Izhajajo î. in 15. vsacoga mesec». Cena jim je za eelt> Kdor Želi kako oznanilo v „Dolenjske Novico" ua-leto 1 gid., aa pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisuiti dati, plaia 7.» dvostopao petit-vrato 8 kr. za »prejema j. Krajec v Novem mestu.	eukr&t, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Oospodurske stvari.
îickoliko o prešiCjereji.
Prežii-jcreja je za Dolenjsko jako pomenljiva. Ne le díl si vzredé Dolenjci za lastno poireijo dovolj prešiiev, prodajo jih še kaj dosti plemenih Gorenjceni, Notranjcein itd. IVodiijo pa tiuli vsako leto ponieiiijivo množico opitanili prešiřev v Ljubljano, posebno pa na Tirolsko in Havarsko. Še veliko večjega pomena postala bode pa presiíje-reja, ko bode stekla dolenjska železnica. Kar je pa na Dolenjskem glede prešiřjereje ke selo pomanjkljivo, je dvoje.
Prvo je to, da se ne skrbi dovolj za pi>-žialitnenje domačega plemena, drugo pa to, da pomaiijkuje krme, ko se zima skoncuje in spomlad pn7;enja. [tomače pleme ni glede velikosti ravno na])ainn, domai^^i dolenjski řisto navadni presiti HO U veliki Hrugii je pa gled^ na to, kako se pitajo, posebno pa ge glede na to, koliko imajo kosti v primeri / mesom in mastjo, /a pitanje bi postali nasi preMči veliko boljši ako bi jih pametno križali z sngieSkimi plemeni, poseinio z Jorksirci. Špitali bi se prej — pa tudi bolje; to Iti pokazala tehtnica. S kri/,anjem z angleškimi
presièf postalo bi pa tiidi razmerje med kostmi in mesom ter mastjo veliko vgodneje. Kosti tehtale bi veliko manj, Rie.so in mast pa veliko veè, ker imajo angleški prešici kaj tanjke kosti, naši domači pa sila debele. Prav odločne koristi bi torej bilo, ako bi si Dolenjci kaj bolj prizadevali domaće prešičje )leme z angleži križati. Da vse hvale vredno bi lilo, ako bi tudi naša slavna c. kr, kmetijska družba za to skrbela, da pridejo le])Í angleški jorkširski mrjasfi na Ho-lenjsko. Alogoče, še eelo jako mogoče je, da bi ta skrb Dolenjski večji denarni gospodarski vspeli naklonila, kakor pa skrb za vsakoletno konjsko dirko (!)..
S iakozvanimi suiolki ne bilo bi dosii pomagano, dasi je to tudi prav Uno angleško pleme; le majhno je proti jorkširskemu, iii pa proti mrazu še bolj občntljivo. Kar je pa kar odlotfna, pa ne ravno redka napaka v dolenjski presiiVjereji je to, da se vpeljujejo sem ter tje tako zvani pikci, ali mali hrvaški tiiropolci za pleme, da se z njimi domače pleme križa. Pikci so res da za pitanje kaj lini, bitro in prav močno se opitajo. Ali kaj pomaga to, ko pa lep domač, ravno toliko star presit pikca dvakrat odtehta, ker so pikci tako
ćrtice.
(Piíe Jaliiil.! ■ iji'hii, iz Stjniiákfl fare.)
(Waíja.)
Oné H. rožnika t. 1. v večer se odpeljemo iz Novega .lorka z vlakom v Joliet v deželi Illinois. Med lo potjo sem opazoval po polji, Vide! sem mnogo lepega polja in poljskih pridelkov; posebno sn lepe strni, pSenica, rž in oves. Koruze je toliko posejane, da se moras le čuditi ; tudi vinska trta prav lepo raste samo to je škoda, da je ne obdelujejo bolj v obilnej meri, samo v brajdah sem videl zasajene okoli liiš. Ne oko-pavajo je niČ, samo malo z večega jo obrežejo. Rodi pa prav obilo sredne grozde črne barve veči del. Tudi se dobi trta, ki ima grozde bele barve.^ —
Živinske klaje je ludi obilo po tej deželi.
Ali ne boš videt, da bi jo tako spravljali, kakor pri nas. Tu ti kar z niaSino pokosi, z mašino razkopava, z mašino pograbi, tudi na voz z mašino nalaga — vse le z maSinami delajo.
8trn se ravno tako z mašino pozanje tudi v več krajih z mašino kar na njivi omlati. Slamo in mrvo pa kar na kupe tam na prostem stlačijo^ tako je pripravljena za zimo.
Živino imajo pa Jako lepo in dobre vrste posebno lepe so krave. Ko bi pri nas na kranjskem imeli takošno kravo, dobiš več kakor 200 gld. zanjo. Prav dobre so za vžitek svinje; debe-lijo tukaj tako po letu, kakor pri nas po zimi. MEiogo, mnogo velikanskih jabolčnih vrtov sem videl pa prav obilo so letos rodili.
Cest razven železnice, katera je po Ameriki na vse kraje razpeljana, ni veliko. Železniški vozovi so drugač izdelani kakor pri nas; mnogo vagonov je, ki merijo od 19 do 20 metróy; vo-
majliiii. Nasprotno bi vteg'itiio pa kaj pravo biti, na Iioleiijskem jedenkrát z italijanskim tako zvanim padovanskim plemenom poskušati, to je, g'a z domačim in pa angieèkim plemenom križati. Se ve da bi morali domaSe svinjake povećati, predenj vpeljemo padoransko pleme, kajti pado-vanci 80 tako veliki, posebno |)a dolg-i, da bi xa-niog-el lep doraSčen presič le pri odprtih vratali iz korita navadnega domačega svinjaka zreti. Dolenjski petičtii j^ospodarji, poskusite to, sezite po p&dovancib, prav mogoče je, da bode cela Dolenjska dobila povod, da vam bode iivaležna.
