38. številka.
Ljubljana, IS. septembra.
II. leto 1874.
Slovenski T ednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja vsak petek.
List velji za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta || Uredništvo in opravništvo lista je v »Narodni tis.
I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.	jj	karni“ v Tavčer-jevi hiši »Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (V kranjski trgovinski in obrtnijski zbornici) so bili sprejeti v seji zadnjo soboto: a) nasvet predsednika g. V. C. Supana, naj slavna trgovinska in obrtnijska zbornica sklene: na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo udano prošnjo staviti, da se potrebni koraki store, da se od oger-ske vlade do začetka prihodnje sesije drž. zbora dobi dovoljenje za zidanje železnic v kratki progi, kjer se ljubljansko-karlovška železnica brvatskega ozemlja dotika, b) Nasvet g. predsednika V. C. Supana, naj se vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo nujno prosi, da glede na resnično ubožanje in revščino na Dolenjskem, nemudoma v prihodnji državnozborski seji zakonsko osnovo o zidanji Ioko-motivne železnice Ljubljana-Karlovec, v poslanski zbornici vis. državnega zbora predloži in potem po dobljenji postave precej zidanje te železnice na državne stroške v delo vzame, c) Nasvet g. V. C. Supana, naj trgovinska in obrtnijska zbornica z ozirom na dokaz, da kranjske železnice spadajo na periferijo evropske železniške mreže, spiše spomenico s zraven spadajočim zemljevidom, d) Sprejet je bil dalje tudi enoglasno nasvet podpredsednika g. Horaka, naj zbornica tudi kranjskemu deželnemu zboru svoje storjene korake sporoči, in prosi za podporo v tej zadevi.
— (Volitev za vipavski in idrijski okraj) seje one dni vršila. Voljen je kakor je bilo iz našega zadnjega dopisa uže prej vedeti, g. Lavrenčič s 30 glasovi. Drugi so se razcepili na g. Plešnarja in
tudi Mulej je dobil 2 glasa, mnogo volilcev nij hotelo priti volit.
— (Deželni poslanec župnik Pintar) je svoj mandat položil.
— (Iz Ormužkega) pri Ljutomeru se nam piše: Mirno živimo na našem murskem polji, po močeh se pečaje s poljedelstvom, koje je edini vir, iz katerega si vlečemo vsakdanji kruh in potrebnega denarja, da plačujemo svoje visoke dače. Letino pri nas moram letos srednjo imenovati, da bi le zrnje v ceni kaj poskočilo. Politično živimo pri nas na tihem; vsak — liberalec in klerikalec — pretuhtuje tiho svoje nazore, tu pa tam se sicer dva hudo popraskata, a če je treba v bran se postaviti narodnemu protivniku, hitro smo združeni na nogah in gorje mu, ki skuša našo narodnost napasti. Sploh predivjih ščuvačev in prenapetih partikularcev nemarno v naši sredini, narodna zavest pa je tako razširjena in ukoreninjena v naši krvi, da se ti uže devetletni dečak, ki obiskuje vsakdanjo šolo, nemškemu sošolcu heroično vzpostavi.
Obdaje nas od vseh stranij 19. stoletje omike in napredka; skrbi se povsod za blagostanje ljudstva in za prijetnosti človeške družbe sploh; komunikacija mej raznimi kraji je uže tako urejena, da v malo urah listič, ki ga prijatelju napišeš, preleti široke doline in visoke gore, ter ga adresat kmalu dobi v roke. A te hvalevredne naredbe še nij pri nas; glavna pošta nam je Ljutomer, od tod pa nam nosi mož peš le vsako sredo in soboto pisma, če pa ta mož zboli ali ima preveliko svojega opravila, lehko čakaš
več ko po teden dnij na pismo in časnike, tako da časnike vsikdar še le po 8 do 10 dnij potem ko so izšli, čitamo. Pa kako lehko bi se tej nerednosti v okom prišlo! Skozi naš kraj se vozi vsak dan pošta iz Ljutomera v Radgono, zakaj pa bi ta ne pripeljala vsak dan pisem iz Ljutomera in jih kje pri sv. Križu ne oddala? Saj imamo može, ki bi se lahko s tem delom pečali; nastal bi tako sv. Križ kot filijala ljutomerske pošte, kar bi tembolj želeti bilo, ker ova pošta skozi več ko pet ur hoda postaje nikjer nema; tako bomo mi Križevčani, pa tudi cela okolica hitro in redno pisma prejemali. Na noge tedaj veljavni možje, pogovorimo se in delajmo za to reč, ki bo gotovo vsacemu všeč pa tudi v veliko korist.
