- stavi Igor Želj (572 krogov), Jože Jeram (570) in Toni Iršič (568) zasedli 2. mesto. V posa- mični konkurenci je bil Igor Želj tretji. Vili Ravnikar (Kovi- nar Štore) pa četrti. Z zračno pištolo je SD Dušan Poženel (Peter Tkalec 567, Vinko La- vrinc 552, Pavli Knez 541) bila prav tako druga, Igor Tkalec pa pri posameznikih tretji. Zreče: V prijateljskem strelskem dvoboju sta se po- merili ekipi Cometa in Rečice. Z zračno puško so bili boljši Zrečani, s pištolo pa Rečičani. Polzela: Na hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal veteran Stane Skok pred mla- dincem Sašom Podlesnikom ter Brankom Setnikarjem. Po 20 turnirjih je najboljši Štefan Sinček (Polzela). Domžale: Ines Globočnik (TK Celje) je zmagovalka teniš- kega Spin turnirja do 14 let. V finalu je z 2:0 (7:5, 6:4) prema- gala Ptujčanko Ajdo Brumen. Šoštanj: V 3. krogu državne- ga prvenstva v košarki na vo- zičkih ni bilo presenečenj. Izidi: Ljubljana-Celje 70:18, Kranj- Maribor 61:37, Ljubljana-Mari- bor 69:30, Celje-Kranj 46:90. Žalec-Šempeter: Zmagoval- ca hitropoteznega šahovskega turnirja sta domačina Franc in Dušan Brinovec (Žalec), ki sta z enakim številom točk slavila pred Milanom Lesjakom (Pe- trovče). V Šempetru pa je na podobnem turnirju zmagal Branko Setnikar (Prebold). RK Celje Pivovarna Laško PANORAJViJ KOŠARKA 1. ASKL (M) 17. krog: KSP-Krško 102:5 (53:28) Jagodnik 21, Cizej 1? Jeklin 15, Šamanič 13, Ritupe 11, Kobale 8, Horvat 6, Rov šnik in Čmer 4, Kadič 3. PIL Idrija 90:59 (46:23) Lisica 33 Kune, Jurak in Goljovič 12 Bečirovič 7, Dončič in Dragšii 3, Tovornik, Tilinger, Šoštarij in Čop 2. Vrstni red: Uniot Olimpija in PIL 32, KSP 29 Krka, Postojna in Helios 26 Slovan 25, Maribor Ovni 24 Maribor Branik in Kraški Zi dar 23, Idrija 22, Krško 18. ROKOMET Liga prvakov (M) 3. krog: CPL-Badel Zagrel 26:21 (13:8) Puc 7, Stefanovi( 6, Šerbec 5, Pungartnik 3, Jel čič 2, Likavec, Vugrinec ir Tomšič 1. Vrstni red: CPL 6 Badel Zagreb 4, Generali 2 Akureyri 0. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 9.1. " Hokej 1. Uga, 12. krog - Celje; Inpos Celje-Olimpija Hertz. SOBOTA,10.1. ~2 Košarka l.ASKL (M), 18. krog-Ma- ribor: Maribor Ovni-PIL (20), Novo Mesto: Krka-KSP (20,30). 1 1.B SKL (M), 13. krog • Kranj: Triglav-Comet (20). 2. SKL (M) vzhod, 11. krog Zreče: Rogla Atras-ŽKK Mari- bor, Celje: Celje-Plima Pre- bold, Šoštanj: Elektra-Slivnica, 1. SKL (Ž) od 1. do 6. me sta. 1. krog - Maribor: ŽKK Maribor-Ingrad Celje. Od 7 do 12. mesta, 1. krog - Sež^ na: BTC-Comet. ■ Odbojka I l.B DOL (M), 16. J^rogl Novo Mesto: Krka-Šoštan) Topolšica (16). 1.A DOL (Ž). 16. krog • Ljubljana: Krim-Gostišča Štorman (V). l.B DOL (M), 16. krog • Nova Gorica: HIT Nova Gori- ca-Kajuh Šoštanj (15,30). ""l^EDEUA, 11.1. Rokomet (M) Liga prvakov, 4. krog - Trst Generali-CPL (18). Košarka l.B SKL (M), 13. krog • Ljubljana: Union Olimpijf ml.-Kemoplast (17). Hokej 1. liga, 13. krog - Jesenice; Hit Casino Kranjska Gora-In- pos Celje. TOREK, 13.1. Košarka Evropski pokal, 16. finala: Laško: PIL-Tofas (18), Polze- la: KSP-Stefanel (20). Hokej 1. liga, 11. krog-Bled: HD^ Bled-Inpos Celje. 1. SNOPIČ ŠPORT 15 Pol stoletja bencinskih hlapov AMD Slovenske Konjice je slavilo 50 let delovanja in 10 let motokrosa na njihovi progi v Skednju Komur bi uspelo zavrteti ^kolo časa za pol stoletja v preteklost, bi med primerja- njem s sedanjostjo zagotovo naletel na najopaznejšo spre- membo - promet na cestah! Kaj je v tistih časih pomenilo imeti avtomobil? Nekaj take- ga kot biti dandanašnji last- nik letala. A že v tistih povoj- nih, s skromnostjo in trplje- njem zaznamovanih časih, so se našli ljudje, ki so gleda- li daleč naprej. Kako je konjiškemu foto- fgrafu Pranju Čeriču in njego-: vim prijateljem Jožetu Turku, i Valterju Kolariču, Ernestu in Martinu Arzenšku leta 1947 ^ uspelo prepričati tedanjo ob- last, da so lahko ustanovili Avtomobilistično motocikli- stično društvo SI. Konjice? Če drugega ne, so bili eni prvih voznikov predvojnega opla kadetta in motocikla Adler 125 v povojnih Konjicah. Zato I so še istega leta začeli pouče- vati spretnosti upravljanja z avtomobili in motocikli. Naj- večja spretnost takratnega ča- : sa je bila, kako in s čim popra- viti vozilo, da o malenkostih, I kot so s čim napolniti rezer- voar goriva ali zakrpati nešte- ' tokrat zakrpano zračnico, niti ne izgubljamo besed. Kandi- ■ date je namesto desnih pravil , mučilo motgrozg^nstvp in Ulice Slovenskih Konjic so bile med letoma 1952 in 1958 polne ljudi, ki so navijali za »svojega« Mladena Čeriča. rokodelstvo. Prometnih pred- pisov ni bilo, prometnih zna- kov je bilo le za vzorec. V križišču je odločala glasnost hupe. Večini novopečenih imetnikov izpita je bil lasten avtomobil nedosegljiv. Ure- sničljive sanje so bile motoci- kel, največkrat v nezavidlji- vem stanju, odvzet okupator- ju ali uspešno »prezimljen« v kakem seniku. Konjičani so imeli srečo, da so imeli Pranja Čeriča. Temu je uspelo iz Ljubljane privleči terenski vo- jaški avto Tatra in motocikel BSA 250. Obe vozili sta bili narejeni v kapitalizmu, preži- veli okupatorja in osvobodi- , telje ter pristali v socializmu. ! Z drugimi besedami: servisna služba je bil vaški kovač, re- zervni deli pa zarjavelo želez- je za kozolcem. Nadomestna vozila in garancijski pogoji!? Znanstvena fantastika! Nosilci priznanj AMZS ob 50-letnici AMD Slovenske Konjice in 10- letnici motokrosa v Konjicah: (od leve) Drago Alenc, Janez Jazbec, Vilibald Premru, Franc Potočnik, Danilo Pekovšek, Sašo Kragelj, Andrej Ban in Branko Peršoh. Konjiški motodrom Izvršni odbor društva pod vodstvom Pranja Čeriča, Franca Šelige in Pranja Adam- Ijeta je leta 1952 sklenil: »Or- ganizirajmo krožno dirko po konjiških ulicah.« Dirke si je ogledalo vse, kar leze in gre. Start je bil pred starim kultur- nim domom. »Pista« se je na- daljevala mimo takratne nižje gimnazije, po stari Celjski ce- sti in skozi trg. Kasneje so starodobni »Šumaherji« ubra- li daljšo, zahtevnejšo linijo Konjice-Oplotnica-Tepanje- Konjice. Njen prvi šampijon je bil Fric Venko na horeksu. Tako kot današnji navdušenci navijajo za večkratnega dr- žavnega prvaka Saša Kraglja, so takrat navijali za Mladena Čeriča, sina ustanovitelja društva. Skoraj ni bilo dirke v Sloveniji ali rajnki Jugoslaviji, kjer Mladen ne bi osvojil lo- vorjevega venca. Zadnja dirka z motocikli, tudi takimi s prikolico, po ko- njiških ulicah je bila leta 1958. V obdobju vse do konca sedemdesetih je društvo ob- novilo hišo na Grajski ulici in pridobilo lastništvo stavbe na Liptovski 13. Tovornjak Opel Blitz, njegov šofer Jože Vuhe- rer, prostovoljci in člani druš- tva ter neutrudni Franc Šeligo so bili gonilna sila, ki ji je uspelo zgraditi lasne prosto- re, kupiti novo motorno kolo Tomos, tovornjak TAM 4500 in prve fiate iz Crvene Zasta- ve. Njihova večna, še danes neizpolnjena želja, poleg us- tanovitve javne avtomehanič- ne delavnice in odprtja pro- storov za tehnične preglede, je bila opravljanje teoretične- ga in praktičnega izpita v Ko- njicah. Tokrat motokros v sredini osemdesetih se je društvo vrnilo k svojim kore- ninam. K motošportu. Nov predsednik Janez Jazbec, pio- nirji konjiškega motokrosa Dušan Šloser, Raj ko Topič (skupaj z Založnikom, Peršo- hom in Tajherjem ekipni dr- žavni prvaki 1. '90) in njegov oče Mičo, Tomas Lipuš, Gaš- per Založnik (prvi iz serije Množici plakatov se bo 14. junija pridružil plakat za dirko Evropskega prvenstva kategorija 125 ccm na škedenjski progi pod viculuktom. državnih prvakov) in oče Jan- ko ter neutrudni Avgust An- derlič so zgradili okostje ene- ga najuspešnejših motokros društev v Sloveniji, ki je v desetih letih delovanja nani- zalo osem osvojenih držav- nih prvenstev v posameznih kategorijah, dve ekipni pr- venstvi, dve prvenstvi za po- kal Alpe Adria in viceprvaka Evrope v lanskem letu. Prav evropski vicešampion in šest- kratni državni prvak Sašo Kragelj je, poleg Branka Per- šoha (prvak 1. '91 v kat.250 ccm) in prej naštetih tekmo- valcev, ki so orali ledino na motokros progi izpod viaduk- ta Skedenj (med obema tune- loma) na sedanji avtocesti Vransko-Hoče, ponesel ime Banex Teama in Konjic po vsej Evropi. Banex Team niso samo prvaki, so tudi tekmo- valci, ki že škilijo po zmago- valnih stopničkah (Mitja Drev, Matej Hrovatič, Marko in Peter Kselman, Iztok in Go- razd Oprešnik, Kristjan Fi- javž) in so tisti, ki brez moto- krosa preprosto ne morejo živeti (Simon Štrajhar in Alojz Vogrinc). Druga, mračnejša plat us- peha je dejstvo, da brez dru- žinskega denarja, neutrudnih in malce »odštekanih« članov društva, ki so iz nič zgradili progo, prinesli znanje o tem športu in učili mularijo prvih krosarskih korakov, ter po- moči konjiških ali zreških podjetij in dolgoletnega spon- zorja Andreja Bana, ne bi bilo za dve mizi pokalov in medalj niti desetine plakatov, ki so vse od prvega iz septembra 1987 vabili na državne, repub- liške in medrepubliške (rajn- ka SFRJ) ali dirke za pokal Alpe Adria. Evropa v Skednju Samo v glavah, v katerih še veje duh ustanoviteljev ko- njiškega avto moto društva izpred petdesetih let, se lahko rodijo najbolj neverjetne, re- cimo jim kar nore ideje, ki jih Šestkratni državni prvak, prvak Alpe Adria, viceprvak Evro- pe Sašo Kragelj in njegov kawasaki ob Čeričevih zmagovalcih puchu 125 in tomosu 250. bo znala ceniti tudi zgodovi- na. Ena takih idej, ki bi še pred leti zaslužila začudene obraze, je organizacija dirke za evropsko prvenstvo v mo- tokrosu ali udeležba sloven- skega tekmovalca na svetov- nem prvenstvu. Ne samo ide- ja, pred nami je že vabilo za evropsko dirko v kategoriji 125 ccm, ki bo 14. junija na progi konjiškega avto moto društva. In pred nami stoji Sašo Kragelj. Njegovo ime si velja zapomniti. Med poročili o »odličnem« petnajstem me- stu katerega izmed sloven- skih smučarjev si bo zagoto- vo priboril kratko vestičko o osvojeni točki, stopnički ali zmagi na eni izmed dirk za svetovno prvenstvo v moto- krosu. TEODOR JESIH Foto: VIKI LUŠENC it. t''8.