No rekli smo, da je na Dolenjskem glede prešičje reje še druga pomanjkljivost ta, da po-manjkuje kaj rado krme, ko se zima skonèuje in spomlad pripenja. Kadar presnina, korenje, pesa, repa slabo obrodi, in kadar je zima dolga, morajo prašiči marsikje za ljubo vzeti kuhano detelj«, kuhane ajdove pleve, ker druzega ni pri hièi. Jeseni se pa znabiti ni vedelo, kamo z repnim, pesnim, zeljnim, korenjevim listjem. Polaga se ga kolikor le mogoče goveji živini, katera vdobi po njem kaj budo drisko. Obeša se v kozolce, pod kape kjer pri deževnem vremenu segnije. l'a ako tudi ne segoije, ako se dobro posuši, sitnost je pač vedno veliko večja, vse to šele sumiti, subo zopet spravljati, kakor pa tako le ravnati : Vzemi listje razne opresiiinc in se-sekaj ga na debelo. Sesekano stlači ako imaŠ kake slabe kadi ali sode prav dobro v te, po vrbu deni pa kakor nad kisavo dilje ter kamenje ter zalij z vodo. Proti koncu zime, ko ti bode že korenje, pesa, repa poâla, ne bode ti manjkalo prav line krme. Ako pa nimaš take posode, skoplji pa blizo doma meter globoko dva metra Široko, ter po potrebi dolgo jamo. V njo zatlači sesekano listje opresnino prav dobro, in sicer tako.
da bode Še čez jamo vrh stal, pa za.'iuj vse z izkopano zemljo, katero tudi dobro potlači. Na spomlad odpri jamo in našel bcdeS v njej kaj fino ski-sano nekoliko močno dišečo krmo za preside, katero kaj radi jedo, in katera jim vsaj desetkrat boljše tekne kakor pa suha kuiiana detelia, kuhane ajdove pleve. Torej le v jamo z listjem opresnine, ako tudi lo do zdaj ni bila še navada.
Kaj je noTCga po avstrijskem cesarstvu?
Osmi dan tega meseca so se zopet na Dunaju odprla vrata one iiiše, kjer av,<;trijski poslanci kujejo postave za nas podlo/ne. Prišli so skoraj vsi poslanci; ali znano je, da je pa dosti tacih, ki jo preradi zopet brž zapuste. Pričujoči so bili vsi ministri. Vrli naš poslanci- g. Pfeiier je brž v prvej seji podál z drugimi slovenskimi poslanci vred nujni predlog, naj vlada nemudoma preišče škode, katere sta na Kratijskem spomladi in po letu napravila toča in mraz v politiškem okraju novomeškem in krškem, pa povodnji v okraju radovljiškem ter naj jioda podporo potrebnemu prebivalstvu. Bilo je tudi mnogo druzih predlogov in pritožb : Češki poslanec l£im, se je pritožil, da se v Pragi gojencem kadetne sole prepoveduje češko govoriti, drug gospod, da se vojaki [»reveč mučijo pri vajah, zopet drug je predlagal, naj se pusté na odpust vojaki, edini sinovi roditeljev, ki zasajajo nove vinograde z ameriškimi trtami. Istrski poslanec doktor Hartoli pa se je jezil, da isterski Lalioni ne smejo pojenjati, kar bi se jim ljubilo. Zahteval je, naj minister prepove duhovnom tn učiteljem — slovenskim to se ve — asritovati za voliive. Lahoni
zijo pa veliko hitreje kakor pri nas, tukaj nimajo tudi nič čuvajev — le z rokami dajajo znamenja eden drugemu, zato je pa mnogo, ainogo nesreč na železnici.
Dné 8. rožnika smo se pripeljali v Joliet. Izstopili smo in šli iskat svojih rojakov. Našli smo jih; prav prijazno so nas sprejeli in nam postregli 8 čajem h\ pivom. To pijačo imajo tnkaj navadno, kakor pri nas vino. Ostal sem pri svojem prijatelju Štiri dni. Kad bi bil dobil delo; zakaj Joliet je veliko mesto z mnogimi tovarnami, kjer tudi mnogo Slovencev prebiva. Največje veselje tu ostati mi je bilo, ker se zdaj tudi katoliška cerkev zida in tudi g. župnik so Slovenec. — Bil sem pa tudi silno žalosten, pa kaj bi ne bil V I>ena]ja nisem imel več, kakor en dolar, kaj je početi? kam se obrniti? Vdam se v božjo voljo in se poslovim od svojih prijateljev in se odpeljem v mesto ,Aurora", kakih 8 ur
hodil, od Jolieta. Iščem kje je kaki Slovenec in poprašujem celi dan, ali zastonj je moj trud, ne zvem čisto niČ; kje prenočiti brez denarja? Šel sem iz mesta kakih pet četrt ure daieč, kjer sem skušal priti v neki živinski hlev. Ali žali liog hlev je bil zaklenjen. Vlezem se pod hrastovo drevo, opravim še večerno molitev in se tako lîogu priporočim, da me varuje vsega budega v tej tujej zemlji. Spal nisem celo noč; zalivale so mi solze oči od velike žalosti, ko sem se spominjal svojega žalostnega potovanja. Rečem le, ljubi možje, kateri imate doma svojo družino in svojo ljubo ženo, ne hodite v Ameriko, ker vi ne veste, kako velika skrb in žalost je podati se v tako daljni kraj. Posebno pa dekleta in sploh ves ženski spol, ne hodite v Ameriko, ako hočete kršansko živeti in srečno umreti. Ne rečem pa za takošne ženske, katere imajo može v Ameriki. Ali vendar tudi za take ni nikakor zdravo seliti
ti naj delajo krivice — ti slovenska para pa molči! Ne boš Jaka!
Minister za tinaruie je podal proračun za druffo leto. Potem ima Avstrija le,ta 18i)2 —
584	milijonov (>20 tisoé ^id. stroèkov — pa
585	milijonov 24(t tisot: prihodkov — lako da bode za (>17 tisoč ^irf- presežka. To je sicer jako mulo; ali èe fjomislimo, da sť za vojsko zopet zahteva veliko milijonov, tako, da bodo trožki za blizo '20 milijonov večji, moramo pař biti zadovoljni — da vtiaj novih dolgov ne delamo. Prosil je tndi, naj mu moHpodje ne delajo preveťí sitnosti z novimi zatitevanii — ali ubogali ga pač ne bodo. Ta bodo, zahteva! lo, uni pa flriigo — za vse pa je, treba denarja.