—- (V Š mar ji pri C el ji) je bila — kakor nam navzoč gost poroča — 12. t. m. prav lepa šolska svečanost. Dopoludne so bila spraševanja po posameznih razredih, pri katerih se je videlo, da so bili učitelji mej letom prav marljivi. Popoludne so se vsa deca in mnogo šolskih prijateljev zbrali na travniku g. S k a z a, ki je poseben šolski prijatelj, in zagovornik napredovalnega učiteljstva. Tu se je dalo mladini dosti jesti in piti, g. dr. Or o zel j imel je primeren slovenski govor in otroci so lepo popevali in telovadili. V prostorih g. Jagodiča bila je potem ša otroška igra in na večer pa veselica s plesom za odrasle. Iz tega kratkega poročila se uže vidi, kako so Smarčanje za šolo vneti, kdor je bii pa sam nayzoč se še bolje prepriča.
— (Iz Kamnegorice) se nam piše: Šolstvo se tudi pri nas povzdiga, od kar je gosp. pl. Kapus prevzel načelništvo krajnega šolskega sveta. Popravil je šolsko sobo in podaril šoli krasno podobo cesarja ter so sploh marljivo trudi in skrbi za učna pripomočke itd. Posnemenja vredno. —
— (Iz Jare ni n e) v mariborski okolici se nam piše: Pri nas je bila 10. t. m. volitev v občinski zastop. Zmagali so narodnjaki ter izvolili sledeče gosp.: Šmirmavel Janez, Vajngerl Jos., Vajngerl Jan., Tavčar Jan., Čuček Jos., Komavrer, Breg, Predan,
Gornik Jan., Gornik Jak., Štancar in Lorbek Florjan. Nemškutarji so bili povabili več Nemcev, kateri imajo tukaj posestva, ter kljubu temu grozno propali, nobeden od njihove stranke nej v odboru. Vrlim jareninskim narodnjakom kličemo : Ne vdajmo se!
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Vsak v Ljutomer prišedši tujec se čudi ko-rumpiranemu socijalnemu življenju. In to po pravici, kajti mi to sami dobro čutimo. A — čuda nij, če je tu res taka korupcija, ker sti tu dve stranki, ki se gledati, kakor pes in mačka. Evo dokaza. Sedeli so na-rodnjaci neki večer v gostilnici ter eni ta-rokirali in drugi gledali. Pri drugi mizi se je zbralo nekaj tukajšnjih „špisburgarjev“ ter so se v švabščini, katere pa niti dobro ne znajo, pogovarjali. Na to pride še eden njih kolegov ter jih videč Slovence pri drugi mizi, pozdravi magjarski: „tot nem emberM (Slovan nij človek). In oni mu odgovore : Jovan baratom“ (dobro prijatelj.) Uže na tako govorjenje lehko č. čitatelji sode, da nemarno izobraženega občinstva pred so-boj. Uže to nekaterim narodnjakom nij bilo prav po volji, a mislili so si, „odpustimo jim saj ne vedo kaj delajo1', ker do malega vsi tukajšnji „špisburgarji“ nijso niti zmožni soditi, še manj pa misliti, radi tega pa bi bili vsi radi odlični Nemci, dasi jih je s 1 o v e n s k a mati rodila in dojila.
— (V deželni zbor kranjski) je včeraj zjutraj od kranjskih velikoposestnikov voljen g. Edvard Schaffer z 44 glasovi proti 1.
— (V državni zbor) je bil izvoljen na mesto barona Apfaltrerna g. Fr. Langer pl. Podgoro. Da Apfaltrern zopet kandidira, kakor je bilo v naših klerikalnih listih brati, to je bil tak izmišljen humbug, kakor trjenje farovškega lista, da je Apfaltrern tudi mandat za deželni zbor odložil, kar res nij.
— (Železnica ICnitt el feld-Z apr e-šič.) V labodsko dolino na Koroškem, skozi katero je nameravana železnična črta Knittel-feld-Zaprešič, prišli so uže koncem preteklega meseca inženirji, poslani od trgovinskega mi-nisterstva, da pregledujejo črto. Vprašanje pa
je, ali se od spodnjega Drajberga železnica pelje skozi škalsko in savinsko dolino do Celja, ali pod Pohorjem preko Konjic do Rogatca.
— (V M a r i b o r u) je imelo društvo, ki dela zoper umetno narejena vina, zbor, v katerem je predsedoval dr. Radej in se razdelila tadi slovenska knjižica „o kletarstvu."
— (V ljutomerskem okrajnem glavarstvu) se ima 8 novih šol ustanoviti in sicer 5 v gornjegradskem in 3 v ljutomerskem šolskem okraji.
— (Včerajšnji ljubljanski semenj) je bil slabo obiskan, česar je kriv nedeljski dež, ki je mnogo vnanjih semnjarjev odvrniil od pota. Goveja živina je v ceni precej poskočila in je videti, da se bo še bolj podražila. Konjske kupčije nij bilo skoraj nič, tudi kramarji se slabo hvalijo.
— (Vojaške vaje pri Postojni) bodo ta teden končane.