|a Previ nik po levi strani zapeljal n mo stoječe kolone vozil, ki stala pred spuščenimi poiz pornicami na železniške prehodu. Ko je z vozilom z peljal med spuščene polzapc niče, se je pripeljal potniš vlak. Boris F. je s prednji delom vozila trčil v bok lok motive in se pri tem hu( telesno poškodoval. Iz vozi so ga rešili gasilci PGB Celj zaradi poškodb pa se zdravi celjski bolnišnici. Radarji v tem tednu ZARJA KOVINOOPREMA, družba za proizvodnjo, predelavo in prodajo kovinskih izdelkov d.d. Petrovče, Petrovče 21,3301 Petrovče, telefon (063) 707-253 Nadzorni svet Zarja Kovinooprema d.d. Petrovče razpisuje skladno s sklepom 4, redne seje z dne 19.12.1997 delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Poleg pogojev, ki jih za imenovanje direktorja določata 4. in 5. odstavek 246. člena Zakona o gospodarskih družbah, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: -visoka ali višja izobrazba strojne ali ekonomske smeri -aktivno znanje tujega jezika -najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih -dobre vodstvene in organizacijske sposobnosti -državljan Republike Slovenije Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo« v 14. dneh po objavi na naslov: Nadzorni svet Zarja Kovinooprema d.d. Petrovče, Petrovče 21,3301 Petrovče. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30. dneh po končanern zbiranju pruav. Prestolnica Malezije je mešanica orientalskega in modernega sloga. Droga je smrt Kuala Lumpur je kljub številnim nebotičnikom čudovita mešanica arhitektur I Marsikdo si pod imenom Malezija predstavlja le ne- ko oddaljeno islamsko dr- žavo, ki slovi predvsem po ejneusmiljenih kaznih za -prekupčevalce z mamili in bi bil zato njen obisk narav- -nost samomorilsko dejanje. Res je sicer, da na večini limalezijskih mejnih preho- dov stojijo svarilne rdeče table z napisom Dadah is -^dead (droga je smrt), vendar je pregled pri vstopu v drža- ^vo za turista le gola formal- nost, tako da se popotnik s čistimi nameni res nima če- ^sa bati. Res je tudi, da je Malezija središče islama v tem dela sveta, vendar ta še zdaleč ni! tako ortodoksen kot v arab- skih deželah, pa tudi sicer je v ustavi zagotovljena svoboda veroizpovedi za vse državlja- ne. Malezija je namreč meša- nica ras, barv in ver. Tu najde- mo Malajce, ki so večinoma mushmani, budistične Kitajce in hindujske Indijce, med vse- mi temi pa še vedno lahko prepoznamo tudi belopolte potomce nekdanjih koloniza- torjev. Malezija, ki je pravzaprav sestavljena iz dveh delov, za- hodnega na Malajskem polo- toku ter manjšega dela Bor- nea, ki si ga deli z Indonezijo, je namreč država z bogato kolonialno preteklostjo. Tuj- ce so od nekdaj privlačila bo- gata nahajališča naravnih bo- gastev, predvsem kavčuka. kositra in žlahtnih vrst lesa, ter odlična strateška lega med Indijskim oceanom in Juž- nim kitajskim morjem. Že v začetku 16. stoletja so si drža- vo podjarmili Portugalci, do- brih sto let kasneje so prišli Nizozemci, največji pečat pa so tu pustili Angleži. Njiho- vega jarma se je država z ime- nom Malajska federacija reši- la šele leta 1957, današnje ime pa je dobila šest let ka- sneje. Zanimivo je, da je v Malezijo do leta 1965 spadal tudi Singapur. Vgozdu neboticnilcov v nasprotju s , tropskimi pragozdovi Bornea (ki so pred meseci na žalost umirali v katastrofalnih požarih), kjer je reka še vedno skoraj edina prometna pot, pa je predvsem zahodni del Malaj- skega polotoka, tudi po za- slugi Angležev, infrastruktur- no kar dobro razvit. S potova- njem tako ni večjih težav, če pa v Malezijo pridemo iz so- sednje Tajske, začutimo tudi veliko olajšanje v komunika- ciji, saj tu praktično vsi govo- rijo angleško. Največje me- sto v tem delu države je Kuala Lumpur. K. L. (kel-ej), kot ga na kratko imenujejo domači- ni, je hkrati tudi prestolnica države. Kuala Lumpur bi prav lahko zamenjali s kakšnim New Vorkom ali Singapur- jem. V zadnjih dveh desetlet- jih, ko je bila Malezija med vodilnimi azijskimi tigri, je bilo namreč zgrajenih og- romno megalomanskih stolp- nic. Danes se lahko mesto ponaša celo z najvišjo zgrad- bo na svetu. Na žalost gospo- darstvenikov je bil K. L. pred kratkim tudi mesto konferen- ce, kjer naj bi reševali hudo finančno krizo, ki je ta del sveta zajela prejšnje poletje prav z devalvacijo malezij- skega ringita. Najlepša železniška postaja Kljub številnim nebotični- kom pa je mesto marsikje še vedno očarljiva mešanica vik- torijanske in arabske arhitek- ture, ki kažeta na nekdanjo prisotnost angleških koloni- zatorjev in arabskih trgovcev. Popotnika, ki se v mesto pri- pelje z vlakom, prevzame že čudovita železniška postaja, za katero pravijo, da je s svoji- mi številnimi minareti, okra- ski v arabskem slogu in čisto- čo sploh najlepša na svetu. Mesto pa je pravzaprav zelo mlado. Njegov nastanek sega v leto 1857, ko je 87 Kitajcev na sotočju rek Kelang in Gom- bak odkrilo bogate zaloge ko- sitra. Tu so postavili prve lese- ne kolibe, iz katerih je zrasel današnji moderni K. L. Prav na sotočju teh dveh rek danes stoji veličastna mošeja Jamek Masjid, ki je bila zgrajena že leta 1909 in je bila do leta 1965, ko so nedaleč stran zgradili moderno Narodno mošejo, verski center zahod- nomalezijskih muslimanov. Prav blizu mošej pridemo tudi do najpomembnejšega tr- ga v Maleziji. To je Merdeka Square, Trg neodvisnosti. Tu je bila 31. avgusta 1957 s sto- metrskega droga za zastave, najvišjega na svetu, sneta an- gleška zastava in proglašena svobodna Malajska federaci- ja. Na pomembnost trga kaže tudi tabla, kjer so napisane res visoke kazni za vsako nespo- dobno obnašanje ali škodo, ki bi jo napravili v parku. Najviš- ja kazen znaša okrog 50.000 tolarjev. Nekoliko iz mesta je še en prelep naravni park, kjer lahko najdemo celo pomanj- šano kopijo skrivnostnih mo- nolitov iz Stonehenga v Angli- ji. Verjetno hočejo Malezijci tudi s takimi parki vsaj delno popraviti škodo, ki je bila v preteklosti storjena in še ved- no nastaja zaradi brezobzirne- ga izkoriščanja naravnih bo- gastev. ■■■■■Hi ALEN BRAJNIK 34 AKCIJA KOVI TEDNI Zdravja in sreče za zvrlian icoš Z odzivom na prvo akcijo za naj voščilnico smo zadovoljni - Izbrali dve najboljši z odzivom na našo novo akcijo Iščemo in izbiramo naj novoletno ali praznično voščilnico smo v uredništvu Novega tednika zadovoljni. Ne samo, da smo dobili veli- ko voščilnic, ki ob vsakem prazniku priromajo na naš naslov, ampak so se odzvali tudi mnogi drugi. Taki, ki voščilnice zbirajo in več let hranijo ter taki, ki jih je naša akcija vzpodbudila k nastan- ku »sveže« voščilnice. Več inovativnosti so naši voščil- niki pokazali na področju likovne opremljenosti, manj pri besedilih. Tu še vedno prednjačita dve besedi: zdravje in sreča, ali pa so si pomagali z verzi domačih in tujih literatov. Ko smo prvi letošnji pravi ^delovni dan voščilnice pregle- dovali, smo imeli nemalo te- žav. Najprej smo izločili vse uradne voščilnice z natisnje- nimi teksti in žigi, nato pa se je krog ožil in zožil na dve voščilnici. Najbolj veselo in prijetno voščilnico z duhovitim in iz- virnim tekstom je napisala Nina Mazi iz Ljubljane, ki je zapisala, da gre »voščilo oz. novoletno željo, ki jo mlajša ljubica izlije na papir svojemu poročenemu prijatelju.« Oblikovno pa nam je bila najbolj všeč zbirka novolet- nih voščilnic, ki so jih pripra- vili otroci podružnične os- V ospredju nagrajene voščilnice otrok z OŠ Ljubečim, zadaj pa škatla vseh, ki smo jih v minulih dneh prejeli. novne šole Ljubečna. Res so se potrudili in pripravili deset lepih unikatnih voščilnic, ki so domiselno likovno urejene in imajo ustrezna besedila. Ker vemo, da prav v šolah in vrtcih nastajajo najlepši izdel- ki, bomo pri natečaju koncem leta za njih pripravili posebno tekmovalno kategorijo. Med zelo dobrimi voščilni- cami, ki so nam bile všeč, gre omeniti zbirko unikatov, ki jih je z vezenjem okrasila He- lena Ograjenšek iz Celja, pa domiselno voščilnico Mizars- tva Hohnjec ha koščku iveri- ce, zbirko Arpada Šalamona in Hede Vidmar iz Slovenskih Konjic in še nekatere druge. Čeprav smo izločili uradne voščilnice, pa so bile nekatere tako posrečene, da jih mora- mo vseeno omeniti. Delo Ljubljana: »Prihaja novo leto. Naj se vam izpolni- jo nove želje, izkoristite nove priložnosti, doživite nove us- pehe, naj se vam zgodijo no- va, prijetna presenečenja. No- ve so tudi naše telefonske šte- vilke.« Pivovarna Laško je takole voščila: »31536000 srečnih se- kund vam želimo!« Zanimiva je tudi voščilnica podjetja SAF iz Celja, ki se ukvarja z založništvom stri- pov in tudi njihove voščilnice so vselej na to temo. Letos so jo zastaviU v stilu Man in Black. Tri sestre Majda, Tatjana in Meta Jurač iz Ljubljane pa so pošiljale voščilnice s karikatu- ro treh simpatičnih mačk ter tekstom: »Oj, me Juračke, že mal' bolj stare Mačke, iz src vam želimo, da Vi in Mi se v letu 1998 le veselimo.« In še nekaj osebnih voščil- nic: Peter Pregrad: »Toliko voščilnic hiti te dni okrog sve- ta - kdo ve, koliko jih pade na plodna tla?« Nevenka Žlender: »Naj vam v novem letu, ki prihaja, zdravje, sreča vas obdaja, naj uspehi se vrstijo in naročniki se množijo!« Jožica Ostrožnik: »I slovenska navada je, da s prehodu iz starega v r leto zaželimo vse najbo Zato naj vam in vašim dra leto, ki prihaja, prinese ] biserov jutranje rose, v I rih boste našli zdravje, sr mir in veselje.