Ko seje peljal naň ljubljeni vladar na (Jeskem iz nemškega mesta Liberca, so na arečo našli se pravi čas na tiru petardo, ki bi se liila imela razpočiti, ko bi se bil pripeljal cesar. Kedo je storil to iniditbijo, se ue vt>. Oblasi je obljubila 10.000 gld. njemu, ki bi izdal hudobneža. — Češki listi se pritožujejo, da Ogri niso prišli gledat Češke razstave. — N'o, Madjar ie ni ljubil Slovana, pa ga ne l>ode.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Vedno se ^e govori in pise, da se bodete, ali da ste se zvezali RuSija in Francija. Nekateri. tudi rnski lisii, pa to naravnost zanikiijejo.
V Italiji ali kakor pravimo na Laškem, se godi od dnć do dne lepSe, kar kaže, kako prav imajo sv. oče, ki se pritožuiejo, da niso prosti. —• S Francoskega je priSlo v Rim z več viaki de.set tisoč Francozov, (ia se zahvalijo papežu za prelefio [)isino o delavskem vprašanju. Italijani so lo grdo gledali — slednjič jeli romarje napadati ; tri so deli celó pod ključ, pa jih kmalu
zopet spustili. Nameravalo je priti ?ie deset tisoč Francozov ; a sedaj ostanejo doma. Sv, oče so torej tako prosti, da celó govoriti ne smejo s svojimi otroci. Tndi njih grad Vatikan je v vednej nevarnosti. (lOVori se, da bi gotovo zapustili Kim, ako ne bi bili vže tako stari. PaČ pa je tista laška vlada kaj rada privolila, da se je v mestu Ni(;i postavil spomenik prekuculiu Garibatdi-ju. Pri tej priliki se je govorilo, da Rima papež ne dobi nikdar več. Trst in Trident pa naj se vrže v žrelo nenasitenim Italijanom!
Pameti nekdaj imenitni irski vodja je umrl. Bil je nekdaj dasi protestant med Irci jako spo-átovan in ljubljen, ko se je pa zvedelo, da živi z neko drugo zakonsko ženo, je pri vernih Ircih močno zgubil svoj upijiv. Pozneje jo je vzel v zakon; ali vendar bi težko dobil prejšnje zaupanje, ako bi ga tudi ne bila pograbila smrt.
Umri je tudi francoski general Bulanžé umoril se je sam. Ta mož je skiišal pred leti napraviti na Francoskem prekucijo, in kakor nekdaj Napoleon dobiti oblast v svoje roké. Imel je precej prijateljev. Z njegovo smrtjo je pa gotovo zaspala tudi reč njegova.
Predsednik mlade republike Brazilije v južnej Ameriki je baje bolan. Pravijo, da bodo izvolili drugega.	_
Piše se nam:
Iz Novega Mesta, 13. oktobra. Naš vrli žopaa, g. notar dr. Poïnik se je odpoveáal iSu-panstvn Preteieni petek se je to sporořilo mest-nema zastopn, ki je obžalovaje vsprejel to žalostno novico ter precej itvolil ětiri goapode, da gospoda doktoija zahvalijo v imenu vsega zaatopa za njegovo vspeŠDO ia obČe koristno županovanje skozi sedem let ter nai ga ob enem naprosijo, naj áe
se IZ ljube slovenske domovine! Zjutraj sem jel zopet rskati in sem res našel Slovence, pa tudi deio tukaj v Anrori. Delo je težavno pa majhen zaslužek ; Angleži plačajo le težavno delo. To je gola resnica kdor se poda v Ameriko ta mora delati več kakor premore, da ni zadosti samo delati marveč tudi v vsako smrtno nevarnost se mora podati in tako rekoČ svoje življenje vagati in velikokrat tudi darovati sam sebe v smri. Havno dne 2ii. avgusta t. i. sem délai ja/ in moj tovariš Martin Dežman na železniškem tiru. Železniške prage sva iz vagonov skladala tako, da se je vlak Ziuirom počasi naprej premikal. Kar na enkrat se pa dva bruna spreta, ko sta se pokoncu postavila, ker je šel vlak naprej, mojega tovariša vržeta vznak na hrbet med vagone. K sreči je pal na tisto železo, s katerim so vagoni skupaj vpreženi, ko bi bil pal ]e malo bolj ua stran, skončano bi bilo njegovo življenje. Tudi jaz bi bil
dvakrat že skorej pri takošnej priložnosti končal svoje življenje, pa me je vendar Hog in Marija obvarovala nagle smrti. Vprašanje pa je, je 1Í taka velika nevarnost samo za telo tukaj v Ameriki'r' Nikakor ne! kakor je velika nevarnost za telo, se veča je za dnšo.
Tukaj se gode straSne grozovitosti v več krajih, katerih pa ne bom našteval. Samo to rečem: „Ljubi Slovenci, vsi kateri greste v Ameriko iskat pozemeljskih zakladov, ne zgubite svojega iiajvèè-jega zaklada, katerega tatje ne morejo ukrasti, to je svoje duše? Zlasti pa vam žene veljajo te besede. — To vsi vemo ; ali potovati moramo, da pridemo na kraj, na katerega smo namenjeni in za katerega smo vstvarjeni — v srečno večnost, Ali koliko jih potuje temu ravno nasprotno. Koliko mož in tudi žensk je tukaj v Ameriki, ifi brezvestno žive, takorekoč trebuh imajo za Boga, kar zaslužno vse lapijo in Še dosti ni,
dalje premme težavno butaro žapanBtva. Gospodje so to Btorili, ali gospoda notarja nikakor Diso mogli pregOToriti, da bi se dal zopet voliti.