— (O letini), kakor je kazala začetkom tega meseca, poroča kmetijsko ministerstvo : Na Štajerskem je pšenična mlačva prav izdatna, tudi ječmen dosti lepega zrnja vrže. Na nekem posestvu srednjega Štajerskega se je od enega orala po 22 vag&nev pšenice in po 32 vaganov ječmena naželo. Koroško ima srednjo letino, kar se tiče pšenice, rži in ječmena, samo ovsa več kakor navadno. Koruza je povsod lepa, vendar bi trebalo da dozori lepih suhih solnčnih dni, ne pa v dežji, katerega je meseca avgusta preobilno se vlilo. Od prosa smemo prav dobro žetev pričakati, ajda lepo cvete. Krompir ima dosti in debelih krompirijev, kateri pa močno gnijo. Otave je na mnogih krajih več nego je bilo sena. Lan je povsod slab, hmel na gornjem Avstij-skem prav slab. Vino potrebuje toplega, suhega vrmena, da ne bode prekisel.
— (Pri papeži) so bili 1. sept. znani trije slovenski profesorji, ki so te [počitnice v Italijo potovali (gg. Gnezda, F. Zupan in Pleteršnik). Ob tej priliki je papež dobil — kakor „Danica“ poroča — tistih kranjskih tisoč frankov ki jih jo zgoraj imenovani list nabral.
— (»Slovenska Pratika") za leto 1875 je izšla pri Kleiamayru in Bambergu v Ljubljani. Dozdaj je to »Pratiko" izdajal samo Blaznik. Trgovcem po slovenski deželi, ki kmetom Pratike prodajejo, svetujemo, naj jo naročajo rajši pri knji-garju Bambergu, nego pri Blazniku, ker prva „Pratika“ nema nič tistih lažij in per-fidnosti proti »mladoslovencem" kakor lanska Blaznikova, temuč ima dobre slovenske spise o neškodljivosti konfesijonalnih postav, o šolski postavi, o vražah in pobiranji za papeža itd. in je cenejša kot je bila Blaznikova.
— (Dopis.) Iz Dobravelj na Krasu se nam piše : Uže več let nij bilo letine kot to leto : prvo žito je obilo dalo, sadja je bilo dosti, turšica je lepa da je ne pomnimo take, posebno me veseli, ko vidim grozdje uže zrelo in prav zdravo, da ga nij bilo še takega, in tudi vinopivec se veseli te zlate kaplice.
— (Obesil) se je Jakob Soj ar 32 let star, posestnikov sin na kozolci Franc Maliča na Viču pri Ljubljani včeraj ob 6. uri zjutraj. Uzrok zakaj, se dozdaj ne ve.
— (Na Triglavu) so bile v soboto tri dame (ena gospd pa dve gospodičini) in eden gospod iz Ljubljane. Vodnika sta družbi bila Šmerčev sin in Cekin iz Mojstrane; hvalila sta posebno hrabrost in pogum dam.
— (Umor iz »neuslišane ljubezni.") Piše se nam: Nek fant, bivši vojak, imel je v fari Dramlje blizu Št. Jurja pod Itifnikom uže dalje časa hčer posestnika Vo-dušeka rad. Ker pa nij imel premoženja, pridno delati pa rad hotel nij, zato nij pripustil oče svoji hčeri, da bi z njim v zakon stopila. Ona ga je še nekoliko časa rada imela, a pozneje tudi ona nij hotela nič slišati o njem. V nedeljo 6. t. m. bila je v gostilnici z neko prijateljico in s svojim bratom. Ko je pozneje domov šla, spremljala jo je njena prijateljica, a brat je zadaj ostal. Mej potom se jima pridruži njen prejšnji ljubimec, ter jo zopet vpraša, ali ga bode »vzela" ali ne. Ona mu resno reče da ne> in se še zraven nasmehne, ker je rekel, da jo sicer ubije. Na to jo on prime, ter jo
V vrat dvakrat vreže z britvo. Ona pade, a se zopet zravna in skoči kake tri korake potem pa se mrtva zgrudi na tla! Njena spremljevalka je kričala za pomoč in prihitel je brat umorjene. Pa tudi tega je zgrabil, ter mu skorej cel obraz prerezal. Smrtno ranjen brat vendar nij. — Morilca so hitro vjeli, ker se tudi skrival nij. Ko je svoje delo dopolnil rekel je čisto mirno:	„kar
sem si namenil, to sem storil“. — Morilec pride pred porotnike v Celje.
— (Živinska kuga.) Deželna vlada kranjska naznanja da je v vasi Žunice pri Crnomlji zopet živinska kuga pokazala se in se tedaj imajo postavne naredbe tam ostro izpolnovati, da se kuga ne razširi.
— (Vraže.) Piše se nam: V Žabnici na koroško - kranjski meji je nek kmet, ki iz vraž mej kmeti denar kuje in kmetom v zrkalu tatove kaže.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Vtorek so se tlešelni isbori odprli. Članki, ki jih ustavovemi listi prinašajo o tej priliki, poudarjajo kako nemajo deželni zbori zdaj nobene politične važnosti, kako se nij treba več bati viharnih sej in odre-kovanja pošiljanja poslancev v državni zbor, kateri je zdaj oproščen teh verig itd. — znane stare bog zna kolikokrat ponavljene fraze, katere smo bili vajeni uže pred uve-denjem direktnih volitev slišati.