« Pokrovitelj letošnje ] akcije je Ljubečna Art, k re zaposleni bodo izdi unikatni priznanji za 1 najboljše avtorje voščil Priznanji bomo pod konec januarja na pos( prireditvi. Veliko voščilnic smo gledali in dve najbolj u koviti nagradili Tatj Cvirn, Urška Selišnik, di tor Ljubečna Art M Brecl in Tone Vrabl. TONE VR. Foto: GREGOR K^ Kako so lovci reševali pasje življenje V Florjanu pri Šoštanju so rešili psa s 150 metrov visoke skale Lovci iz Lovske družine Smrekove-Šoštanj so iz ska- lovja Murnove zijalke rešili psa, ki je obtičal sredi stopet- deset metrov visoke stene. Kar dvanajst dni je ubožec preždel brez hrane in vode na skalnati polici, dolgi približno dva metra, široki kakšnih osemdeset centime- trov. Akcija zelene bratovš- čine, ki se je raje odločila za reševanje kot za milostni strel, je trajala tri ure in de- vet minut. Prvi, ki je v skalovju zaznal nenavadno dogajanje, je bil kmet Franc Stropnik, Razpo- dovnik po domače. V noči z 19. na 20. december je sUšal pasji lajež in cviljenje, ki je prihajalo iz Murnove zijalke. Ker lajež tudi v prihodnjih no- čeh ni utihnil, je o tem obve- stil lovskega čuvaja Jožeta Koželja, ki skrbi za lovski re- vir na tem območju. Lovci so se podali v iskanje, ki je trajalo kar nekaj dni. Veliko je bilo treba prehoditi, veliko časa opazovati, saj je psiček podnevi miroval in ni dal glasu od sebe. Na ozki pohci je bilo na srečo še nekaj grmovja, sicer bi zagotovo zgrmel v prepad, globok šest- deset metrov. Psa so napo- sled odkrili. V petek, drugi dan novega leta ob deveti so pričeli z reševalno akciji vrha Murnove zijalke se spustil lovec, kinolog in a nist Franc Verko-Verč, ki bil ob varovanju v nave: Antonom Časlom. Z njim, bil ves čas v radijski z\ Jože Koželj, ki je usme celotno reševanje. Psa, ki imel znanega lastnika, so vsezadnje uspešno poteg iz skalovja. Kosmatinec, star naj bi šest let in je mešanec, ki in sebi tudi lovsko kri alpsk goniča, je pristal v narc lovcev tresoč, prestrašen hvaležen za življenje. LOJZE OJSTERŽ Izgubljeni kuža, ki je rm ozki skalni polici preživel dvanajst dni brez hrane in vode, se j^ končani reševalni akciji članov Lovske družine Smrekovec-Šoštanj stisnil k svojim rešitelji' Pred njimi je kup alpinističnih vrvi, ki so jih potrebovali pri spustu z vrha Murnove zijd^^ Zmagovalno besedilo novoletne voščilnice Nine Mazi iz Ljubljane Ljubi mo\... »Ali boš imel kdaj kaj časa zame? Hočem reči, če boš, ko boš končal vsa pomembna srečanja, opravil nujne tele- fonske pogovore, napisal po- trebna pisma, prebral številne pritožbe, oddal važne račune, predihal pomembne dopise in zaključil neodložljive se- stanke, ko tvoja pisalna miza ne bo več tako polna časopi- sov, revij, knjig, zvezkov in papirjev, ko boš odpeljal so- progo po nakupih, obiskal mamo v bolnišnici, telefoniral sestri Ivanki, peljal tasta k pe- dikerju in psa k veterinarju, ko boš odigral partijo tenisa z bratom Janezom, premagal bratranca Petra v šahu in vr- gel karte s prijatelji, ko boš poiskal instalaterja, poklical mizarja in plačal zidarja, pri- šel z golfa s svojim šefom, odpeljal avto h kleparju, od- nesel hlače h krojaču, popra- vil pralni stroj, pokosil travo pred hišo, obrezal vrtnice za hišo, pobehl vežo, počistil te- raso, pospravil klet in spraz- nil garažo, odpeljal avto k mehaniku, našel ploščice za kopalnico, prebral tisto goro knjig, revij in časopisov, ki jo hraniš v dnevni sobi, zakrpal zračnico na sinovem kolesu, skidal sneg pred hišo, pogle- dal nogometno tekmo, poslu- šal vse nove CD-je, popil pivo s kolegi, užival v lepem vre- menu, pojedel okusno kosilo izpod taščine kuhalnice, po- kadil tisto smrdljivo cigaro in se naspal pred televizorjem, ko bom razumela, da si poro- čen, ko bo tvoja soproga sa- ma prinesla iz trgovine vse, kar potrebuje, ko bo tvoj pr- vorojenec popravil cvek iz matematike, ko se ti ne bo treba jeziti na očetovo pozab- ljivost in ženino zapravljivost, ko te šef ne bo spravil v slabo voljo, ko tajnica ne bo več tako butasta, ko ti bo snažilka dobro pospravila pisarno, ko ti bo vratar prijazno voščil dobro jutro in te bo sodelav- ka ubogala, ko se s soprogo ne bosta več prepirala, ko ti ne bo treba več klofutati najmlajšega sina, ko ti sose- dov pes ne bo več lula ob avtu in ti ne bodo več zasedli par- kirnega prostora, ko ti poštar ne bo več nosil položnic in pisem s sodišča, ko ne boš več razburjen, živčen, utru- jen, naveličan, izmučen in vsega sit, ko te ne bo bolela glava, ko se ne boš več bal svoje žene, ne boš več na dieti, prenapet ali nervozen in ne boš preveč zaspan, ko boš končno enkrat spet vesel, pri- jazen, zaljubljen in dobre vo- lje, morda imel vsaj minutko ali dve časa zame? Da bova lahko skupaj po- slušala CD, ki si mi ga fe- bruarja poklonil za Valentino- vo, pogledala revijo z najno- vejšo stanovanjsko opremo, šla prvič skupaj v kino, si ogledala košarkarsko tekmo najinega najljubšega moštva, pokusila vino iz sosedovega vinograda, prebirala pravljice, ki sva jih imela kot otroka najraje, preizkusila recept za potico tvoje mame, prižgala svečko na grobu najinega pri- jatelja, šla skupaj drsat na bližnji bajer, naredila načrt za mini počitnice na Dunaju, preživela nekaj nepozabnih trenutkov v najinem parku, šla na ples v najboljši disko, uživala ob novoletnem kon- certu, skušala poiskati izgub- ljene trenutke in se brez več- ne naglice predajala sreči v dvoje... Ljubi moj, prosim ne bodi hud, ker sem ti pisala. Saj to je samo vprašanje. Moja novo- letna želja...« NINA PETICA FILM - RADIO 35 Smrt sanjske ladje Skoraj tri ure trajajoči spektakel Titanik bo te dni na ogled v Celjskih kinematografih ;ij Film Titanik scenarista, iQ,producenta in režiserja Ja- iljjmesa Camerona naj bi bil igjdoslej najdražji film, kar so igjih kdaj posneli, saj je prora- Q|čun zanj znašal več kot 200 gjmilijonov dolarjev. Gre za akcijsko ljubezensko zgod- ppbo, ki se odvija na legendar- .g|nem Titaniku, v glavnih vlo- g|gah pa so zaigrali: Leonardo gjDiCaprio, Kate VVinslet, [j^Kathy Bates, Billy Zane in [g|mnogi drugi, med njimi kar g^tisoč statistov. Zgodovinska dejstva, na ka- ^jterih sloni zgodba, so bolj ah ■ manj znana - 10. aprila 1912 je ^Titanik, ki je v tistem času jj.veljal za prekomorska sanjsko 'ladjo, izplul iz Suthamptona ^in se podal čez Atlantik v New ^^Vork. Že kar na začetku se je skoraj zaletel v drugo ladjo, kar je prebudilo skrbi o varno- sti potnikov in manevrski spo- sobnosti novega rodu kolosal- nih čezoceank. Ladja je bila namreč velika kar 269 me- trov, na njegovem prvem po- tovanju je bilo na njej 2223 potnikov in članov posadke, rešilnih čolnov pa je bilo do- volj samo za polovico potni- kov. Vozovnica za prvi razred je stala kar 3100 dolarjev, kar bi danes znašalo 124 tisoč do- y[larjev. Titaniku so ladje posla- Q le kar nekaj obvestil o ledenih gorah v bližini. Imel je 16 iljVododpornih prekatov, s kate- j rimi naj bi še zmanjšali mož- ^ nost potopitve. Ledena gora, v 2 katero so se zaleteli 14. aprila nekaj pred polnočjo, jih je .^prerezala pet, dovolj, da se j ladja potopila. Ženske in otro- jCi prvega in drugega razreda so imeli prednost pri vkrcanju v rešilne čolne. Ko je Titanik tonil, je orkester igral, v upa- nju, da bo pomiril potnike. Posadka je zaprla izhode iz oddelkov tretjega razreda, da bi potnikom preprečila do- stop do palub.Med vsemi re- šilnimi čolni, ki so jih spustih s Titanika, se je samo eden vrnil iskat preživele, čeprav večina ni bila polnih. Titanik se je prelomil na dvoje tik preden je potonil. Tudi potem, ko se je začel potapljati, mnogi potniki niso verjeli, da bo res potonil, saj je veljal za nepotopljivega. Na palubah so se v začetku igrali z ledom, potniki prvega razreda sploh niso hoteli na mraz in niso verjeli, da poteka evakua- cija. Skrivnostna ladja naj bi se pojavila v bližini, a se ni odzvala klicu na pomoč, dve uri po tistem, ko je Thanik potonil, je prispela čezocean- ka Carpathia. V ledenem At- lantiku je končalo življenje 1500 ljudi, kar pomeni, da je preživelo le 32 odstotkov vseh potnikov in posadke. Tudi če niso utoniU že na začetku, so kmalu umrli zaradi podhladi- tve v ledeno mrzli vodi. Cameronov Titanik »Pri filmu si nisem zastavil cilja prikazati zgolj dramatič- no smrt te slavne ladje, ampak tudi njeno kratko in razkošno življenje. Želel sem ujeti lepo- to, živahnost, optimizem in upanje Titanika, njegovih pot- nikov in posadke. Želel sem razgaliti temačno stran človeš- tva, ki je podčrtala to tragedijo in hkrati slaviti vso možno ve- ličino človeškega duha. Kajti Titanik ni samo poučna zgod- ba - mit, parabola, metafora človeške slabosti. To je tudi zgodba o veri, pogumu, žrtvo- vanju in predvsem ljubezni,« je o filmu povedal scenarist in režiser James Cameron, znan po Terminatorju, Rambu 2, Osmem potniku 2, Breznu, Pe- klenskem valu... Titanik je akcijska ljubezen- ska zgodba, ki se odvija na prvem in hkrati zadnjem usod- nem potovanju Royal Mail Steamerja Titanika, čigar pono- sni lastnik je bila družba White Star Line. Potovanje filmskega Titanika se pričenja v sedanjo- sti na prizorišču ladjinega vod- nega groba. Častihlepni iskalec zakladov (Bili Paxton) je odlo- čen najti dragocenosti nekoč prekrasne ladje. A na površje namesto tega dvigne še nepove- dano zgodbo. Med tragičnimi razbitinami se razkrije sijajna palača, ki se ji je nekoč reklo Titanik in ki se je pripravljala na svoje prvo potovanje iz An- glije. Med tisočimi, ki so prišli ladji zaželet srečno pot, je uso- da združila dve srci, med kate- rimi bo vzplamtela strast, ki bo za vedno spremenila njuni živ- ljenji. Rose DeWitt Bukater (Kate Winslet) je 17-letna Ame- ričanka iz višjih slojev, ki jo dušijo stroga pravila in pričako- vanja edvardijanske družbe. Rose se zaljubi v svobodomisel- nega mladega potnika medpa- lubja Jacka Davvsona (Leonar- do DiCaprio). Ko ji odpre oči in vrata v svet, ki se razprostira zunaj njene zlate kletke, se med njima splete skrivna, prepove- dana, mogočna ljubezen, ki ni zamrla niti v sedanjosti. Prav