Vemo sicer, da ima gospod rea mnogo posla, da tudi njegovo zdravje ni tako krepko, kakor je bilo — ali «arad občnega blagra vendar tcdi mi sríno obžalujemo, da se je to zgodilo. Poznamo namreč mirnega in delavnega gospoda, vemo, da mu je bil blagor mesta res pred veem na srcu. Pa zakaj se je odpovedal?
Nekatere vzroke smo vže zgoraj naveli; poglavitni vzrok vendar je bil ta, ker gospod ni maral trpeti, kako se je od neke strani segalo v občinske pravice — vzlasti policijske : naSi mestni stražarji so se rabili drugod, a policijski odsek niti ni vedel kje. Tndi ves mestni zastop nikakor ni zadovoljen s takim ravnanjem. Izvolil je v istej seji dva gospođa, ki sta se v pondeljek odpeljala v Ljubljano, da se pri c. kr. deželnej v!adi potegneta za pravico mestnega zastopa.
Žal, da je zadnji {^as v našem Mestu nekako pusto, Česar doslej nismo bili nikdar vajeni. Upamo, da se nam bode vreme zjasnilo — in se povraili med dobrovoljne NovomeSčane zopet veseli dneii. Bog daj!
Novega župana bode volil mestni zastop v nedeljo 18. t. m. Bog daj, da bi bil vreden naslednik g. Poznika — skrben za blagor nače ne-premožne občine.
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je najstrože zapovedalo vsem gostilni? arjem v Mestu in v Kan-diji, da nikakor ne smejo imeti svojih gostilen dalje odprtih, kakor — ta mesec do 11. ure drugi in dalje po zimi pa le do 10. ure. Neka terim bode to prav neprijetno — bodo pa laglje vstali 1
iz Novega Mesta. — Slavnost v proslavo imendana presv. cesarja Fran Josipa I, dné S. t, m. se je vršila v nasi Čitalnici povsem dobro. Na odru je stal kip presv. cesarja jako krasno okinčan; pesem „Na cesarja" s trikratnim „živio-klicem" in k sklepu s cesarsko pesmijo seje navdušeno in dobro pela. Občinstvo pa jo je stojé poslušalo. Volaričev ženski zbor „Divja rožica" je jako dopal ter se moral na obiío zkhtevanje ponavljati; istotako nam je Scbubertovega „Popotnika" (samospev) g. J. Grm krasno predaval, tudi Četverospev „Dekletu" je bil lep. Zbore je vodil spretni kapelnik g. Vac. Tuček. Po koncertu vráila ae je prosta zabava.
V nedeljo dné 11. oktobra je imel naš vrli „Sokol" svoj zadnji letošnji izlet v Sevno pod Trško goro. Dasi je bila pot veled zadnjega deževja zelo slaba, vendar se ga je udeležilo lepo Število članov in njegovih prijateljev. Zabava je bila prav domaČa mej petjem, godbo in drugim razveseljevaajem. Omeniti nam je tudi, da smo jeli jako okusnega koàtruna po hrvatskem načinu pečenega poleg pristne dolenjske kapljice.
Z Dolenjskega lO. oktob. — Trgatev bo ljudje večinoma dovršili. Kakova je? Kakor čujemo, so dobili naSi vinorejci, kjer so vinogradi še ziraïi precej grozdja, ki je prav dobro dozorelo. Vino bode, tako trdijo, slajše in močneje mimo lanskega — in kjer ni bilo kakove nezgode, ga bode tudi več nateklo v sode. — Ali žali Bog, niže doli od Št. Jerneja, kakor na Belo-kranjtikem v mnogih goricah gospodari i končuje trtua nš; drugod pa je zopet v mnezih goricah klestila enkrat ali ctlo še večkrat neusmiljena toča. V trškej gori na priliko nam je Bog poslal to ěibo kar dvakrat, zato bode tuji pridelek komaj tretjina tega, kar bi se bilo sicer dobilo.
tlonia imajo jia svoje otroke iii svojo ieiio v revščini ill jih puste lako rekoč oú vsega liiidega kotleti jemati potem pa kolnejo, da ni tukaj "v Ameriki zaslužka. Resnica je, tia zaslužek je jnajlien it) da delu se težko dobi, poosebilo na zimo; aii po letu pa ht «lobi delo. 1'oriten človek si hc zmirom več prisluži, kakor pa doma. ž^opet je mnotí'o družili, ki so pozabili, da so obljubili svojim ženam, ali svojim možem zveslobo do koin^a svojega življenja. — mnogo mož in tudi žensk dela temu ravno nasproti — valjajo se tako rekoČ (10 blaui in itrelomijujejo Aeslo in deveto l)o/,jo zapoved, ter delfijo še z drugimi ženami ali možmi zvezo in (;igant>ke poroke. Gosftoska to vé da prepoveduje, ali kdo bo takosnim ljudem ^prišel lia konei;? Ni še dolgo, kar je fukaj v Tikagi gosposka takega tiřka zasačila in ga djala v zapor. Tista žtnia, ki se je z njim lako po cigansko poročila, so djali v zapor na Se.st let; za
ujoža pa ne vem, kako dolgo bo dobil, odpeljali so ga k vikši sudniji v Joliet. Tam mu bodo dali „puĚelc" za drugo poroko, da bo zadovoljen z njiin.
_ Žalostno je, pac dosti žalostno slišati take novice. Ljubi možje ali žene, vprašam vas: ,,Ali vas ne bolijo .srca, da tako brezvestno živite in tako pozabite eden na druzega?" Vi, kateri tako živite, pač ne popotiijpte prav, da bi dosegli svoj namen. ~ /e-ia tpga moža. katerega so djali v zapor, tukaj moram omeniti, da ni tudi nii^ druzega vredna doma. Ona se je imii tako grdo obnašala doma, in je v tem času lonniožila dvoje otrok brez svojc^'a moža. Žai, ťa ona ni edina izmed žensk, ki se tako .'Sramotno vedejo doma. Kako i)odo take žene svoje otroke potem prav učile, ko same tako živé.
(Daljís pnhudiijiť.)