Cesar se je v soboto po noči iz Češkega na Dunaj v Schonbrun vrnil. Vspeh njegovega potovanja je edini ta, da se je on češkemu narodu približal in češki narod njemu. Iz tega lehko s časom kaj vzraste. „N. fr. Pr.“ v svojem uvodnem članku od sobote prizna, da so bili ustavoverci v velikem strahu, pa opominja svoje verne in menda tudi sebe, da tak strah nij možat. — Praški uradni list od 12. sept. prinaša besede, katere je cesar govoril pri dvornem obedu v petek: „Denes se goduje imčn-dan mojega dragega prijatelja, Nj. vel. ruskega carja. Veseli me baš denes oficirje ruske armade kot kamerade tukaj videti, in jaz vas pozivam, gospoda moja, da zmenoj živio zakličete nj. vel. carju rusk emu." Ker je cesar načeški slovanski zemlji, vladarju slovanske države napil in se ta napitnica uradno objavlja,
morda je vendar tudi eno malih znamenj, da se zraven spremembe vnanje politike tudi notranja zasuče.
Cesar je v Litomericah nagovoril pri dvorskem obedu 8. t. m. škofa Vahala; škof je, vrnivši še, obznanil svojim kanonikom, da duhovenstvu nij treba misliti, da se konfesionalne postave ne bodo strogo izvrševale, da je cesar naglašal nemogočost vsake koncesije prav energično in da je nazadnje rekel: Tudi cerkev se mora postavi podvreči.
Mlailočehi so motivirali svoj vstop z obširnim spomeničnim spisom, ki ga bodo izdali. — Po brezvspešnem izročevanji adres do cesarja, sklepa „Nation“, da nij „porav-nanja“ nikjer, nego v parlamentu iskati, in da morajo tudi Cehi začeti računati s faktorjem, kakor so Nemci, — vstopiti v državni zbor.
Mej češkimi listi je zopet huda domača borba, kateri povodje ta, da so „Na-rodni listy“ trdili, da je prihod in sprejem cesarjev, kakor tudi nevspeh čeških deputacij pokazal škodljivost pasivne politike in za češki narod nujnost, stopiti v akcijo.
Hrvatsiei sabor je enoglasno sprejel zakonsko osnovo o tiskovni svobodi kot predmet špecijalne debate, in jo potem po odbo-rovem nasvetu tudi sprejel. Pristavek Brličev naj se kavcija od 4000 na 2000 gld. zniža, nij bil sprejet. — S to postavo ima Hrvat-ska tako tiskovno svobodo, kakor malo katera dežela, in nij mogoče več tacih časov, kakor so bili pod Rauchom, ko nij bilo na Hrvatskem nobenega neodvisnega časopisa.
Mat/jari so v Londonu zopet nekaj kredita dobili, davka jim — pravijo sami — precej prihaja v kase in upanje imajo, da bode deficit manjši, nego je bilo preračunjeno. Vsled tega oficijozno veselje v Pešti, ki pa samo razodeva, kako Magjare peče njih denarna stiska.
ttusinsisi katoliški duhovniki, 190 na številu so imeli shod, na katerem so sklenili konfesijonalne postave izpolnovati in spoštovati.
Pasivna politika je tudi na južnem Tirolskem mej Italijani tak sad rodila, kakor drugod, to je, stranki sami, ki se je je posluževala neizmerno škodovala. Italijani bodo pustili pasivnost in šli v deželni zbor tirolski, katerega se dozdaj nijso udeleževali.
Vnanje države.
Na Španjskem je videti, da so re-publikavci zopet ofenzivo poprijeli. Vsak dan skoro poroča o novem pobitji tega ali onega dela roparskih in klalnih čet don Karloso-
Aih, čegar eden generalov, Tristany, je bil v Italiji zarad roparskega uboja na smrt obsojen. Zadnje poročilo se glasi: Karlisti so bili pri Naestrazzo popolnem pobiti.
O španjsTtih zadevah prinaša vladna nemška „Nordd. Allg. Ztg.“ uradno poročilo o dogodku pri Guetarii, katero potrjuje, da so Karlisti nalašč streljali na nemške ladije, vsled česar je tudi nemški komandant dal 15 strelov izpustiti, ki so Karliste prepodili. Nemški uradni list primerja ta karlistični napad kot v eno vrsten z napadom roparske čete na mirne potnike. — Princ Alfonz astu-rijski, eden pretendentov za španjski prestol, je prišel 14. t. m. v Berlin.
