Dolenjske Novice izhajajo vSiili čcIfteU; ako ; ; jo ta ilaii praznik, (lan popioj. : :
(Jena jitii jo za c:eio lom (od aprila do a])rila) K, za poi líTa 1'50 K, Niirociiina za Nc!iii;iJo, [îohiio in driijic evroiisko države zniiša ;{'.>U li, za Ameriko -t-ňO K. List in oglasi s« plarii.jojo tiaiMoj.
Vsie (li)|HNfi, itaročiiitiii in oziiiiiiila sjirpjoiiia tiskarna ,1. Knijec iiumI,
Gospodarjenje z letošnjimi poljskimi pridelki«
Na podlagi statisliČnili iiodatkov c. kr. poljedelskega iniiiististva nalet« 1915 iii po tnaksimalnili cciiaii, dosedaj v veljavi, so imeli vsi poljski pridelki v preteieiicni letu iyi5 Jiii Ivranjskcm sledečo vrediiowt:
L'riilelalo se je centov in v vrcílnosti po nasloflnjeni izkazu:
Pšenice 215.021 (i po 34 K 7,310.714 K rži	87.60(5(1 „ 28 „ 2,452.968 „
jefmena	93.072(i „ 28, 2,í3U60I6„
ovsa	136.320 (í „ 26 „ 3,044,320,,
soršice	8.956(1 „ 28,. 250.768 „
koruze	139.822(i „ 29 „ 4,054.838,,
ajde	27.168(1 „ 30 „ 814.740«
prosa	52.83(i(i „ 28 „ 1,479.408,,
fižola	49.428(1 „ 40 „ 1,177.1^0 „
Icíe	208(1 ,) 40 „	8,320,,
grahft	467(1 „ 40 „ 18,680,,
t^ražicc	241(1 „ 90„ 21 690,.
slaino	1,630214(1 „ 8„ 13,041 712,,
lanu	2,356(1 „150,, 353 40O,,
prediva	3.078(i „200,, 615.600„
konoplja .	128(1 „180,, 23.040,,
krompirja 1,633.585(1,, !1„ 17.969,435,, rcpc	1,811.614(1 „ 3„ 6,434.842,,
korenja	24.3.294(1 „ 4„ 973.176,,
zetjft	225.6((G(i „ 12 „ 2,707.272,,
bué	20.319(1 „ 4„ 81.276,,
detelje l,189.4í)3ti „ 11 „ 13,084.423,, deteíjn.semctia 1.406(i „400,, 562.400„ scuA	5,276.613(1 „ 11 „ 58,042.743,,
viitii	178.284hl„ 80„ 14,a(3lí.71iO „
pcškat.sadja 224.766(i „ 20 „ 4.495.320,, konič. sadja 50.839q „ 30 „ 1,525.170,, oreh.in lešii. 3.921 fi „ 40 „ 156 840,, kostanja	6.211ii „ 30., 186.330.,
Skupaj 157,255.280K
Po tej cenitvi, ki se naslanja na ui'îuliie cene, je tvorila lansko ki(o vi'cdnost itiienovanili i)oljskiIi pridelkov okroglo 157 milijonov kron. Niso všteti še prejemki gozdov, l'ilwtva, )'ii(loko]>ov, goveje živine, konj, (IroLiniec, perntninc itd
Ako ]H'egle(iatno te podatke in jih razdelimo na Število oseb, kojim služi le v vsakdanji živež, vidimo, da je prišla j)recejšnja niiiožina na vsako osebo (300
do 400 K). Odtod tudi sigurnost, ki jc vladala v inirekovanju oddaje Udi pridelkov, da se je pi'cljivalstvo preživelo.
Sedaj stojimo na pragu ]o((JŠnje letine in vprašajmo se, ěe in kako liodemo shajali. i'ri marsikaterem pridelku bodemo rekli, manj ga je, pri iiobencin već ga je. Odtod naša skrb: kako bodemo shajali.