Letos se j6 jako jasno pokazalo, kaj je Škropljenje. Ker je bilo lani anho leto, trtne rose tudi tamo ni bilo Teliko, kjer ae ni škropilo ; drugače pa je letos. Eedor je škropil, ima zeleno trsje, iepo grozdje, ktdor ni ákropii, ima pa snho trsje ia nekaj nezrelega kislega grozdja. Menda bodo dobili sedaj pamet tndi zadnji neverni Tomaži!
Druga letina se mora po Teèini áteti med srednje, celo liabše. Fižol je obrodil dobro ; krompirja imajo precej ~ zlasti, kjer so sadili „onejda" ; ajda je polna, kjer je popolnoma dozorela pred slano — ati t muozih krajih jo je mraz pritisnil. Ozimina in tudi druge reči sploh eo bolj slabe.
Jftkolk in hruàek je precej i u napravili so mnogi veliko sadnega mošta pa bi ga bili lahko âe vež. Škoda, da nam češplje po Dolenjskem niso Bkorej nič obrodile.
Malo trda ojde š!a, ali z božjo pomočjo bomo pretolkli zimo.
Iz Karlovca. (Zvráitev jubilarne slovesnosti.) Ker je dué 30 septembra t. 1. v „Dolenjskih Novicah" oznanjeao bilo, da bode veleS. o. Gilbert Gravi, naš domorodec, Slovenec, dnć 4. oktobra v Karlovca t cerkvi presvete Trojica slavil 50letnico svojih slovesnih redovnih obljub, hočemo sedaj tudi objaviti, kako se je to zvršilo. VrSilo se je prav dostojno in izvanredno lepo. — Na dan slavnosti ob 8. uri gre o6e guardijao v cerkveni opravi z celo samostansko družino v sobo jnbilarjevo ga pozdravi in mu v roke podá prižgano svečo, veleč: Prpjmi luč v roke, di se zanaprej aČiS bežati pred deli temè io nasledovati vzglede svetlosti. Na to mu podá palico, rekoč: Prejmi podporo starosti, da po poti božjih zapovedi in redovnega vodila neutrujeu hodil in varno prideš v nebeško domovino. Na to grejo vsi z vrednim jubilarjem v cerkcv pred veliki altar, kateri je bil prekrasno okinčan ; tu o. guardian lapoje: „Veni creator Spiritus", to je pridi sveti Dub, kar kor nadaljuje. Veleč, o. ju-bilsiit poklekne v za njega posebej prirejeno klop, o. guardian pa poSne brati sv, msšo. Po dovršeni sv. maši, pri kateri je bila vsa Šolska mladeS, in mnogo druzega krščanskega sveta pričujočega, vpraSa o. guardian jnWlarja: Kaj žflite prečastiti oče? Jubilant odgovori: Prosim ponižno od Vaše pre-častitosti in od sv. reda milost jubileja, da se morem mirneje pripravljati na smrt in priti enkrat do večnega jubileja. Na to napravi o guar-dijan prelep govor, opomnivši, kako najlepša žrtva je, katero človek v obče Bogu doprinesti more, žrtvovanje samega sebe. In to glejte 1 je storil naš vredni jobilar veleč. o. Gilbert, ko je vprav danes pred 50 leti s telesom in dušo sebe Boga požrtvoval in prisegel komaj 23 let star v tem frančiškanskem redu vstrajati do smrti. Danes ga pa vidimo, da to isto ponavlja kot Častiti starček
v svojem 74. letu z sivimi lanai. Dalje opomni, da je vreden avečer v 50, letih mnogo deloval za obče dobro kot redovnik, duhovnik in kot nčitelj in katehet skoz 22 let aa učiteljskem polju, in da si je pridobil v vzgoji šolske nladeži lepih zaslug, vsled katerih je kot učitelj v Kamnikn prejel oćitno pismeno pohvalno priznanje od vis. C. kr. kranjske deželne vlade in od ljubljanskega knezoškoiijskega konzistorija. Zajedno mu govormk obeta, da Če posebno danes Najvišjega pr()siti, da ga naj On z» njegovo požrtvovalno, vztrajno službovanje po zasluženju poplača, in mu milostivo pa-deliti blagoizvoli, dt preživi po njegovej presvetej volji še nekoliko ugodnih let v krepkem zdravju. Po dovrSenem govoiu moli o. guardijan za srečo in blagor jubilarja in mu položi na glavo venec iz cveteČih rož, veleč : Venča naj te Gospod pt> preteka sedanjega Življenja. Na to pojó bratje prekrasni psalm : „Ecce quam bonnm et jncon-dum, httbitare tratres in unnm", t. j.: O kako dobro in prijetna je, če bratje v složnosti skupaj ži(é. Da, bilo bi res želeti, da bi ti pmim bili poslušali oni, kateri o vaaki zgodi naglaaajejo človekoljubje in brati&stvo, ali pozabljajo, da kjer ne vlada ljubezen krščanska, katero nas sv. Evangelij uči, tamo ai niti pravega človekoljubja nili bratinatva. Prelep je bil tudi blagoslov, katerega je izrekel o. guardijan v imenu presvete Trojice nad jubilarjem in navzočim ljudstvom. Na konci je bila zahvalnica: „Te Denm laudamus", in tako je bila cerkvena slovesnost vsem v arce segajoče dovršena. Po sbvesnim obreda castitajo vže v za kristiji svečarju duhovniki in njegovi redovni bratje, kateri se vsem zahvaljuje. Opoludné je bii v samostanu prijateljski obed v proslavo jnbiiar-jeve alovesnoBti pripravljen, h kateremu so povabljeni bili mej drugimi nekateri gospodje duhovniki na čelu prečastiti gospod metliški prošt Franc Sal. Dovgan, gradski načelnik, Šolski ravnatelj in še nekoliko drugih odličnih mebčanov.
Pri prav veselem obedu so ae vrstile mnogovrstne zdravice, največ pa Čast. staremu g. jubilantu. S tem je bil prekrasni dan dovršen. Tudi mi njegovi rojaki veleč, starini svečeniku o. Gilbertu iz srca Častitamo želeći, da mu dobri Bog dá tudi zlato maŠo zd. avemu in veselemu doživeti. Bog usliši naše želje!