Pri španjslei vladi poverjena poslanika avstrijski in nemški sta se 12. t. m. predstavila maršalu Serranu. Nemški poslanik je djal, da nemški cesar upa, da bode Serrano znal vzdržati načele socijalnega reda s konservativnimi pomočki. Maršal Serrano je odgovoril, da bode španjska vlada upanje Evrope opravičila. Obema poslancema se je zahvalil za priznanje španjske vlade.
Pruslei listi zahtevajo, da se dekan Rzesznievski, kateri je vladi prijaznega prošta Miha Kubečaka v Ksionsu na poljskem Po-znanjskem izobčil, ali veliko ekskomunikacijo črez-nj izrekel, ostro kaznoval. Kletev, s katero je duhoven na druzega s prižnice klel, glasi se: „V imenu boga očeta, sina in sv. duha, svetih apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov, od cerkvene oblasti in apostolskega poslanca za to pooblaščen, devam s tem duhovnika Kubečaka v veliko izobčenje. On je izključen iz družbe kat. cerkve, hudiču za večno pogubljenje izročen, če s sveta gre s to kletvijo" itd. Potem je kolnoči duhoven svečo ugasnil in jo telebil ob tla. — Res, človek bi menil, da živimo v srednjem veku, ko so še coprnice požigali.
Iz Carigrada se brzojavlja, da je mesto Panderma na marmarskem morji v noči od nedelje na pondeljek vse pogorelo, le 30 hiš je ostalo.
Da se Turčija silno oroži, potrjujejo uže razen omenjenih ruskih, zdaj tudi srbske novine. V dveh letih je le pri eni fabriki naročila 700 kanonov, enako je z drugim orožjem. Ker Turčije nikakor denar ne tišči, mora se bati katastrof, ki jej žugajo.
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor.
(I. seja 15. sept.) Ob 11. uri odpre deželni glavar dr. vitez Kaltenegger z nemški m govorom deželni zbor. On pravi, da vsa dežela veselo pozdravlja, da se je zbral prvi avtonomni organ naše dežele, kateri bode imel priliko uresničiti mnogo želj in zahtevanj prebivalstva. Posebno deželni odbor je vesel, da je zopet v zvezi z deželnim zborom. Deželni odbor se je trudil ustreči vsem željam deželnega zbora. Potem navaja raznovrstne predloge, katere bode deželni odbor zboru predložil, mej drugimi popravo deželne šolske postave, občinske postave, postave o glavnih občinah itd. Deželni glavar izraža upanje, da ga bode deželni zbor pri njegovem delu podpiral. — V slovenskem jeziku nadaljevaje reče, da blagost, korist in sreča domovine bode gotovo vse poslance navduševala k složnemu delovanju.
K vladnemu zastopniku, dvornemu svetniku Widmannu obrnen reče, da prosi za podporo od strani vlade. Potem se spominja umrlega deželnega predsednika grofa Aleksandra Auersperga in zbor s trikratnim slava- in „hoch“-klicem na cesarja začne zborovanje.
Vladni zastopnik dvorni svetnik Wid-mann pozdravlja samo v nemškem jeziku deželni zbor, in obeta, da bode v službi Nj. Veličanstva cesarja vse storil, kar je v njegovi moči na korist dežele.
Potem priporoča vladne predloge, zarad varstva divjačine, in predlogo zarad uravnavanja deželno-zemljiškega zaklada in poljskega varstva.
Deželni poslanec pl. Schrey stori potem obligatno obljubo.
Poslancu g. Braune-ju se dovoli 14dnevni odpust, poslancu g. Jugoviču odpust za 3 tedne.
Za uredovatelja se izvolita dr. Poklukar in vitez Zavinšek.
Zaverifikatorjapak : Dežman in dr. Costa.
Deželni glavar naznanja, da se bode po predlogu deželnega odbora volilo v prihodnji seji več odsekov.
Potem se seja sklene. Prihodnja seja je v sredo ob 10. uri zjutraj. Na dnevnem redu je volitev raznih odborov in prvo branje predlog deželnega odbora.
Dolenjska železnica.
i.
Trgovinska in obrtnijska zbornica kranjska je imela petek 11. t. n\, kakor smo ob-znanili, sejo. Odprl jo je predsednik gosp. V. C. Zupan ob petih popoludne sledečim nagovorom:	„Povabil	sem vas, spoštovani
gospodje, denes k izredni seji, ker je jako važna deželna zadeva na dnevnem redu: namreč zadeva dolenjske železnice kot stavbe za obubožane, po elementarnih nevihtah une-srečene rojake.
„Uže poprej je vsled sklepa, ki ga je trgovinska zbornica enoglasno storila, pisar-nica na skupno ces. kr. ministerstvo poslala obširno poročilo motivov glede stavb, ki naj bi se v polajšanje revščine vnesrečenih Dolenjcev pričele.