Razum nam veli: gospodarimo previdno in lazdeliiiio sî živež na dobo celolctiiega preživljeiija in to veljaj tako za človeško kakor tudi živalsko pre-lii-ano. Težko je najti mei'ilo, koliko naj se iipoi'abi za celo leto za vsakega človeka in za vsako žival, jedno pa se laliko svetuje: v skrbni pripravi ieži tajnost i II m o ě p r i h r a n i t v e, Gosjiodinja, ki speče dober kruli iii pripiavi tečno hrano — sme od vsake jedi dati ]K)sameznemu udu (hužiiie manjše deleže in pri takemu vai'če-vaiiju priliraiii se mnogo v teku celega leta. Gospodai', ki drži snažno svojo živino, ji redno in pravočasno ki'ini, ki jo - iie jireoblaga z delom, sme med letošnjo jn'av dobro krmo, pokladati ve(;jo množitio slame in (irugili nadomestil in živina mu bode vsi)evala. Večja osebna zmožnost in pridnost iiadomestuj primanjkljaj iii v rednem življenju iščimo zaslotiibo za manjšo porabo in siiajali bodemo z manjšo množino. Ako kedaj, nam letos naj [íové pameten ra-(^unski prevdarek, koliko oseb moi'eniu priíživeti v .svoji družini, koliko živine smemo držati čez zimo itd. Ta prevdarek naj se izvrši sedaj ob spiavljanju poljskili pridelkov in one ude družine, ki nimajo pri liiši pi'eln'aiie, skušajmo spraviti k di'užinam, ki raliijo delavnih moči iu imajo tudi zadostno živeža. Enako posto-pajmo tudi z živino. Sedaj .so njene cene visoke in bodo Ostale do zijiie. Pj'i pomanjkanju knne bodo cene padle, ker bode mnogo posestnikov iirisiljenih, da jo bodo oddali za nižjo ceno. Čemu potrata narodnega imetka ?
iz navedenih podatkov sleihijič vidimo, kak(j ogromno narodno jirciiioženje se nam
izroči v varstvo in pametno porabo čez zimo do prihodnje žetve. Ako z utnnim oskrliovanjem imenovanih i)ridelkov pre-pi'ečitiio recimo samo 10"/ii, t. j. deseti dtd, da se nam po nepotrebnem ne pokvari recimo, da nam pridelki v naših slnambah ne zgnijejo, splesno, pokvarijo iUi, — smo veliko dosegli.
-Ako s previdno varčno prehrano pri-hraninm pri ljudskem in žival.skem živilu 10"/t) in pri THunem oskrbovanju zopet lOVo — tedaj smemo upi'aviČetio pri(;ako-vati, da bodemo liki lanskemn letu, tudi z letošnjimi poljskimi jiridelki shajali do piihodnje žetve in spravljanja poljščine 1. ]yi7. To jia naj nas navdaja z upanjem na boljšo bodoč.nost. Vsak pa stori svojo dolžnost!	A. T;.
Preskrba kmetovalcev s semenskim žitom.
Gotovo je za kmetovalca zelo važno, da vseje dobro izbrano žitno seme. „Kakor boš sejal, t.ako boš žel" — pravi star in dober jircgovor.
Slabo seme zamore dati le slabotno rastlino, drobno klasje in drobno zrnje, smetno žito pa le plevehiato njivo in še bolj smeten })ridelek.
Vendar pa se v splošnem ne jiri-l)o]o(;a doldvati semenskega žita iz daljnih, tnjili krajev z drugačnimi talnimi in pod-iiehnimi razmerami, kajti prav lado se bo zgodilo, da tako žito pri nas, v naši ne tako prikladni zemlji, pri naših manj ugodiiih podnebnih in vremenskih razniei'ah (to je liri kratki, večinoma premokri zimi, naglem jn-ehodu v vročino spomladi, pri močni zračni vlagi itd.) ne vspeva tako kot bi pričakovali in da veliko slabši jiridelek, kot ga je oiietalo lepo seme.
Za naše razmere velja jired vsem i z h r a f; i i z d o m a č e g a žita, k a r g a je najlepšega, za seme.
L(ifos ja zna biti dosti gospodarjev, kojili žito je tako drobno in lahko, da ni za senní, mnogo jih je pa, ki imajo lepo Žito, samo da je smetno.
Tu ga je pač treba primerno očistiti in si iz njega seme lu'ijiraviti.
V vsaki vasi bi moral biti Čistilni in soi'tirni stroj tri jer imenovan, S pomočjo tega stroja se da žito od plevela očistiti in presortirati, tako da izbere stroj lepše, za seme sposobno zrnje ven.
Kmetijska podružnica novomeška ima nekaj takili strojev na razpolago in jih izposojnje proti nizki odškodnini. Enako tudi s številnimi in dohi'imi, raznovrstnimi stroji bogato opremljena kmetijska podružnica niokroiioŠka. Drugod pa naj bi skrbele kmetijske organizacije, ozii'oma občine (žn-jianstva) za nabavo takih strojev, kojih nabava in raba sc bogato poiilača z boljšim in večjim pridelkom.