nič se ne more vriniti med Jacka in Rose - niti nekaj tako ne- pojmljivega kot je potopitev Ti- tanika ne. Na Titaniku se naha- jajo tudi Cal Hockley (Billy Zane), bogati dedič in Rosin zaročenec, ter Ruth Bukater (Frances Fisher), ki želi ohrani- ti zase in za hči družbeni polo- žaj, čeprav sta skoraj obuboža- li.Oskarjevka Kathy Bates igra najbolj živahno resnično potni- co Titanika Margaret Molly Brown. Med drugimi resnični- mi osebami so na Camerono- vem Titaniku še kapitan E.J. Smith (Bernard Hill) in glavni graditelj Titanika Thomas An- drews (Victor Garber). Pet let priprav Filmski ustvarjalci so več kot pet let raziskovali ladjo in grozljive podrobnosti njene potopitve v manj kot treh urah po trčenju. K razbitinam Tita- nika so se spustih dvanajst- krat, in sicer z dvema plovilo- ma Mir 1 in 2, ki sta sposobna potapljanja v velikih globi- nah. Potopitev do razbitin je trajala kar dve uri in pol. V takšnih globinah še ni nihče snemal s filmsko kamero, za- to so morali obhkovati poseb- no ohišje in sistem za premi- kanje v vse smeri, saj so jo pritrdili na posebno plovilo na daljinsko upravljanje. Po- sneli so tudi notranjost razbi- tin, ki so bila večinoma v ne- dotaknjenem stanju. V Foxovih studiih v Mehiki pa je ogromna skupina umet- nikov, tesarjev in inženirjev zgradila Titanik v skoraj na- ravni velikosti. Zgradili so tu- di ogromen kontejner in ga napolnili s 76 milijoni litrov vode, v kateri so nato potopili Titanik. V posebnem kontej- nerju pa so zgradili trinad- stropno stopnišče ladje in je- dilnico prvega razreda ter ga potem zalili s 23 milijoni li-. trov vode. Vse podrobnosti so morale biti takšne kot v resni- ci, tudi grozljiv konec, ki je bil najzahtevnejši vidik sne- manja, saj je Cameron želel, da bi gledalci imeli občutek kot da se nahajajo tam. Ljubezenska zgodba med Rose in Jackom se odvija na prvem in zadnjem potovanju Titanika. KINO Union od 8. do 14. 1. ob 16.30 Krvavo obzorje in ob 19. uri ameriški film Titanik. Mali Union od 8. do 14. 1. ob 18. in 20.30 ameriški film Donnie Brasco. Metropol od 8. do 14. 1. ob 17. in 20.30 ameriški film Ti- tanik, 10. 1. ob 10. uri v mati- neji pa ameriški film George iz džungle. Kino Žalec 9. 1. ob 18. uri Hercules, ob 20. L. A. zaupno, 10. 1. ob 20. uri L. A. zaupno, 11. 1. ob 16. in 18. uri Hercu- les, ob 20. uri L. A. zaupno. Najljubša radijka: Ivica Burnik Na Radiu Celje so poslušalci izbrali najljubšo voditeljico in oddajo Zadnjih štirinajst dni v de- cembru smo celjski radijci iskali najljubšo voditeljico ali voditelja na Radiu Celje in izbirali najljubšo oddajo. Seveda smo glasovanje v ce- loti prepustili poslušalcem in že kaj kmalu je postalo jasno: najpriljubljenejša vo- diteljica je Ivica Burnik, naj- ljubša oddaja pa Mali O. V desetih dneh smo po tele- fonu, pa tudi pisali ste nam, zbrali skupno 573 glasov, od teh pa jih je bilo kar 233 za Ivico Burnik in 190 za oddajo Mali O. Med voditeljicami je drugo mesto pripadlo Nataši Gerkeš Lednik (115) in tretje Tonetu Vrablu (88). Druga najbolj priljubljena oddaja je Vrtiljak polk in valčkov, ki je prejela 147 glasov, tretja pa Sredino dopoldne z Ivico Bur- nik s 65 glasovi. Treba je pou- dariti, da je slednja na spore- du šele dobra dva meseca. In kaj smo na podlagi glasov poslušalcev zaključili? Da imajo poslušalci najraje tiste oddaje, ki jim voditelji dajo močno osebno noto. Bodisi s prijaznostjo, aktualnostjo, angažirainostjo ali s čimerkoli tistim, kar je daleč proč od mlačnosti, nezainteresirano- sti ali površnosti. Še posebej smo bili veseh, da je prvo mesto pripadlo Ivici Burnik, ki je ljudi osvojila s svojo prijaznostjo. Verjetno so začutili, da ta ni narejena, rezervirana samo za pred mi- krofon, temveč da Ivica takšna pač je. Vedno v komunikaciji s sočlovekom. Starim ali mla- dim, izobraženem ali ne, vljudnim ali ne, skratka z vsa- komer. In to jo dela priljublje- no tudi med kolegi. Človek, ki oddaja toliko pozitivne ener- gije, ne more biti deležen ne- THje poslušalcem najljubši celjski radijci (z leve): Ivica Burnik, Tone Vrabl in Nataša Gerkeš Lednik. gativne, ki velikokrat, žal, preveva okolico. Tisti, ki Ivico poznamo kan- ček bolje kot le običajni po- slušalci, vemo, da je tudi iz- jemno skrbna mati in babica. Prav žalostno jo pravzaprav vidimo le takrat, ko pripove- duje o vnučku, ki da je sinoči ravnokar »zakuhal« in podob- no. Sicer pa z izjemno blagim nasmehom razsvetli vsako sredino jutro, ko se pojavi v redakciji, ali začetek torkove- ga popoldneva. Včasih si zaže- lim, da bi bila pogosteje v redakciji, kot neke vrste stre- lovod med na trenutke s streli- cami švigaj očimi pogledi v re- dakciji. Pa to seveda ni mogo- če, saj je Ivica zelo aktivna upokojenka. Z možem še ved- no rada gresta v hribe, v druž- bo, vedno je na voljo otroko- ma, ko je treba popaziti na vnuke, rada pa tudi potuje. Z možem sta si ogledala že dobr- šen kos Evrope... Ivica je upokojitev pred tre- mi leti dočakala kot novinar- ka v celjskem dopisništvu De- la, toda z našo medijsko hišo je na nek način zvezana že nekaj desetletij. V začetku šestdesetih let se je po končani srednji šoli zaposlila kot tajni- ca, takratni radijski urednik Milan Božič pa je začutil, da bi bila lahko tudi odlična no- vinarka. Pa se je poizkusila v časopisnem in radijskem me- diju ter se v obeh dobro ujela. Ko je po raznih reorganizaci- jah Delo v Celju odprlo dopi- sništvo, so Ivico povabili k sodelovanju. In ker je bil tudi Celjski ted- nik takrat Delova enota, ji pre- razporeditev ni povzročala pre- glavic. Le radijski medij ji je bil ves čas zelo ljub. Zato sodelova- nja z njim nikoli ni zares preki- nila. Pogosto je vodila tudi raz- ne prireditve v Celju, danes se s tem ne ukvarja več. Ko se je upokojila pred tre- mi leti, pravi danes, to zanjo ni pomenilo posebnega šoka. Misel na to, da je upokojenka, ji ni bila mrzka, navsezadnje je vedela, da je tu še vedno dovolj honorarnega dela. In radio. Ko se bo »upokojila« drugič, torej ko ne bo več delala na radiu, pa bo verjetno mnogo težje, priznava. Skromna kot je, Ivica pripi- suje zasluge za svoj uspeh pri poslušalcih predvsem oddaji Mali O, ki jo vodi in dodaja, da bi bil vsakdo, ki bi jo vodil, popularen pri poslušalcih. Mi vemo, da to ni res. In da drži tisto, česar se Ivica Burnik pri Malem O drži dosledno: s po- slušalcem, ki kliče v oddajo, ker potrebuje pomoč, je treba biti prijazen, ker je v stiski, tisti, ki kliče zato, da bi kaj podaril, pa si prijaznost zaslu- ži zaradi svoje odločitve. In zato Ivici prijaznosti nikoli ne zmanjka. Da leta niso po- membna za delo na radiu, pa priča njen izjemno mladosten in zvonek glas. Lepota in mili- na le-tega gotovo izvirata iz prav takšne notranjosti. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Foto: G.K. 36 GUSBA NOVI TEDNI GLASBENI EX-PRESS __1997 - 2. del JULIJ Izšel je dolgo pričakovani album »EV 3« soul div EN VOGUE, na lestvice pa se je z novim albumom »Drag« ponovno vrnila tudi pevka K.D. LANG. V petek, 4. julija, je v Can- karjevemu domu na razpro- danem gala koncertu nastopil svetovno znani tenorist LUCIANO PAVAROTTI (na sliki). V Jesolu pri Benetkah se je med 10. in 12. julijem že tretjič zapored zgodil velik ročk fe- stival BEACH BUM '97 - poleg nekaterih velikih imen s sve- tovne ročk scene so tam na- stopili tudi dve slovenski ročk zasedbi - PsychoPath in Revolver. V okviru 45. mednarodnega poletnega festivala je 7. julija v Križankah nastopil latino zvezdnik GILBERO GIL, na taistem prizorišču pa je dva dni kasneje koncertiral legendarni funky- jazzer MACEO PARKER Prvaki angleškega artističnega trancea JUNO REACTOR so po dveh referenčnih albumih »Transmission« in »Beyond The Infinitive« spet presenetili z odličnim albumom »Bibble Of Dreams«. V Hollywoodu so THE ROLLING STONES zaključili s snema- njem glasbe za novi studijski album. Lawrence Payton, pevec nekoč zelo znane zasedbe The Four Tops, je po dolgotrajnem boju z jetrnim rakom umd v 59. letu starosti. 20. julija je bil v športni dvorani Slovan v Ljubljani mini ročk festival, na katerem so kot zvezde večera nastopili NOFX. Ljubljanski punkovski kvintet RHVTHM THIEVES je pri založbi FV objavil vinilno single ploščo. Gordon Sumner, alias STING, se je »prodal« založbi EMI za 35 milijonov dolarjev. Z uspešnico »So Help Me Girl« je angleške lestvice spet naskočil GARY BARLOW (na sliki), nekdanji član skupine Take That. Soundtrack filmske uspe- šnice »Men In Black« se je kot prvi izmed številnih letošnjih soundtrackov zavihtel na pr- vo mesto ameriške lestvice najbolj prodajanih LP-jev. Ameriške alternativce URGE OVERKILL je zapustil kitarist. Eddie Roser, na nj.egovo mesto pa je vskočil Nils St.Cyr. - j THE PRODIGV so v prvem tednu po izidu prodali neverjet-, nih 2,5 milijona kopij albuma »The Fat Of The Land«, ki je^ zasedel prvo mesto LP lestvic kar v 22. državah. 'j AVGUST Z vrha britanske lestvice je skladba PUFFA DADDVJA »FU Be Missing You« izrinila single »D'You Know What I Mean« brit pop prvakov OASIS. V starosti 83 let je umrl WILLIAM S. BURROUGHS, legen- darni noveUst in vodilno pero t.i. beat generacije. Diskografski velikan Columbia je na trg lansiral novi album »Songs From Northen Britan« udarnega škotskega kvarteta TEENAGE FANCLUB, ta založba pa je objavila tudi zbirko uspešnic, ki jih je v svoji tri desetletja dolgi glasbeni karieri nanizal kanadski poet LEONARD COHEN. Vincent Furnier alias ALICE COOPER je ob 25. obletnici aktivnega delovanja na glasbeni sceni objavil »live« album. Na policah slovenskih trgovin z nosilci zvoka se je znašel novi album »Walk On Water« angleške skupine KATRINA&THE VVAVES. Udarni nemški tehno trio SCOOTER je v svojem lastnem studiu v Hamburgu posnel že četrti album »Age Of Love«. JOHN FOGERTV, kitarist, pevec in nekdanji šef slavnih CCR, je s svojim novim albumom »Blue Moon Swamp« navdušil le Skandinavce. MARIAH CAREV (na sliki) se je s svojo najnovejšo uspe- šnico »Honey« že dvanajstič povzpela na sam vrh Billboar- dove lestvice najbolje proda- janih single plošč v ZDA. Mladinsko kulturno zaklo- nišče Hoče je med 29. in 31. avgustom spet organiziralo open-air festival Hoška pre- buja '97 na katerem so poleg nekaterih domačih ročk za- sedb nastopili tudi irski ročk zvezdniki THERAPV?. Sean »PUFF DADDV« Combs se je po megauspešnici »Fll Be Missing You« na vrh ameriških lestvic zavihtel še z albumom »No Way Out«. 