„Ker je pa zopet 12. in 13. o. m. v več krajih na Dolenjskem toča neizrečeno škodo naredila, ki znaša nad pol milijona, terja tudi od nas na novo dolžnost, da se zopet obrnemo na slavno vlado, tikoma zidanja dolenjske železnice kot stavbe za olajšanje revščine. Predno pak dotične pozitivne predloge stavim, dovolim si denes pač iz mnogih razlogov poprej nekaj kratkih pojasnjenj. — Ko je slavno c. kr. trgovinsko ministerstvo pod nj. ekscelencijo baronom WliUerstorfom na tukajšnjo trgovinsko in obrrnijsko zbornico stavilo terjanje, naj naznaČi one železniške črte, ki bi se imele naprvo dovršiti, je kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica predložila več črt, ki naj bi se urno izdelale, in sicer: mej Št Petrom in Reko, mej Ljubljano in Beljakom, mej Beljakom in Fran-zensfeste, mej Ljubljano pa Karlovcem, mej Karlovcem pa Siskom, mej Karlovcem pa Reko.
„Naša komora je imela takrat osobito zvezanje severozapada z jugom in jugovsho-dom pred očmi, oziroma na jadransko in črno
morje, kar se je mej drugim v spomenici trgovinske zbornice izrekoma naglašalo.
»Gospoda! Veseli me, da imam vendar enkrat priložnot, da konstatiram, da je bivši državni kancelar Beust, ki je kakor znano, tudi za gorenjsko deželnico v parlamentu prvo besedo govoril, meni ob svojem času, kot dovitelju neke deputacije določno izrekel, da mu je bilo jasno izdelana spomenica trgovinske zbornice povod, potegati se toplo za te črte, ker je čisto resnično, ako se trdi, da, ako bodo turške železnice dovršene, bode potem iz Londona v Konstantinopel najkrajša pot čez Kranjsko. Torej menim da tudi potreba zapoveduje dolenjsko železnico."
Iz tega, in iz zadnjič omenjenih sprejetih nasvetov, bralci razvidijo, da se kranjska trgovinska zbornica, posebno pa njen načelnik V. C. Supan, neutrudno poteguje za to železnico, ki bi naši slovenski deželi v narodno gospodarstvenem oziru neizmerno koristila. Kaj pa je še za to storil poslanec Dežman, katerega korteši so pri zadnji vo-litvi Dolenjcem za gotovo obetali, da le on bode železnico pridobil, in je bil Dežman res le vsled tega voljen? Nič.
Gospodarske stvari.
Čebelarstvo.
(Spisuje Blaže Pernišek.)
(Dalje.)
n.
Čebele jako težko zidajo satovje, ako jih le nekoliko iznenaduje prehladni zrak. Ako v panji nij toplote črez 18 stopinj R., ne mogo se izločevati one voščene ploščice iz čebelnega (delavkinega) zadnika iz luknjic, ki so na trebuhu. Torej je skrbeti čebelarjem, da panji nijso na vetru, ali pa, da bi celo propih mogel do čebel, kar bi gotovo tudi zalego uničevalo! Iz čebel se voščene ploščice navi dno ponoči izločuj6 in istočasno tudi delajo satovje.
Zdajle v jeseni pa bodo hodili medarji okoli ulnjakov (čebelnjakov) z brentami na hrbtu in z žveplenkami v roci ter delali škodo slovenskemu kmc.u, ki še sam ne zna oskrbovati teh ljubeznjivih živalic. V svojo škodo daje gospodar moriti pridne čebelice, ker veruje čebelarju, da so v istini prestare zato,
ker so v starih voščinah! Te škode pa kmetu še nij dosti, ampak prodaja medarju ali pa tudi voščinarju predobri med in morda še prav pripravne vočine za sramotno ceno! To reč prodaja kmet tem ljudem po kacih 12 do 15 novčičev, v mestu pa metlarji in voščinarji svečarjem prodajajo med in vo-ščine po kacih 40 do 60 novčičev ter si krpajo žepe zaradi kmetove nevednosti! Slovenci! segajte po Dzirzonovih panjevih, s katerimi je mogoče tako čebelariti, da ne treba barbarično moriti čebel, ampak množe se ž njimi čebele, menjavajo s predevanjem premakljivih satnikov stare voščine z novimi, jači (krepi) se slab panj s pomočjo bogatega z dodajanjem meda, voščin zalege itd.
Ako bi se obračali tisti groši slovenskih trcijalov in trcijalk, katere dajo „svetemu Tončku Dobskemu1' za to, da bi kar (kakor mu neumno verujejč) tople marširale precej po zadnjem zdihljaji v sveta nebesa, za slovenske narodne šole, gotovo bi uže imela Slovenija več tacih učiteljev, kateri bi mladi zarod učili v novem Dzirzonovem čebelarstvu ter bi vsaj bodoči Slovenci imeli mnogo čebel in bi dobiček sami uživali, ne pa skuplje-valci, kateri zdaj o jesenskih dnevih ropotajo z medenimi brentami okolo vaših čebelnjakov.
(Dalje prih.)
Vinska letina.