Domaie vesti.
(Premovanje govedi v Novem Mestu) ne bode letos, ter se je preložilo na prihcd-njft leto. — Vzrok tem« bode najbrže kužna bolezen na parkljih in gobcu.
(Obhod delne proge dolenjskih železnic od Grosupljega na Kočevje) Trgovinsko ministeretvo je naročilo politiáki obhoa
delae proge dolenjskih železaie od Grosiipljega na KočeTje 2 ukazom z daé 23. septembra t. 1. in « tem vred imsitcT razlaatitvenih obravnav in «gajevariiili naprav. — Podrobni načrti te proge in načrti za odkap dotičnih zemljišč so razgrneni tu upogled v razglaĚenib obrokih pri c. kr, okr. fiavaretvih v Ljubljani in v Kočevju, oziroma pri občinskih nradih na Grosupljem, v Slivnici ÍQ v Račini, dalje v Vidmu, Vel. Laáičah, Sv. Gre-gorijn, Velikih Poljanah, Šušjem, Jurjevlci, Ribnici, Itolenji Vaai, Srednji Vasi in Kočevju. Prej omenjena delna proga se prièeuja na Grosupljem, drži čez Slivnico in Ćasptite ter se vrača pri Zdenski Vaai proti zahoda na Dobropolje, od tod iee Vel. L&éiče na Ribnico in ua Kočevje. Gori Dovedena komisijska opravila se bodo, začenši Toakikrat ob 9. uri dopoldné, vrâila po tej vrati : dné 19. oktobra t. 1. od Stranske Vasi do Predol T katastralmh občinah Stranska Vas, Grosuplje in Slivnica; daé 20. oktobra od Prodol čez ČuŠperk do meje občin Račina in Zdenska Vas v kata-stralni občini Račina; dné 21. oktobra od nave-deae občinske meje do Predsttug, v kataitralnih «bSinah Zdenska Vas in Cesta; dné 22. oktobra ®d Predstrug do Prelesja v kataetralnih občinah Videm, Cesta in Vel. LašiČe; dné 23. oktobra «i Prelesja do Gorenjih Lazov pri Žlebici v ka-tMtralnih občinah Dvorska Vas, Male Poljaoe in Velike Poljane; dné 24, oktobra od Gorenjih Iazov do Gorenje Vaai v kataatralnih občinah Suije, Velike Poljane, Jurjevic» in Gor. Vas; dné 26. oktobra od Gorenje Vasi do Lipovca in Makoâe v katastralnin občinah Ribnica, Goriča Vm in Prigorica; dné 27. oktobra od Lipovca do Kovlerjev v katastralnih občinah Dolenja Vas, Kovlerji ib Srednja Vas; dné 28. oktobra od Kovlerjev do Kočevja v katastralnih obč nah Srednja Tas in Kočevje. Udeležencem jo tudi dano na foljo, pri teh komisijah vlagati ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe ziJper železniški načrt sam.
(Velikega sulca), kateri jj tehtal 26 flturib funtov ujel je g. St. pod jezom pri mest-vem mlinu. V naši Krki se še vedno ujamejo lepe nbe, toda po vsem svetu slovefiih rakov ne !^odemo še kmalu r njej imeli.
(I2 Doljnih Retij) ae poroča, da je Levstikovo rojstno hiSo kupil Frauc Tomšič, kro-iz Srobotnika. To se je poročevalcu Grudnu xdelo potrebno omeniti, ker je bila ta klasična iiiš« dolgo časa brez vaega prometa. A zdaj ae Bftdomeatuje lesena stena z zidom.
(V Šent-Vidu) nad Ljubljano so obhajali dné 4. oktobra prelepo slavnost; 2ĎletDÍ spomin, «d kar ae je tamo vstanovila čitabica — pa odkritje Bpomineke ploáče, ki se je vzidala v cerkveno «teno T spomin mnogoKasluŽnemn pokojnemu žup-
niku Blažu Potočniku. Ta gospod je vstanovil àttot Viško čitalnico, bil požrtvovalen narodnjak, pisatelj in pesnik slovenski — kot duhovnik p» vedno prijazen, vesel in âaijiv oče svojim ťaranom.
(I Letopis slovenskih posojilnic 1 890.) G. Lapajne, ravnatelj meščaaske šole v Kràkcm je sostavii po naročila načelništvft „Zveze slovenskih posojilnic" omenjeni letopis. Kaže nam, kako velik napredek so storile slovenske posojilnice v zadnjih 20 letih v korist dragemu oašemu narodu. Takrat, pravi g. pisatelj, ni bilo še nobene razen „Obrtnega pomožnega društva" v Ljubljani. V letu 1891 pa je vže 47 posojilnic vstanovljenih. S ponosom gledamo na te naše zavode, ki se vse brez izjeme v svojem večjem ali manjšem delokrogu trudijo, da bi ljudstvo na eni strani k varčnosti vabujale, na drugi strani pa mu pomagale s posojili aa nizke obresti in krajáe obroke, ob enem pa s slovenskim ura-dovanjem in občevanjem pospeševale slovensko omiko in varovale čast slovenskega jezika in slovenske narodnosti. Bog daj, da bi se tem posojilnicam přidruž lo še mnogo druzih, ki naj bi naš narod povzdignile v gmotnem in duševnem ozirn!