21. avgusta je končno le izšla v Veliki Britaniji najbolj pričakovana plošča letošnjega leta »Be Here Right Now » brit- pop zvezdnikov OASIS (na sliki). SEPTEMBER Na znameniti hollywoodski aveniji Walk Of Fame je zasijala tudi zvezda, ki si jo je s svojo več kot pol stoletja dolgo glasbeno kariero prislužil legendarni blues kitarist in pevec JOHN LEE HOOKER. V starosti 64 let je umrl znameniti slepi španski jazz pianist TETEMONTOLIU. 16 let po razpadu legendarne angleške zasedbe LED ZEPPELIN se je na single formatu spet znašla njihova ročk klasika »Whole Lotta Love«. 5. septembra so v newyorški dvorani Radio City štirinajstič zapovrstjo podeljevali prestižne nagrade MTV Music Avvards. Izšel je prvi studijski izdelek skupine SWEET 75, ki jo vodi Kris Novoselic (ex- Nirvana). Najpopularnejši mladi irski ročk zasedbi ASH se je kot stalna članica pridružila kitaristka Charlotte Hatherley. Liverpoolska alter pop zasedba ECHO&THE BUNNYMEN se je po nekajletni odsotnosti z glasbene scene v velikem slogu vrnila z izvrstnim glasbenim izdelkom Evergreen«. Radio Študent je v sodelovanju s koncertno agencijo ŠKUC - ROPOT 13. septembra že sedemnajstič zapovrstjo organiziral osrednjo slovensko rockovsko prireditev NOVI ROČK. V Londonu je umrl svetovno znani glasbeni kritik in publicist DEREKTAYLOR. Newyorški tehno freak MOBY je posnel naslovno temo za najnovejši film o Jamesu Bondu. Vedno popularnejši Britanci VERVE so se s skladbo »The Drugs Don't Work« zavihteli prav na vrh britanske lestvice, tam pa se je znašel tudi njihov album »Urban Hymns«. Skupino PRIMAL SCREAM je zapustil bobnar Paul Mu- lreany. Ameriški neo punkerji GREEN DAY (na sliki) se po skoraj enoletni odsotnosti z glasbene scene vrnili z novim albumom »Nimrod« in singlom »Hitchin' A Ride«. Zagrebška založba Zg Zoe Music je objavila že dolgo in težko pričakovani albuma »Prah i pepeo« TONYJA CETINSKEGA (na sliki). V starosti 66 let je za posle- dicami srčne kapi umrl STIG ANDERSON, menager šved- ske pop skupine ABBA. Nova verzija več kot dvaj- set let stare uspešnice »Cand- le In The Wind« , ki jo je ELTON JOHN posvetil avgu- sta preminuli princesi Diani, je zasedla prvo mesto na ve- čini svetovnih lestvic. Po petnajstih letih skupne- ga dela se je angleški zasedbi CHUMBAVVAMBA končno le uspelo prebiti na angleške les ce. Njihov posrečen single »Tubthumping« je za dva te( okusil tudi slast najvišje pozicije britanske lestvice CARLOS SANTANA je za svoje življenjsko delo pn nagrado Chicano Music Avvard. Avstralski pop-rock bend MEN AT VVORK so se dvanajst po razpadu spet vrnil na koncertne odre. JANEZ ZMAZEK - ŽAN je svojo petindvajsetletnico dele nja na slovenski ročk sceni obeležil s svojim prvim samos nim izdelkom »Na drugi strani«. OKTOBER Diskografski velikan Warner Bros. je s ponovno obj, celotnega kataloga legendarne zasedbe T.REX obeležil dvaj to obletnico smrti Marka Bolana. V 74. letu starosti je umrl legendarni jazz in blues pe JIMMY WHINTERSPOON. BILLY JGEL, popularni ameriški pevec in pianist, je izdal tretjo zbirko svojih uspešnic. 7. oktobra je v Ljubljani nastopila ameriška alter coun ročk zasedba HAZELDINE, dva dni kasneje pa so v prestoli igrali ameriški THE VVALKABOUTS. RTV ZKP je založila CD prvenec »Predigra« celjske rc zasedbe NUDE (na sliki). V Nashvilleu so že 31. podeljevali nagrade COUNTRY MU; ASSOCIATION AWARDS. Založba One Little Indian je objavila tretji samostojni albi »Homogenic« 31-letne islandske pop princeske BJORK Gi mondsdottir. Britanska plesna zasedba M PEOPLE je naskočila evrops lestvice z albumom »Fresco«. GILBY CLARKE, bivši kitarist bivše ročk atrakcije Guns&l ses, je objavil svoj prvi LP »Hangover«. Vinilmanija records je založila »live« kompaktno ploi kultnega jugo-hip-hoperja RAMBA AMADEUSA. Ljubljanska založba Corona je objavila četrti album »( zaceli rane« ALENKE GODEC. 12. oktobra je v letalski nesreči umrl 53-letni JOHN DENVl Sir PAUL McCARTNEY je z albumom »Standing Stoi zavzel prvo mesto najbolje prodajanih plošč klasične glasb Ameriški ročk zasedbi FOO FIGHTERS se je name odpadlega kitarista Pata Smeara pridružil Franz Stalil. Na policah slovenskih trgovin z nosilci zvoka se je zna nova plošča »Calling Ali Stations« skupine GENESIS. Croatia records je založila tretji samostojni izdelek »Al traz« tudi pri nas zelo popularne ALKE VUICE. Založba panika je objavila drugi album »Rad bi bil s te- boj« VILIJA RESNIKA (na sliki). SPICE GIRLS so s svojim najnovejšim singlom »Spice Your Life Up« s prvega mesta angleške lestvice izrinile Elto- na Johna in njegovo »Candle In The Wind«. Ljubitelji romske godbe so se razveselili LP-ja »Čhaie« zasedbe ŠUKAR. Jubilejna 30. Vesela jesen se je zgodila 25. oktobra v dvor Tabor v Mariboru. Ljubljanska kvazi metal skupina BOMBE je posnela en, novih skladb in jih v samozaložbi tudi objavila na albu »Sladka pozaba«. V ljubljanski Festivalni dvorani so 28. oktobra žagali brit ski novometalci PARADISE LOST, v Hali Tivoli pa je oktobra ropotala najpopularnejša in najglasnejša tehno zas ba THE PRODIGV. NOVEMBER v torek, 4. novembra, je v Hali Tivoli nastopil legenda blues pevec JOHN MAYAL. 15-letna country pevka LeANN RIMES je s tretjim album »You Light Up My Life« s prvega mesta ameriške lest\ izrinila JANET JACKSON in njen album »The Velvet Rope«. Kultni kalifornijski bend THE RESIDENTS je ob svoji 6 stoletja dolgi prisotnosti na glasbeni sceni objavil retrospek ni CD »Our Tired, Our Poor, Out Huddles Masses«. SPICE GIRLS, najpopularnejša dekliška zasedba na svetu objavila drugi album »SpiceWorld«. PETICA GUSBA 37 v nizozemskem Rotterdamu se je smetana svetovne glasbe- ne scene potegovala za nagrade, ki jih je četrtič zapovrstjo podeljevala MTV Kurope. Na slovensko glasbeno sceno se je z zgoščenko »Dvignimo čaše prijafli« vrnil IVO MOJZER. Najuspešnejša in najudarnejša avstralska ročk zasedba AC- DC je na Martinovo le dočakala izid CD-boxa »Bonfire« s štirimi kompaktnimi ploščami. Ameriško ročk Zcfsedbo R.E.M je zapustil bobnar Bili Berry. 17. novembra je izšel album »Reload« ameriških ročk velika- nov METALLICA. 19. novembra so v Hali Tivoli igrali ameriški funk metalci FAITH NO MORE. Odlična filmska igralka in jiopevkarica BARBRA ; STREISAND (na sliki) je po- ' snela studijski album »Higher Ground«, s katerega prihaja tudi velika uspešnica »Teli Him«, 72-letni legendarni blues ki- tarist in pevec B.B. KINO je spet navdušil ljubitelje prave- ga pristnega ameriškega bluesa z novo ploščo »Dueces Wild«. 24. novembra je minilo šest let od smrti FREDDIEA MERCURVA. Še živeči člani skupine Queen so v ta namen posneli skladbo »No One But You«. Kočevska ročk skupina K SOUND XXX je končno le učakala svoj prvenec »Tempus Fugit«. Ljubljanski kmetje AGROPOP so trinajsto obletnico prisot- nosti na slovenski glasbeni sceni obeležih z novim albumom »Srečni smo Slovenčki«. V Klinarjevi delavnici je nastalo tudi osem bolj resnih skladb, ki jih je ANJA RUPEL uvrstila na svoj tretji album »Brez ljubezni«. V hotelu Ritz v Sydneyu so našli mrtvega Michaela Hutchen- cea, pevca najpopularnejše avstralske ročk skupine INXS. Ameriško ročk zasedbo SMASHING PUMPKINS je zapustil bobnar Matt Walker. Na najnovejši zbirki hitov JOHNA LENNONA se je znašlo dvajset uspešnic, ki jih je ta pop velikan nanizal med leti 1969 in 1980. 28. novembra so v Ljubljani nastopili švedski rap-metalci CLAVVFINGER. Izšel je prvi solo izdelek »Big Willie Style« zmeraj po- pularnejšega igralca in raper- ja VVILLA SMITHA (na sliki). Na trgovinskih policah sta se znašli dve novosti sloven- ske ročk produkcije - prvenec heavy-metal skupine REVOLVER in drugi album »Kaj se dogaja?« skupine BIG FOOT MAMA Slovenska pop dance sku- pina BABILON je objavila svojo tretjo zgoščenko in ka- seto »III«, v samozaložbi pa je izšla tudi zgoščenka »Briga me« tehno skupine SLO ACTIVE. DECEMBER 2. decembra je izšel dvojni album, posvečen avgusta umrli princesi Diani. Že skoraj pozabljena britanska disco zasedba HOT CHOCOLATE se je spet vrnila na lestvice s svojo več kot dvajset let staro uspešnico »You Sexy Thing«. Na policah trgovin z nosilci zvoka se je znašel še en LP iz slovite serije MTV Unplugged - v izštekani verziji se je tokrat predstavil kanadski rocker BRYAN ADAMS. V velenjskem Mladinskem centru so 5. decembra nastopili grosupeljski DICKV B. HARDV. Izšel je že nekaj časa napovedovani novi single »Wrong Number« britanske alter pop atrakcije THE CURE. Po zaslugi sexy videa za single »Storm« je violinistka VANESSA MAE nehote postala tudi MTV zvezdnica. Celjsko ročk zasedbo NOXIRE je dva meseca po izidu njihovega drugega albuma »Inter Genius« zapustil bobnar. Debbie Rowe Jackson, žena slavnega pop zvezdnika Mic- haela Jacksona, je potrdila, da pričakuje otroka. 