Akopram se letos skoraj od vseh krajev čuje, da letina sploh nij nič prav dobra, se vendar o vinski letini to ne more reči. Pred nami leže poročila iz različnih delov Evrope in vse govorč dosta ugodno. Na Nižjem Avstrij skern je bilo dozdaj, nekoliko malo hladnih dnij izvzemši, vedno precej toplo. Stari ljudje pravijo, da je vreme meseca septembra, kakor je bilo prvi dan, potem cel mesec tako. Skušnja pa tudi res uči, da je bil med 50 leti 40krat vreme v septembru res tako, kakor se je prve dni pokazalo. — Iz Merana na Tirolskem se piše, da je za mokrim in neviht polnim mesecem julijem prišel še mokrejši avgust; oblaki so se trgali in ba.l se je bilo toče. Po višjih gorah je tudi res šla, a tam, kjer uže trta raste, je nij bilo, razen malega prostora pri Ter-lanu. V sredi avgusta je hud sever pregnal naenkrat vse oblake, je vzel zemlji preveliko mokroto in grozdje je urno zorelo. Torej bode razen tega, da bode vina veliko, tudi še dosta dobro. — Od sv. Jurja na Ogerskem se piše, da bode tam pridelek
po vinogradih srednji, kjer je pa pozeblo, slab. Tudi od sv. Andreja se piše, da zaradi škodljive zime in mrzle spomladi trgatev še srednja ne bode, posebno še, ker tudi mej letom nij bilo ugodnega vremena. To poročilo pa velja samo za vinograde ob Donavi, v sosednjih občinah je še veliko slabše. Zoreti je začelo uže pred tremi tedni, ako bode vreme zanaprej količkaj ugodno, bode vino dobro. Iz Ves-prima se piše, da, ako vreme ostane, kakor-šno je, bode se popravilo še marsikaj, kar je mesec maj z mrazom in avgust z dežjem zakrivil. Malo število grozdov, ki jih je maj pustil na trtah, se debeli ter sladi, in prav nikjer nij gnjile jagode videti. ^Bode pa vina skoraj toliko, kakor lani. — Čakberenjskim goram je, ker tako srečno leže, kakor po navadi, tudi letos spomladi mraz prizanesel, in nadejati so je obilno vina. Pa deževni pretekli mesec je prouzročil, da so grozdi začeli uže gnjiti. Razprostrane moorske in čokajske gorice so zaradi spomladnega mraza jako trpele; kar mraz nij vzel, je toča zdrobila, torej tukaj letos ne bo veliko pridelka. Spoh pa tudi vino dobro ne bode, in tako so oni, ki so lansko in predlansko hranili, pravo zadeli. V Sokolocu bode toliko vina, kakor lani, a boljše bode pa precej.
(Konec prihodnjič.)
Razne stvari.
* (O avstrijski ekspediciji nase-verni pol), ki je tako visoko na sever prodrla, da je našla kraje, na katere še nobena človeška noga nij stopila, poroča telegram „N. fr. Pr.“, da so bili pogumni potniki in znanostni pijonirji, dve leti s svojo barko v ledenem morji zamrzneni in se nijso mogli iz leda ni izžagati niti izstreljati. Prišli so od barke s senmi čez led do 82° severne širine. Novonajdena dežela ima prav malo živalskega in rastlinskega življenja, kamen je večidel dolomit, lesa malo; meje niti z gor nijso videli. — Dve zimi so ti pomorščeki, katerim načelnika sta Payer in Weypreht, preživeli v sedemmesečni noči, kakoršna je na severu. Ker jim je bi mašinist na ladiji, Krisch, umrl na jetiki, in je led ladijo vzdignil in nagnil, morali so jo popustiti in so hodili s senmi in s čolni šestindevetdeset dnij daleč nazaj do ruske Novaje Zemlje, kjer jih je ruski pomoršček Feodor Boronin rešil in srčno sprejel. Zdaj se vračajo domov na Dunaj, kjer jih bodo slovesno sprejeli. Tudi po poti črez Norvegijo so jih povsod s sijajem pozdravili.
* (Udje avstr, ekspedicije na severni pol), ki se zdaj slave od vsega sveta so po večini Slovani, zlasti matrozi: Antnn Večerino, Antun Zatkovič, Lavro Ma-rolo, Petar Falešič (vsi iz Reke); Anton Za-nimovič iz Hvara, Antun Koterinič iz Malega Lusina, Vinko Palmič iz Lovrane, Jurij Stiglič iz Bukarice, Antun Lukinovič iz Pu-žišča pri Braču, Jakob Sušič in Franjo Letiš iz Voloske. Vsi ti so čisti Slovani, ki so na ladiji tudi mej soboj vedno slovansko govorili, kakor je Payer uže sept. 1. 1872 iz ladije „Tegethoff-‘ v „N. fr. Pr.“ poročal. Razen teh imenovanih je bil tudi umrli ma-šinitt Krisch (Križ), iz Pačlevič na Moravskem, Čeh ; dalje je lejtnant Broš rojen Celi, zdravnik dr. Kepeš rojen Magjar, „boots-man“ Petar Lušina dalmatinski Hrvat, Payer in Orel sta avstrijska Nemca, Weyprecht je rojen Hes a v Trstu udomačen. Torej so bile razne narodnosti zastopane pri ekspediciji teh hrabrih mož, a primorski naši slovanski bratje najbolj.