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) razpošilja naslednjo okrožnico : „P. n. pevcem in pevkinjam slovaDskim na Dunaji! Petje je vedno bilo krepak faktor v življenju narodov v obče, posebe pa še slovanskih, S pesnijo Slovan vzdihuje in vriska, s pesnijo se veseli in krepi, v pesni javlja iskrene svoje želje in izrazuje čuvstva svoja, narodna pesen slovanska je čisti in neizkaleni sok v Životném njegovem deblu. To jasno spoznanje prisililo je pred več ko 30 leti nepozabljive utemeljitelje našega društva, da so razvili na Dunaji zastavo, pod katero naj bi se zbirale razkropljene pevske moči slovanske; z gojenjem pesni slovanske gojila bi se naj ob enem tudi přepotřebná iskrena slovanska vzajemnost, da bi s tem dosegel se visoki cilj, da bi vsak sveto služil višim interesom^ krasni domovini slovanski in vesoljnemu Slovanstvu. To zastavo je naše društvo več ko 30 let čvrsto in visoko držalo kviško, tej hoče i nadalje verno ostati vztrajno, tudi pri nepovoljnih slučajih, krasna ta zastava bodi tudi v bodočem letu srediŠiSe, krog katerega se bodo radoitno zbirali vsi somišljeniki, katerim je mati narava v prsi usadila navduSeno slovansko srce, a a tem navduSenim srcem podarila jim tudi krasni dar petja. Vsi vi pevci slovanski, vse vi pevkinje slovanske, hitite pod to zastavo, radostno vas hodemo pozdravljali. — Pevske vaje moškega zbora so vsak petek od '/a8. ure do VslO. zvečer, I. Salvatorgasse 12, za dame pa vsak pondelek od 6. are popoludne do Va.7. ore avečer v dvorani „Slovanske Besede" I. Wallner-^ Btraase 2. Pevsko leto pričn« ae s 1. oktobrom
1891. Členi pera in podpirajoži sprejemljejo se Tsaki dan při gosp. prelseďnika: Z Bouchalu I. Tiefer Graben II. Na Tesplo sndenje! Živio!
Odbor.
(Podobice s slovensltím branjem.) Od slavne „Katoliške bak farne" v Ljubljaoi smo dobili po jeiea vzorec norih podobic s slovenskim branjem „Svete misli in Želje bogoljubne duše" pa „Kraljica sv. rožnega venca". Podobice so res tako kraine, da amo videli doslej malo po dobnih. Priporočamo je a polnim prepričanjem Tsem, ki podobic potrebujejo Dasi je cena precej velika — 100 podobic stane 4 gld. 50 kr. — vendar priraeroma h kraaoti niao predrage; dostikrat fie naroča iz tujine shbše blago za draže novce.
(Puáka repetirka.) neuaa >rni rojak g. Andrej Komel pL Sočebr&n, e. in kr. major T pokoja, je podal našim slovenskim vojiikom zopet novo knjižico, ki jim bole jako koristna Ne bo-demo o njej mnogo govorili, vsaj je g. pisatelj znan, kot strokovnjak v vojaških reSeh. Opomnimo le, da jo pridjani slovarček Se posebno priporoča. Knjižica stane 20 kr. Dobi se kakor vse drage od g. majorja izdaae knjige pri g. p=Eia-telja (Orazbacbgasse 40) ali v Ljubljani: v Ka-toliSkeJ Bakvarni, pri Goiitini ju in Kletimsyr-u.
(„Geaeral-Karte von Krain") je dalo na svitlo jako delavno založništvo Ig. pl. Klein-mayr in Fťd. Bamberg. V lepej obliti je tu res jako dobro narisana uaSa draga domovinah To z vsem pravom pohvalimo ; ali ene reii ne moremo pohvaliti: na§a lepa slovenska imena so pisana deloma T groznem jezikn — v nemškem pravopisu, Sicer pa lepo karto priporočamo kot jako natančno.	_
S m e á n i C e.
(Na lovn) Lovec (paatirju); Ali niai videl tu mimo teči zajca? Pastir: O pač! Lovec: Kcdaj in kam bo je obraol? Partir: Na gvûtega Martina dan bo že dve leti, kar je tû mimo tekel,
(Težavno delo.) Soprog (soprogi, katera je gledala po časopisu za noâo eblok): Kar sva njena no delaš dražega, kakor brkaš po tem časopisa, jaE si vsaj sam cigarete delam.
(Pred sodnijo,) Zagovornik: Gospoda, jaz nikakor ne morem misliti, da bi bil obtuzeoeo spoBobon za takO jprcirigano tatvino. ZatoiSouec (ponosno); Obo, to o razžaljivo za-me.
Ljubljana. — Jobann Htrsch^ Wieo. — Ana Bozik, RatBciiacb. — Janez Kastetio, (?) N. America. — Pu-toénik Lojze, Maribor. — (?) Moidling. — Laka Biluga, Michigan. — Josef Uoferle, Aselilaud N. Ani.
—	Mateo Antonio, Koreo Itak Braailien. — Miba Kleoieočič, America (rec.) — .iosef Matab, Zagrab. — Elizabeth lieyniauer, Wien. — Alojzija Bahte, Triest.
—	Margarethe Kober, Wîihriug. — Josef Permaaer. Neu York (rec.) — Murn Johann Paidali.
Loterijske srečke. Trst 3. oktobra 17 44 73 24 36 Gradec 10. „	70 80 6iJ 20 90
Št. 80
Haaglas.
{m)
Zaradi oddajo popravljanja in novega prekritja zvonika s píošdevino in belenja cerkve in zvonika r Adlesičih, vršila so bo 26. oktobra I89i, ob 10, url zjutraj v farovŽD v Adlesičih zmanjševala» licitacij». Vse popravilo z gradivom, roËnim delom in vožnjo vred preraéanjeno je na 816 gld, 54 kr. Pred licitacijo položiti je 81 gtd. Ďá kr, varsćine.
Stavbeni odbor za popravilo zvonika v Adlosi-iih 9. oktobra 1891.
i van Šašelj»
na^elnilt iu Župnik.