Kjer si pa ne more gospodar iz lastnega žita potiebno seme pripraviti, tam naj se obrne tia soseda in ž njhn, če je ti'eha (udi proti doplačilu, žito zamenja. Sianienjava semena je dovoljena, samo jo je, če se vrši v občini sami prijaviti županstvu, oziroma če sc vrši med kmetovalci raznih občin pa okrajnemu glavarstvu. Če se pa tudi na ta način iic bode mogel gospodar preskrbeti z dobrim semenskim žitom sam, potem naj se obrne na komi-sioiuirja vojnega žitnoprometnega zavoda, ki je postavljen za njegovo občino. Ravnokar so dobila županstva nalog, naj nabirajo priglasitve za nabavo semenskega žita, žitnim koinisai'jem se je pa naročilo, da morajo pri luikupovanjn žita za vojnožrtni zavod vse boljše, za some sposobno Žito spravljati, da se ga lahko porabi za seme.
Tako žito se liode potem dajalo kmetovalcem v zameno za navadno nilevno žito.
Le tisti, ki žita ne move zamenjati, ker ga ni nič pridelal, ali pa tako slabega pridelal, da še za mletev ni, ga bo dobil proti plačilu.
Naj bi se tedaj gospodarji teh odredb
LISTEK.
Jos. Turk.
V spomin Josipa Cvelbarja,
\'ei!t T'l'iia vs(í ilrtijiiic iireloli, 7.11 :jonpi) tijonib krii jiokjki so sled, iist salmn gori, polju v(!no l'VDt, H ni ga lovca, da ja tisJLrtili.
Žnjiaiiiifi.
Ali ste Že slišali našo žalostno parolo: Ni ga več, umi l je v cvetu mladosti in odnesel vse naše velike nade.s seboj v gi'ohV Tak talent in j^j moral umreti! To je večno stari in večno uovi reiron naše narodne Iiimiic, ki jo pojemo ob grobu, kamor smo položili nadebudnega mladeniča, ki je toliko obetal, a mu Je prezgodnja smi t prekrižala vse načrte. „In zdaj še ti, Slovenec nima sreče", toži Stritar ob Jnrčičcvism iti. Aškerc joka ob grobu JCettejevem bolj kot ob giobu štaroga zaslužnega moža. Cankar tega tni-darjenega fanta ne more pozabiti. 01) rani smrti iiesnika Murna formulii'a dr. Prijatelj žalostno naše historično dejstvo;
„Slovenska umelnost se i.ŠČe, a naŠi mladi talenti mrj(î."
Umrl nam je Kette, umrl iliirn, unnl Grohar, umrl — .losip Cvcibar.
Veste, kdo je bil ,losÍp ( ■velljar? Umetnik z du,šp in telesom, velik po duhu,
plemenit po srcu, umetnik v poeziji, umetnik T slikarstvu, rojeJi ])esnik in slikar. Njegov atelje in paviljon jc bil znan samo onim, ki so mu pogledali v srce in dušo. Ni Šo ])rišel do ljudske tribune, da bi se jiredstavil narodu, bil je Še mlad, star komaj 21 letin je pred letom končal svoje gimnazijske študije. Znan je bil samo svojim ožjim prijateljem, napram katerim je bil vedno odkrit in ki vedo, kaj smo izgubili z njim. Na mestu bi bil izi'az najtesnejše bolesti; toda
„le malo čuti on, kdor čuti to, kar so z bescihiiiii lahko pove." ^iicdïed.)
liodila ga je idilična Dolenjska, ki nui je vlila vse čare svoje krasote v njegovo umetniško dušo; v vsaki njegovi pesmi, vsaki sliki in skici se zrcalijo in dihajo dolenjske barve. Ko <loi'aste, se napoti v šole, v svet, nti-ga ob cesti štiriperesno deteljico in jo pi-osi, naj mu pomaga iskati srečo in najti zaklad. A srečalo ga je pi'vo sjioznanje, kakor se sam tako lei)o izrazi :
„Ni je hiči, iii jih zakladov, ni jo sreče xlate, štiri peresna mi liniui >:fiklad: sludek spomin, Dolenjska, nate."