12. decembra so na celjskem sejmišču nastopili hrvaški ročk zvezdniki PARNI VALJAK. Na velike ameriške odre, kjer predstavljajo album »Cryptic Writings«, so se vrnili trasherji MEGADETH. Celjska dance zasedba 2 ALI VE je objavila maxi single s skladbo »Še eno noč«. JAN PLESTENJAK je pri založbi MenArt objavil svoj četrti album »Morje«, Helidon pa je založil novo ploščo »Ljubezen na prvi pogled« ljubljanskih LETEČIH POTEPUHOV (na sliki). VRTILJAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RG Predbožični nakupovalni noriji se je s pesmico »Za Bo- žič skupaj smo« pridružil naj- popularneši slovenski boy- bend NAPOLEON (na sliki). Založba Megaton je police slovenskih trgovin onečedila z najnovejšim izdelkom »Ple- ten par« najpopularnejše slo- venske pevke SIMONE WEISS. Legendarna angleška progre- sivna skupina VES je svoje po- danike osrečila kar z dvema LP- jema, »Keys To Ascension 2« in Open Your Eyes«. Modrooki FRANK SINATRA je v krogu najožjih družinskih članov in prijateljev praznoval svoj 82. rojstni dan. ALEKSANDER MEŽEK je v Londonu posnel avtorski CD z naslovom »Krila«. V starosti 89 let je umrl legen- darni francoski jazz violinist STEPHANE GRAPPELLI. Corona je tik pred zaključ- kom letošnjega leta na trg lansirala še dve novosti - kompaktno ploščo »Gorim« pevke KATRINE in novi al- bum DOMINIKA KOZA- RIČA »Vsemu se lahko odpo- vem, le tebi ne«. STANE ŠPEGEL Želi vsem dijakom in študentom uspešno šolsko in študentsko leto! Izplačilo 20% zaslužka v naprej! •VSTOPNICE za vse kinopredstave Celjskih kinematografov 410 SIT za vstopnico. •VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT, bazen &savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT. •VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: LJUBUANA 399 SIT, MARIBOR 379 SIT •FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVG spiralna vezava 120-200 SIT. Informacije: 490 10 90, 490 10 91, http://www.klub- scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje. ^Kl..8.iaiiuarl998 ČASOVNI STROJ 38 IZ OTROŠKEGA SVETA NOVI TEDNI Ni se treba vec prerelcati Don't speak! I know what you're thinking...don't teli me, cause it hurts... Čeprav je glasba navita do konca.mi v ušesih še vedno odmeva njen žalosten glas: »Zakaj?« Ne vem, zakaj sem zastavila tako dobro prijateljstvo za ne- kaj tako minljivega, skoraj ničvrednega. Morda so bile oči. Ali pa vonj, ki se je prijet- no širil po sobi. Vsekakor se nisem bila sposobna upreti, sploh nisem mislila na posle- dice svojega početja. Ne, na to nikoli ne misliš, pa čeprav je končni izid lahko usoden. Pa vendar, bilo je lepo in mrzlo jutro, oblaki so se že obarvali s škrlatno jutranjo barvo in vse je bilo feko spo- kojno. A vseeno je bilo v ozračju med nama čutiti nape- tost. Nisem ji mogla dolgo gledati v oči, počutila sem se kot odpadnik, krivec za vse hudo. Prepričevala, slepila sem se z mislijo, da ni tako hudo, kot se zdi. Bala sem si priznati, da sem zagrešila ne- kaj, za kar sem vedno trdila, da ne bom - če je tako, kaj potem sploh še pomeni moja beseda?! In to je povzročalo pekoči občutek v srcu. A ona se je kljub temu smehljala, kot da se ni zgodilo nič poseb- nega. In zaradi tega mi je bilo še huje, ker sem vedela, da trpi, da se pod nasmejanim obrazom skriva bridka boleči- na, ki reže v dušo globoke brazde. Začela sem se opravi- čevati. Najprej sebi, nato njej in v mislih sem prepričevala še ceh svet, da mi je res žal. Na žalost je vedno tako. Najprej zatiskaš oči pred re- snico, nato opravičuješ svoje dejanje in se v mislih pomilu- ješ. Za tem pride spoznanje resnice; ko si končno priznaš -. da. Res je. Storila sem to neodpustljivo dejanje. Takrat ti je težko. Takrat solze kar same od sebe privro na dan in čisto nič jih ne briga, če si ravno takrat pri pouku mate- matike, lijejo bolj in bolj. In ko imaš oči že čisto rdeče od joka in z vsake strani nate množično letijo vprašanja, kaj je narobe, se ti zdi, da si najbolj patetično bitje na sve- tu. Popolnoma osramočeno ždiš na stolu, z občutkom veli- kega greha, a vseeno te vsi zaskrbljeno sprašujejo po vzroku za tvoj jok. Tvoje telo se do vrha napolni z občutki jeze in besa, prime te, da bi prvega mimoidočega poslal rakom žvižgat... Tistega jutra se tega še ni- sem zavedala. Vse to me je še čakalo, prežalo je name, skri- to v grmovju prihodnosti. Ko sva se kasneje tistega jutra raz- šli, sem se vprašala - kaj sedaj? Kaj bo z najinim prijateljs- tvom? Bo tako močna, utrjena vez razpadla na drobne kosce, ki jih ni mogoče več niti prib- ližno sestaviti, kaj šele trdno zlepiti? A odgovora ni bilo. Znašla sem se v črni praznini obupa ter v njej obtičala. Ni bilo poti ne naprej, niti na- zaj... vse do naslednjega dne. Šolska torba je trdo pristala v kotu, jaz pa sem se sesedla na stol in se zazrlž skozi okno. Dežne kapljice so plesale svoj razposajeni in brezskrbni ples, narava je bila pusta in siva, brez trohice življenja v sebi. Za ma- no je bil precej naporen šolski dan in jezna sem bila sama nase, ker so me sredi pouka premagala čustva. Najraje bi se zakopala pod odejo in ostala tam, dokler vse to ne bi bilo mimo. Da bi odgnala misli dru- gam, sem se posvetila domačim nalogam. Kmalu je zazvonil te- lefon. Bila je ona. Vsa vesela in vedra mi je začela opisovati dogodke preteklega dne in me na koncu vprašala, zakaj sem tako tiha (?). Po nekaj minutah sva se, kljub mojemu nejasne- mu momljanju le dogovorili, da se dobiva. Z bojaznijo sem pričakovala to srečanje, v srcu me je, ob misli n^ jnožne zapie- tCj^isnilo, a zaradi njene dobre vi^j^^em upala na najboljše. Ah, kako srečna sem, da je sedaj vse za menoj, v preteklo- sti, da se, sicer čisto počasi in neopazno, pogreza v pozabo. Veliko je ljudi, ki trpijo krivi- co, a malo jih je takih, ki so sposobni to tudi odpustiti. Iz- gleda, da imam srečno roko, ker sem izmed milijon drugih ljudi k sebi potegnila prav tak- šno, majhno srečno osebico, katere namen na tem svetu je osrečevati svoje najbližje in okolico, v kateri prebivajo. In moja največja želja je, da je ne bi nikoli izgubila. Gledam v temno noč, tu in tam pade na zemljo kapljica dežja in v mislih pojem skupaj s pevko, ki ugotavlja, da se ni več potrebno prerekati... There is no need to argue anymore... VESNA Torba me je nesla v narobe šolo Zgodaj zjutraj me je vroče sonce požgečkalo po nosu. Zbudila sem se in zagledala svojo modro torbo. Lahko si mislite, dobila je noge in ho- dila ob moji postelji gor in dol. Naenkrat me je nekaj dvig- nilo v zrak. Bila je moja mo- dra torba. Švignili sva skozi odprto okno. Leteli sva in lete- li ter prišli na konec sveta. Tam je stala neka stavba in na njej je pisalo: domišljijska šo- la na koncu sveta. Ponesla me je skozi okno. Pa saj ni res. Okno je smuknilo skozi me- ne, pa še zaprto je bilo. Znašli sva se v razredu. Tam so otroci učiU učiteljice. Tab- la je pisala po kredi. Ko bi videli, kako velika je bila ta kreda, tabla pa veliko manjša od nje. Kar udrli sva se in pristali v jedilnici. Malica je jedla obro- ke, kosilo je kuhalo kuharice. Spoznala sem, da je v tej šoli vse narobe in še v istem hipu sem se tudi jaz obrnila na glavo ter hodila po rokah. Sli- šala sem, kako je učenec uka- zal ravnatelju, naj mu takoj prinese novo nalivno pero. Ostali učenci in učitelji pa tudi niso mirovah. Končno sva s torbo odleteli domov. Vem, da mi je moja torba želela pokazati, da je dobro hoditi v šolo. Od tedaj nič več ne vrtim oči, ko mo- ram v šolo. ANITA ČAUŠEVIČ, 4. a OŠ Štore ALI STE VEDELI? Rastlinsko hranilo ali zniževalec pridelkov? žveplo je naravno prisot- no v okolju, tudi če vanj ne posega človek. Ugotovljeni so trije naravni viri: večina ga pride iz morja in ocea- nov, kjer je v morski vodi in plinih, poleg tega pa tudi iz vulkanskim izbruhov in naravnih procesov v tleh, kjer nastane pri razgradnji organske snovi. Pomemben vir so še gozdni požari. Tudi antropogeni viri S02 so ši- roko porazdeljeni. Najpo- membnejši so: uporaba fo- silnih goriv (60 odstotkov emisije), kurjenje naftnih proizvodov (30 odstotkov) ter različni industrijski pro- cesi (10 odstotkov). Na splošno se v Evropi kaže trend zmanjševanja industrij- skega onesnaževanja in upa- danja emisij S02 v mestih, vendar večina evropskih mest še vedno presega dovoljene koncentracije. Več kot 70 od- stotkov emisij S02 v Evropi izhaja kot posledica izgore- vanja premoga v termoelek- trarnah. Kritične točke emisi- je tega plina so se premaknile iz zahodne v vzhodno Evro- po, predvsem v črni trikotnik - mejno območje med Nem- čijo, Poljsko in Češko. Naj- večji onesnaževalci zraka v Sloveniji so termoelektrarne in toplarne, takoj za njimi industrijski viri, cestni pro- met in privatna kurišča. Na teli področjih bi lahko priča- kovali najbolj kisle padavine, vendar onesnaževalci spušča- jo v zrak tudi dim, sestavljen iz bazičnih kovinskih delcev, ki delno nevtralizirajo pada- vine. V krajih, kjer proizvaja- jo cement, kislih padavin sploh nimajo. Žveplov dioksid v zraku je pomemben predvsem tam, kjer veliko gnojijo z NPK gnojili in bi bilo sicer to hra- nilo omejitveni dejavnik veli- kosti pridelka. Nekaj ga rast- line sprejmejo vase v obliki žveplovega dioksida skozi li- ste, ostali del pa se spere s padavinami in ga rastline sprejmejo skozi korenine. Na Islandiji so ugotovili, da znaki pomanjkanja žvepla v tleh segajo že v leto 1959, ugotovili pa so jih šele leta 1985. Od takrat vključujejo NPK gnojila pri njih 2 odstot- ka žvepla v elementarni obli- ki. Laboratorijske študije so pokazale, da nizke koncen- tracije onesnaženosti z žve- plovim dioksidom spodbuja- jo rastlinsko asimilacijo le- tega, kar pospešuje rast rast- lin, če je na voljo dovolj osta- lih rastlinskih hranil. Vendar so za rastline nevar- ne visoke koncentracije žve- plovega dioksida v zraku, saj niso zavarovane pred spreje- manjem prevelikih oz. ško- dljivih količin žvepla. Vzrok za slabšo rast in propadanje gozdov je med drugim tudi prevelik sprejem S02 iz zra- ka in žvepla iz tal. Posledice vključujejo zmanjšanje pri- delka gojenih rastlin. Lahko gre za odmrtja tkiva, kar je posledica kratkotrajne viso- ke koncentracije S02 ali za kronične poškodbe, kot so listna bledica, zmanjšanje listne površine