* (Cesar) je prišel, ko se je po Pragi vozil na malostranskem predmestji do Radec-kove statuve. Naenkrat se razsvetli vsa sta-tuva. Cesar vstane, se odkrije, ter prikloni. Tisočero in tisočero „at žije!“ se je zaslišalo, in pozdravljaja nij hotel biti konec.
* (Hrvatsk veteran Napoleona I.) Prvega dne tega meseca je v Jablancu v otočackem kotaru umrl penzijonirani feldve-belj Nikola Baričevič, star 84 let. Na prvo se je bojeval pod zastavami velikega Napoleona I. v Dalmaciji. Potem je bil v vojni šoli v Fontenaibleau na Francoskem, se je bil zanj pri Moskvi, pri Lipsku in pri Waterlou. Živel je dalje nego žena in vsi njegovi po-ženjeni otroci.
* (Ustrelil) seje centralni kasir Karl-Ludvikove železnice Alojzij Buncel v soboto. Bil je znan pri vseh, s katerimi je občeval, kot pošten Človek, in ko se je po smrti njegovi kasa preiskala, se je našlo vse v najlepšem redu. Uzrok se ne more izvedeti. Nesrečnež je imel mater pri sebi ter je bil neoženjen. Bil je jud, in je zaradi tega še čudnejša ta žalostna dogodba, ker so je Buncel vstrelil na dan velikega judovskega praznika.
* (Cela družina ostrupena.) V nedeljo se je v Smihovskem namestji v Pragi v hiši gozdarske družine B!um igral žalosten prizor. Ko so namreč obedovali, je začelo vse strašno peči v želodcu, potem so ven metali, ter ob vso moč prišli. Ko je mestni
zdravnik dr. Taborsky prišel, je bila uže vsa družina ob zavest. Takoj je slutil, da je nekdo družino zastrupil. Takoj je rabil protlsredstva. Rešil je res 161etno hčer in 131etnega sina, a pri očetu in materi je bil ves trud, da bi se oživila, zastonj. Preiskovanje jedij jo pokazalo, da so bile zastrn-pene; kako je strup va-nje prišel, bode pokazalo sodnijsko preiskavanje.
* (Osem 1 j u d i j je zgorelo) kakor „Pokrok“ piše, v vasi Sirakov na Češkem, namreč župan s svojo družino, ki se pri pogorišči nijso mogli rešiti.
Tržna poročila.
Z Dunaja 12. sept. Cene nc padajo več tako, a uzrok temu nij morebiti to, da bi bili kupovalci bolj pripravljeni jemati blago, nego le, ker so lastniki blago jako tiščali. Judovski prazniki so bili uzrok, da je bilo na sadni borzi malo obiskovalcev in da je bil promet omejen. — Pšenice seje jedva 20.000 čolnih centov prodalo. Dobivala se je za 10 do 15 kr. ceneje od preteklega tedna. Plačevali so najcenejšo po 5 gld. 35 kr., najboljšo pa po 5 gld. 75 lir. do 6 gld. Rež se je za 10 kr. ceneje ponujala, pa se nijso tudi tako ne dosta zmenili za-njo. Plačevali so jo po 3 gl. 90 kr. do 4 gld. 50 kr. Ječmen, lepo blago, se je dobro držal, a slabši je zopet za 10 kr. padel. Prodalo se ga je 8000 vaganov po 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 65 kr. Koruzi se cena nij spremenila in se je je malo prodalo. Ovsa so tudi malo iskali in so se cene za 10 do 15 kr. znižale. Mrkantilno blago se je plačevalo po 4 gl. 50 kr. Moka nij imela trdne cene.
Tržno cono.
V Ljubljani 16. septembra 1874.
Pšenica 5 gl. 20 fer.; — rež 3 gl. 40 kr.; — ječmen 2 gld. 80 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — prosd 3 gl. 10 kr.; — koruza — gl.
— kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 7 gl. 50 kr.
— masla fant — gl. 54 kr.; — mast — gl. 50 kr.;
— Špeh frišen — gl. 42 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr,; — jajce po 22/0 kr.; — mleka bokal 10 kr;, govedine funt 80 kr.; — teletino funt 28 kr.; — svinjsko moso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.; — mehka 4 gl. 80 kr.
(joterljno srepite:
V Gradcu 5. sept.: 63. 60. 89. 4. 35. Na Dunaji 5. sept.: 41. 38. 39. 43. 53.
V Trstu 13. septem.: 24. 23. 69. 48. 73.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „ Narodne tiskarne11 v Ljubljani.