Suh3, mehke deske,
razliène debelosti in dolžine, prodá gozdaraVÍ urad kneia Auersiierga v Sotsskl, poŠta Dvor (i79—3)
■■ ll -Tf.I-V.'iW^.'J.f^i-.^
V mesecu septembru v Novo Mesta vraKujoČa se pisma: Anna Avgec, Wien. — Schifls Exjjed,, Hambarg. — Ant. Spendar, Laibach, — Fr. Eršte, Looklo N. Am. — Ant Krkoč, Priboj Bosnia, — Jos. Salobar, Pronica (rec.) — Emma Karalt, G-raz. — Jožo Manier, Fiinikirchfln. — Ant. Tark, Bernsville N. Am. — Karl Prime, Lyons N. Am. — Prane Čarapa, Cleveland N. Am. — Franc Jakše, Calamet. — John Sohimo, Irrondorf. — Marija Sapane, St. Jernej. — Ant Úiajflc, Lizabet N. Am. (rec.) — Franc Versaj,
ša št. 14 v Toplica
z vsem posestvom vred se t»koj dá v najem, ali se todi prodá. Več se izTé ravno tam. (195—s>
Joiira kupci a za Amerikance.
J
Grajšćina „Brlog" pri Metliki prodaja v lepem krajo oranega zemijtáda, lake, gojzde, vinograde, stanovanja, multnice, žago in brod na Kolpi za vaak denar.
—	Cena za jedôn oral se račaai od 100 gld. naprej.
—	Kdor ^eli kaj kapiti, natančneje isve pri gospoda C. kr. notarja Franca átajeru v Metliki ia pri graj-šÉini v Brlogu.	(180—3)
V sřojo prodajalno z mešanim blagom sprejtr^em ne premlad»
é # & I
katera mora biti pridna ter zanesljiva pri tem po-rabljiva v prodajalaiei Znati móra tadi šivati Plaôa
po dogovora.	F. Skuiek.
(195—2)	Metlika.
Pir Natakarica
ne prestara, katera nme nekoliko jedi pripravljati ù je zmožna v računstva Bo sprejme v alažbo 1. novembra proti mesečni plaći 8 gld., kje povć iz prijaznoili vpravništvo „Dol. Novio^.	(iOS)
^	spinal Atifirejčkov Jože,
ruiřiia povtíst je isšia v 3(1, 37. iii 38. rvpziíu pNaroiîne biblioteke" ter stane nevezana 4îj kr., liťiio vezana W) kj\ — ík>i>i ne pri g'. Jan. Krajcu v Novem Mestu in po bukvanitili,
trn
(160- TJ)
s ■ nagroDfi
cev z naois
Dečka,
Dražba!
<200—l)
Naprodaj.
Knpnje se
(198)
OVKS,
Ponudbe :í> naenaiiiluin cene in muojtae naj se poflijojo .Dolouiakici Novicam" v Novem Meetu.
^ Viseča pratika
za leto 1892,
aloveniika in neic^ka, je íímU v tiakarni Jan. Krajca v Novem Mestu. — Ceua 25 kr.
lUvno tam doMvu so tudi
ma 8 m ve ika. pratika.
itaa
Tmie i'irant v ^ovtmi MtiHl/ti. Naročila pc poŠti se tsi^ro l7vr§u'eJo.

li^ateri /.na slovsnskl ia namški, poštenega vedenja tor star kakih J4—16 lot, sprejme proti takojšnji plači kuvars&r Scbilildt v Novmu Mcutu.	(^04)
Sadno drevje.
v deželni kmetiàki soli na tiiuiu, oddajala se bodo meaeca novenibra, ruarelična, riaglotua, ter bre-ukvina, nieko požiabtneD« drev<fi!ica, in pa visoko de-belnate jablane, brnàko, orehi. — Ccd» marc!», ria-glotov, breskev jo 20 kr komad, isto tako orebov^ jablan in hrnsk pa 25 kr-	(:>05—n

Dné 19. oktobra t. 1. bodo se po javni dražbi prodalo pri knez Atiersporgovl železni tAvarni na Ovoru; suknarsko tn spocerlisko blago, prodalsinifina aprava, pohiitvo, jeden konj, kočiji, tovorni vozovi, ioUzninâ In razlitne drige uporabne stvari.
Obrtno spisje
sadtaviî
Autou Fiiutok,
C. kr. sírokyvni aíiteíj v Ijiibljaiii.
Dobi se pri g. U. Krajcu po 80 kr., trdo vezano 90 kr.
Maprodaj je doiTiecija
iz proste roke, obstojcĚa iz pol grunta, hoste, vinogradi in travniki, bisa in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. (Cena 3500 gld.)
Janor Bsie.
(.lomija Strain jiri Xovi^ni Sleiitii, puSta Tii;ilîpe.
(199-1)
Vaprodaj»
â<) veder dobrega starega vioa 1. (18M). »uho hrastove dile, ra^ne dolgosti iu debelosti ima uaprudaj
Janez Dular
v i 'egplniv.i pri Novem Mostu.
Živinorejcem in poljedelcem so priporot^ajo r slamo-reznlce, repo-reznice, strojí za koruzo ružiti iu drugi stroji iz najbolj slovečib tovamio po Dajniiji oadÍ pri g. Ludviku Smoletu, trgovcu v Sevnici na Spod-njenn Sta erskom. — Pri njem ae tudi dobi vsako vrstno ie ezninsko, špec-cHisto blugo, usnje itd. po najniiji oeni; oo tndi knpnje» po najboljši ceni vse deželne pridelke.
^êOSTIIjNÏ«
v biši 8t 75 na glavnein trgn, v Novem Mestu ae oddá s 1. jan. ali pa todi s 15. junijem 1832 v najem. Ved pove A Rajec urar v Novem Mestu.
Stanovanje.
Lepo stanovRuje na glavnem trgu v Novem Mestu v prvem nadstropji h. It. 75 se tt 1, iebruarjera odda. Obstoji iz štirih sob, kuhinje, kuhinake shrambe, drvarnice, kieti, kasće. — Pogoje oddajo, povó lastnik liišo, stanajoi Da Grmu,	' (jge-i)
Dve
novi cerkveni uri.
i Prva za zvonove Jo 10 stotov velja M 200 do 250 ^rid, __ Druj^a za zvonove od I« 20 (io 30 stotov stane 300 do 350 Delo jc dobro in jamíim za deset let.
Janez Bt^nskoUt urar na Vrtlcah it. 18, pošta Semić.
Odgovorni niedmlc, icdiýkteU in s&loiiúk J. Krajeo.
Novo meeto, - Natkui! J. Krajec,