in skrite poš- kodbe, ki znižujejo pridelke in se na zunaj ne vidijo, so pa posledica dolgotrajnih niz- kih koncentracij S02 v zra- ku. Da lahko visoka koncentra- cija žvepla v atmosferi poško- duje rastline, je znano že dol- go. V različnih delih severo- zahodne Anglije so že leta 1913 naredili poskuse s sola- to, ki so pokazali ozko pove- zavo med različnimi količi- nami žvepla v atmosferi in velikostjo ter kvaliteto sola- te. Opaziti je mogoče velike vegetacijske puščave okrog izvorov žveplovega dioksida. Drevesne krošnje so poško- dovane ali povsem uničene v razdalji, 6 kilometrov od plavža, v oddaljenosti 25 km pa najdemo le redke iglavce. BARBARA ČEH, ■ dipl. ing. kmet. Rdeča kapica malo drugače Nekega lepega pomladnega dne se je babica odpravila na izlet. Zraven je povabila volka in Rdečo kapico. Na poti v gozd so srečali kozo. Babica je bila že pošte- no žejna. Pomolzli so kozo in se napili kozjega mleka. Ko so prišli v gozd, so zagledali hiši- co, v kateri je živel lovec. Potrkali so na vrata. A lovca ni bilo doma. Babica je iz na- hrbtnika vzela list papirja in nanj napisala sporočilo lovcu. Napisala ga je z velikimi tiska- nimi črkami, kajti za pisanice ni imela s sabo očal. Sporoči- lo se je glasilo: Dragi lovec! Obiskali smo te Rdeča kapica, volk in jaz - babica. Ker te ni bilo doma, smo odšU naprej. Če boš pri- šel kmalu domov, pridi za na- mi na hrib, kjer te bomo čaka- li. S sabo vzemi puško, če se slučajno pojavi strašni med- ved. Babica. Lovec se je kmalu vrnil do- mov. Prebral je sporočilo in se hitro odpravil na hrib. Seveda ni pozabil na puško. Ker se je bal, da se babici ne bi kaj pripe- tilo, je vso pot tekel. Ves zasopel je pritekel na cilj. Pod košatim drevesom je zagledal babico, volka in Rdečo kapico, ki so po obilnem pikniku zaspali. Puško je prislonil k drevesu, pojedel nekaj dobrot, ki so ostale, nato pa tudi sam sladko zaspal do naslednjega dne, ko so se veseli skupaj vrnili v dolino. PETRA MRAZ, 3. a OŠ Štore Igrala sem se zvilo s prijateljico, ki ji je bilo ime sončni žarek, sva se igrali ob gozdu. Prijateljica me je vprašala, kakšne so moje že- lje. »Moje želje? Želela bi, da bi bil na svetu mir in razume- vanje med ljudmi.« »Tvojo željo ti izpolnim,« mi je dejala prijateljica. »Vila sem.« »Vila?« sem dejala in se razveselila. Od veselja sem kar zavriskala. »Izpolnila mi boš želje? Super!« Jutro. Bile so samo sanje. Škoda! Prepričana sem, da bi bil moj svet res lep. KAJA ŠOLINC, 3. b OŠ Polzela Moje sanje Tiha noč je. Luna se igra z mojimi sanjami, veter tke moje misli. Moje misli so še vedno pri punčki iz cunj, ki leži na vrtu, med cvetličnimi gredami belih spominčic. Še včeraj sem se igrala s to punčko, danes pa sedim za knjigo in se učim. Pravzaprav se ne učim, ampak zapisujem ime nekoga, ki ga imam rada in je moj prijatelj. Ne slišim klicev svojega očeta ne prasketanja v peči. Zaprta sem v svoj svet, ki joče. MAJDA JEŽOVNIK, 8.b OŠ Polzela ZANIMIV0S1 Čudni glasov V Oslu je prijatelj p telefonu " poklical Uni Andersen. Nekdo je p njej dvignil slušalko, vei dar so iz nje prihajali m kam čudni glasovi, kot 1 nekdo lovil sapo in stoka Prijatelj je zato pomisli da je Unni slabo. Poklic je reševalce in ti so odhiti h na njen dom. Ko so p( zvonili, jim ni nihče 0( pri. PokUcali so policisti da bi jim pomagali odpri ti vrata, pa tudi njim to r uspelo. Šele gasilci so vlomili Unnino stanovanje. Ver dar pa tam niso našli sti novalke, temveč njeneg belega psička Biniba. Ob skovalec je veselo priči kal ob telefonu, s katereg je odrinil slušalko, ko j pozvonilo, in nekako pc snemal dihanje svoje g05 podarice. Tudi Unni je bi la prijetno presenečena ko je prišla doniov in zvf dela, kaj se je medter zgodilo. Od mamil bogastva j Nekdanji prekupčevj lec z mamili je najbolji plačani televizijski zvezd nik v ZDA, v deželi neč mejenih možnosti celo zi kriminalce. Tim Allen 43, zvezdnik ameriške te levizijske nadaljevanki »Home Impromevent (Olepšanje doma), je pod pisal pogodbo, ki mu za gotavlja po 1,25 milijoni dolarjev za polurno nada Ijevanko. Igra smešnegi domačega mojstra in videj ti je, da je njegova pretef klost pozabljena. Dve le^ je namreč Allen preproda jal kokain in dosmrtni za porni kazni se je izognil Ij zato, ker je policiji izda 21 drugih preprodajalcev Obsojen je bil na 5 le zapora, od katerega je o(^ sedel 28 mesecev. Sreča je opoteča Zakonca Herbert in St zanne Seville s Floride sf bila prepričana, da se jim je po tridesetih letih zak( na le nasmehnila sreča. N loteriji sta zadela 5,4 mil j ona dolarjev, toda sreča s je hitro spremenila v tež< vo, ker sta se kmalu začel prepirati, kako porabiti d( nar in čigav sploh je. Mož j trdil, da je ves denar nj« gov, ker je on kupil srečke soproga pa je dokazoval« da je denar skupen, ker j tisti dolar, s katerim je ki pil srečko, vzel iz denar za gospodinjstvo. Spor se; tako zaostril, da sta ot najela drage odvetnike, S tožila in končno ločila, 1< je mož priznal, da dolar za srečko ni dobil od svo žene. Na koncu sta se dog' vorila, da mož dobi 6, žena pa 38 odstotkov d narja, ki jima je še ostal, i PETICA POTOPIS 39 V osrčju Anapurne Vzpon na 5633 metrov visok Tharpu Chulii v Himalaji Za nama je že bila pot okoli skupine Anapum, poskusni vzpon na Pisang Peak, huda diareja, težave s koleni in še kaj. Kljub vsem težavam sva se odločila za zelo razgledni vrh v samem osrčju Anapumove skupine z imenom Tharpu Chulii (5633 m), nekateri ga imenujejo tudi Tent Peak. V Ghorepaniju sva krenila proti Tadapaniju in naprej proti Chomrongu oziroma proti reki Modi Kholli, ki teče izpod Anapurnovega ledeni- ka. Na koncu doline je Ana- purnin bazni tabor (ABC) na višini 4000 m. Z nama sta bila nosača Nima in Pasang, zelo zanesljiva in pripravljena po- magati za primerno plačilo. Prvi je študent ekonomije, drugi pa poklicni nosač. Mi- slim, da ni dobro imeti preveč izobraženih nosačev na tako dolgi poti. Običajno te izsilju- jejo ob (ne)pravem času. V Anapurnovem baznem taboru (ABC) smo se dogo- vorili, da nama bosta poma- gala pri nošnji opreme v višin- ski tabor I (~5000m). Po ju- tranjih zapletih smo se le od- pravili iz toplih spalk. Na dru- gi strani ledenika smo le s težavo našli prehod na trav- nata pobočja, kjer naj bi bila pot. Pravo pot so nam poka- zali Italijani, ki so nas prehite- H. Pot se je vila najprej desno od slapa, po travnih vesinah, nato pa je nad slapom zavila na levo do grebena, ki je pe- ljal proti taboru. Na višini 4400 m se je pričel sneg, kar je najina nosača preplašilo in sta mislila predčasno odhiteti v dolino. Ko sem jima obljubil, da plačam več, ni bilo več ovir. Moji postanki so posta- jali vse pogostejši, kar mi ni bilo po volji, saj nisem doha- jal nosačev. Končno pa sva ob 14. uri dosegla tabor I na višini malo pod 5000 metrov. Z nosačema sva se dogovorila, da naju pri- deta iskat čez dva dni, na višino 4400 m. Poslovila sta se in zdirjala proti ABC. Ker sem bil precej zdelan, sem se kaj hitro spravil v šo- tor na počitek. Matjaž je imel nalogo, da kuha, kar mu ni bilo najbolj všeč. Pripravljeni obroki mi niso šli v slast, ker pa sem se zavedal, kaj me čaka naslednji dan, sem se s hrano malo posilil. Po večerji sem se kaj hitro zavil v spalno vrečo, da bi bil naslednji dan čim bolj pri- pravljen za vzpon. Spanje na takšni višini je nekaj poseb- nega. Nekaj časa ležiš na le- vem boku, nato na desnem, pa zopet menjava. S štetjem ovac v mishh se trudiš, da bi čimprej zaspal. Ko ti zmanjka le teh, začneš preštevati, jake, oziroma jetije. Dan, dolg 20 let Matjaževo prižiganje luči mi je dalo vedeti, da je prišel čas, ko se bo treba pripraviti na naporno pot. Ura je bila 3 in 10 minut. V italijanskem taboru je bilo prav tako živo. Kuhalnik Je veselo pel svojo pesem. Pripravila sva si vsak liter toplega napitka, za kar sva potrebovala debelo uro. Tudi z oblačenjem sva se pre- cej zamudila. Ker je bila tem- peratura krepko pod ničlo, sem si nadel komplet gore tex oblačil. Nahrbtnik je bil raz- meroma lahek, saj je vsebo- val le dva fotoaparata, rezerv- ne rokavice, gamaše in nekaj hrane ter pijače. Že nekaj časa je minilo, kar so bih halijani zapustili šotor. Kasneje se je to izkazalo kot ugodno. Nisva imela težav z orientacijo, ozi- roma ni bilo potrebno gaziti. Ko sva odhajala okoli šeste ure, mi je bila v glavi samo ena misel. Vrniti se živ! V tako visokih gorah moraš biti še posebno previden, kajti vreme lahko kroji povsem svoj scenarij. Ker sva se poču- tila dobro, sva kar hitro na- predovala. Z ledenika sem vi- del steno z žlebovi, visoko 150 m, kjer je potekala najina smer. Po kakšni uri hoje sva bila pri steni z žlebovi, ki niso presegah 55° naklona. Pri fiksnih vrveh sem se trd- no odločil, da grem na vrh, pa naj stane, koUkor hoče, kajti takšne priložnosti na bo nikoli več. Vreme je bilo prekrasno, temperatura še vedno krepko pod ničlo, vrhovi pa so se ko- pali v jutranji svetlobi. Prvi metri nadaljevanja so se mi zdeh dokaj negotovi, potem pa mi je nekako ste- klo. Palice sem seveda pustil spodaj, oziroma zamenjal za cepine. Plezanje po domačih slapovih in grapah se mi je bogato obrestovalo. Brez te- žav sem opravil s prvo dolži- no, prav tako tudi z ostalimi vse do grebena. Nadaljevanje vzpona po grebenu je bilo nekaj časa prav lahko, nato pa se je greben strmo pognal kvišku. Ko sem pred mnogo leti listal alpinistične knjige in na fotografskih posnetkih opazoval alpiniste na teh os- trih grebenih, sem si kar tež- ko predstavljal njihovo počet- je. Strmina je bila sicer malce manjša kot prej v steni, izpo- stavljenost pa bistveno večja. Prepadne stene in razbiti le- denik, ki so bili 400 metrov nižje, so zanimiva kombinaci- ja. Na polovici grebena smo se srečali z Italijani, ki so že sestopali z vrha. Bili so veseh, toda utrujeni, le oči so se jim svetile, kot bi ponoči gledal kresničke. Proti vrhu grebena je strmina popustila, le nekaj vzpetin je bilo pred nama. Ko sem že mislil, da je vrh pred mano, se je pokazal še višji. V tem času je v meni kar vrelo, kot vulkan pred izbru- hom. Višina mi na srečo ni delala težav, le duševno sem bil zelo pretresen. Dihal sem izredno globoko, srce sem čutil nekje v grlu. Solza, ki mi je spolzela po licu, in se skrila v že precej gosti bradi, je bila kot balzam. Tej solzi je sledila še nova in njej še nova. Solz nisem brisal, še posebno ne teh, ki so bile izraz povsem nekaj drugega kot ob raznih drugih pretresih. Na Tharpu Chulii sta se povzpela Matjaž Čuk in Franci Horvat. Še nekaj metrov me je ločilo od vrha. Malce sem postal in kar nisem mogel dojeti, da se z vzponom na ta vrh končuje neko obdobje, staro dvajset let: krona mojega alpinistične- ga delovanja. Osvojitev tega vrha se mi je zdela enakovred- na osvojitvi osemtisočaka. Kaj vse sem za to žrtvoval, čemu vse sem se moral odpovedati in kakšen račun bom moral plačati v prihodnosti?! S skrajnimi napori se mi je približal Matjaž, ki je bil na koncu z močmi. Nato je sledil le neroden stisk rok in nič več. Utrujenost ali dva različna sve- tova, kdo bi vedel. Tudi na tem vrhu sem imel željo po letenju. Po tridesetih minutah sva se odpravila nazaj proti šoto- ru. Matjaža je predvsem skr- bel sestop, kajti bil je še pre- cej negotov. Položen vršni greben je bil kmalu za nama. Malce več časa sva se zamu- dila na strmem delu, kjer sva se varovala. V strmini z žlebo- vi pa sem se moral še poseb- no potruditi, kajti bil sem že precej negotov. Pri prvih ska- lah sem si vzel nekaj kamenč- kov za spomin in za prijatelje. Končno sva sestopila do smučarskih palic na ledeniku. Tu sva si privoščila daljši poči- tek. Pojedla in popila sva še zadnje ostanke hrane in pija- če. Na ledeniku je bilo vroče kot v peklu, midva pa sva bila oblečene kot medveda. To naju je uspavalo. Spoznal sem, da morava čimprej do šotora, drugače bova zaspala za vedno. S teža- vo sem vstal. Da pa sem ostal na nogah, se lahko zahvalim le trmi. Kar nekaj časa je trajalo, da sem spravil stroj v tek in se odpravil po ledeniku navzdol. Napravil sem nekaj korakov, sledil je počitek. Nižje kot sva bila, lažje sva hodila. Po štirih urah utrudljivega sestopanja z vrha gore sva se le znašla pri šotorčku. Spravil sem se v spalko in že me ni bilo več. Vroča juha s tunino me je še predramila za nekaj minut, kajti dehidracija je bila huda. Naslednji dan, po dolgem spanju, sva sestopila do viši- ne 4400 m. Nasproti sta nama prišla nosača, ki sva se ju zelo razvesehla. Od veselja smo se objeli, obenem sta nama če- stitala za osvojeni vrh. V ABC smo pripravili majh- no slovesnost: obilni obroki hrane in pijače v prijetnem vzdušju, nato pa zasluženo dolgo spanje. Konec dober, vse dobro, toda v Himalaji vedno ni tako. FRANCI HORVAT Uspešna promocija Center za promocijo turizma Slovenije z optimizmom v novo leto z novim zakonom se bo center za promocijo turizma Slovenije preoblikoval v slo- vensko nacionalno turistič- no organizacijo. V Sloveniji bo Center še na- prej povezoval turistično gos- podarstvo, stroko in politiko na produktni, informacijski in promocijski ravni. Na tujem pa bo nadaljeval začeto delo na usmerjanju in utrjevanju slovenske turistične ponudbe in še večje prepoznavnosti Slovenije na evropskem in svetovnem turističnem trgu. Lani je v prvih desetih me- secih letovalo v Sloveniji 11 odstotkov turistov več kot leto prej. Tujih je bilo ve^ 19 odstotkov ali 877.982 turistov, domačih pa je bilo 756.565 ah 4 odstotke več. Največ turi- stov iz tujine je bilo iz tistih držav, v katerih je Center iz- vedel največ akcij, podrobnej- ši pregled pa pokaže nasled- njo sliko: iz Nemčije je bilo 34 odstotkov več turistov, iz Av- strije 23, prav tako tudi iz Italije. Iz držav takoimenova- nega neprimarnega trga pa so podatki še ugodnejši, saj je bilo iz Velike Britanije 37 od- stotkov več turistov kot lani, iz Nizozemske pa kar 61! Tu- di število domačih turistov se je povečalo za nekaj več kot 4 odstotke. Slovenija je bila lani navzo- ča v 17 katalogih britanskih organizatorjev potovanj, v 55 nemških, 65 avstrijskih, 38 ni- zozemskih, 42 italijanskih, 20 belgijskih, 35 švicarskih, 17 madžarskih, 12 nemških in 6 japonskih turističnih prodaj- nih programih, kar je za 20 odstotkov več kot le-to prej, za Veliko Britanijo pa je ta odstotek še večji. Center je lani organiziral in izvedel kar 14 študijskih poto- vanj po Sloveniji za organiza- torje in turistične agente iz tujine, odmevni pa so bih tudi posebni projekti s predstavi- tvami slovenskega turizma v Celovcu, na Dunaju, Tokiu, Osaki in v Varšavi. Na turistič- nih sejmih in borzah je imel Center 26 odmevnih nasto- pov. Pomembno vlogo so opravila tudi Centrova pred- stavništva v tujini, ki so na Dunaju, v Rotterdamu, Bu- dimpešti, Milanu, Miinchnu, Ziirichu, Londonu in v New Yorku. Center je imel lani pre- ko 500 neposrednih stikov s tujimi novinarji, za katere je organiziral 14 skupinskih ra- ziskovalnih potovanj po Slo- veniji in 134 individualnih štu- dijskih potovanj. V delu so številni projekti za pospeševanje razvoja turi- stičnih proizvodov na turistič- nih območjih, če omenim le projekt Po poteh kulturne de- diščine Dolenjske in Bele Kra- jine, Venerina pot (gradovi), vinske ceste, predstavitve zaokroženih območij Ribniš- ko-Kočevsko in Idrijsko-Cer- kljansko, v nastajanju je pro- jekt kolesarskih poti po Slo- veniji. Center je doslej izdal večje število propagandnih publi- kacij, pojavil se je na novih medijih, stalno je navzoč na Internetu in pripravlja že tret- jo izdajo CD roma Dobrodošh v Sloveniji. DRAGO MEDVED 40 ZA AVTOMOBIIISTE NOVI TEDNI Audi A6 Audi A6 je slovenski avtomobil leta 1998 Audi A6 je slovenski avto- mobil leta 1998. Tako je v glasovanju odločilo sedem slovenskih medijev oziroma posameznih redakcij, ki so letos že šestič izbrale sloven- ski avtomobil leta. Audi A6 je zmagal v konkurenci pred citroenom xsaro, škodo oc- tavio, volkswagnom passa- tom in renaultom espaceom. V letošnjem glasovanju so posamezne redakcije prejele skupaj nekaj več kot 20 tisoč glasovnic, v konkurenci pa je bilo dvanajst tistih avtomobi- lov, ki so jih letos prvič začeli prodajati na slovenskem trgu in so jih do 15. decembra po podatkih ministrstva za no- tranje zadeve prodali naj- manj 50. Zanimivo oziroma vsaj omembe vredno je dejs- tvo, da je bil vsaj na začetku v konkurenci tudi mercedes razreda A, ki pa je kasneje »odpadel«, kajti do 15. de- cembra uradni uvoznik nika- kor ne bi mogel prodati 50 avtomobilov, še posebej zara- di tega ne, ker je Daimler Benz ustavil njegovo dobavo. Sicer pa je audi A6, kot reče- no že na začetku, že šesti avto leta v Sloveniji, pri čemer je leta 1993 prvi naslov pripadel mercedes benzu razreda C, naslednje leto mu je sledil BMW serije 3 v varianti cou- pe, leta 1995 je bil slovenski avtomobil leta renault lagu- na, leto kasneje VW polo in lani renault megane. Audi A6 spada v višji del srednjega avtomobilskega razreda, nemška avtomobil- ska hiša pa je z njim nadome- stila prejšnji audi A6. Na Slo- venskem gre avto dokaj dobro v promet, vendar je pač treba upoštevati, da je najcenejša izvedenka naprodaj za dobrih 64 tisoč nemških mark. Plug N start Kranjsko podjetje Dalus je pred nedavnim začelo prodajati izdelek ameriške tovarne Texas Instruments, ki naj bi bistveno olajšala zagon avtomobila z izpraznjenim akumulatorjem. Napravo plug N start, v bistvu gre za električni kabel, je treba na enem koncu samo vključiti v vtičnico električnega vžigalnika vozila z izpraznjenim akumulatorjem in na drugem koncu znova v cigaretno vtičnico avtomobila, ki ima poln akumulator. Nato je treba ob prižganem avtomobilu s polnim akumulatorjem poča- kati približno deset minut, kajti v tem času se prazen akumulator toliko napolni, da je mogoče zagnati motor. V tem primeru je naprava dobrodošla tudi zaradi tega, ker odpadejo drugi, nekoli- ko manj prijetni »postopki«. Za vse skupaj hočejo pri omenjenem kranjskem podjetju malenkost manj kot štiri tisoč tolarjev. Renaultovo sodelovanje z Japonci Pred tedni je japonska Toyota objavila, da bo v Franciji zgradila novo to- varno, v kateri bodo izdelo- vali predvsem avtomobile za evropske trge. Sedaj to japonsko-franco- sko sodelovanje dobiva nov zagon. Tako naj bi Renault in japonska družba NTN v za- četku prihodnjega tisočletja ustanovila skupno družbo za proizvodnjo avtomobilskih sestavnih in rezervnih delov. Podjetje bodo sicer ustano- vili že v začetku prihodnjega leta, naložba pa naj bi bila po sedanjih ocenah vredna od 20 do 30 milijard jenov. Kot kaže, bo v tovarni delalo približno tisoč ljudi, več kot 80 odstotkov vseh sestavnih oziroma rezervnih delov naj bi kupil Renauh, letni priho- dek tovarne pa naj bi že leta 2005 dosegel vrednost tride- set milijard jenov. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj i avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil. Organizatorji so izdali kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1000 obiskovale Scenic, uvoženi avto leta na Japonskem Avtomobila leta ne izbiramo samo v Sloveniji, pač pa tudi Japonskem. Tam so pred nedavnim podelili dokaj pomemb naslov uvoženi avto leta, ki si ga je pridobil renault scenic. Francoska avtomobilska tovarna je začela scenica z volane na desni strani in z avtomatskim menjalnikom na Japonske prodajati lani septembra in očitno je, da se je avto japonski kupcem priljubil. Scenic je zmagal v konkurenci pred 26 tujii avtomobili, za njim pa so se uvrstili audi A6, VW pass, mercedes CLK in volvo S40. MatiM:;Miiiii!3f& PETICA ZA AVTOMOBILISTE 41 Pri iiiši že četrti daevroo w s v podjetju Vaš avto na Mariborsl