Tako je naredil prve koi'ake v svet, med tuje ljudi in s spoznanji bogatil svojo dušo. S sabo ui pozabil vzeti legitimacije
slovenskega študenta; pomanjkanja in siromaštva. ,1e res, da je sii'omaštvo često edina i'cšilna deska tnnogih talentov, ]ia človek močne volje kot je bil on, Id se ne bil izgubil in zapravil. Saj ju'avi sam; „líog, zakaj nisi dal meni krivičnega mamona in drugače bi ravnal z njim kakor večina onih, ki ga imajo!"
lirž ko se je zavedel svojega poklica, si je zastavil cilje. Pred štirimi leti mi je pisal;
„Jaz imam cilje; Češko, Praga, akademija umetnosti, Monakovo, Florenca, Benetke, Uim, Pariz — imam cilje, a to so tisti, ki jili komaj doseže moje hrepenenje, ti so, na katerih bom ob koiicu življenja pel z nizkim, žalostnim glasom, da me ne bo nihče čui, svojo visoko jeremijado."
Tako, pi'ostm, je j'isal pred št-irimi leti in iiristavil ])reroške bese(!e:
„Tedaj se spomni tega pi.sma in boš rekel: govoril je, kot hi živel danes!-'
Ali se ni vse do pii^ice izpolnilo? Unnl je na tujem, v Italiji, za Dolomiti, daleč od Dolenjske, katero je tako ljubil.
Čudno! Kaka ironija se Vam zarezi iz naslednjega. Pied jioldiugim letom jc zbolel na neki pljučni bolezni, moral izostati iz šole, zapustiti Novo mesto in se jiodati domov v Kostanjevico, da skkiiie svoje življenje. Revež, koliko je prestal.
ko je čutil, da se mu bliža konec;. Na vabilo, naj ga pridem Še enkrat obiskat, se mu radi raznih ovir nisem mogel odzvati, Nato mi piše v pismu;
„ilene bodo pa menda tinli tukaj v Kostanjevici [lokopali ; če se kdaj vrneš (iz vojske namreč) in jirideš v ta kraj, tàk daj, obrni korak na poko[)aii.šČe, da obiščeš vsaj moj gi'oli, če že mene ne moreš. Pa kakšen očenaš pomoli za mojo, ne staro, a grešno dušo. Ves, t« je napol za šalo, napol pa zares, l"îog vč, kako se še vse obrne. Ampak človek šele takiat vé, kaj se pravi biti sit, če je lačen, in kaj se jiravi biti zdrav. Če jo bolan. Pj-ide mi včasih, ko se nii zdi, da je vseeno, ali živim ali umrjeiii, da bi mi ne bilo prav uii"; težko umreti. Ampak jiotem pa pride,, ko vse trepeta po moči in življenju, ko bi znorel. Če bi nhsli! na smrt, veš, ko se odpira bodočnost vsa svetla in letia in jaz živim in vriskam in prepevam v njej zdiav in vesel - taka, kakoršne vem, da ne bom nikoli imel, tudi če ozdiavim."
Kdor je poznal njegovo visoko rast, slabo ))rehranit(îv, tiud s poui'evanjem in to in ono, je vedel, da fant ne more biti popolnoma zdrav. Kako piše obupano:
..Zdi se mi, kot da jaz ne vidim nikdar moje Češke, ah, moje zlate Prage, lam, kjer
sploSno posluževali, oui gospoťlaiji pa, ki imajo lepo sciueiislío žito iia piodiij, ponudijo ga naj v splošno korist koiiii-sionaijeiu vojntiga žitnega zavoda takoj v nakup. àti je žito l'es iepo in čisto, dobe laliko tudi višjo ceno zanj.
KoiieÈno pa Še pai- liescdi k zadnji notici v „Dol. Novicali" o seiiieini javcga žita. Zavod za pi'oinet z žitom ob ňasu vojne ima svojo centi'alo na Dunaju in v posameznili doželali svoje i)odriižnice. Kolikor je podpisanemu znano, so lani kotnisionaiji ljubljanske podi'užuiee t(íga zavoda natiirali naročila za seme jarega žita. Ker se tega Žita na Kranjskejn skoraj niíí ne prideluje, je oddala ljuldjanska j)o-družniea naiočilo centiali na Dunaju in ta je nakazala svojo Ćeško podružnico, da seme dobavi. Beiiie je pi-išlo v celili vagonih in se je takoj razposlalo v posamezne kraje dežele, tako da ga gospodje pi'i vojno-žitnem zavodu v Ljubljani še videli niso. Pa tudi če bi ga bili viduli, bi s tem ne bilo dosti pomagano, kajti seme jare pšenice, pa tudi jai'e i'ži se le ntalo in težko zanesljivo loči od semena zimskega žita. Kdor tega ne verjame, ta naj se potrudi k jiod-pisanemu, da se o tcin prepiiCa. Le jari jeííineii se zanesljivo jjozna od zitii-skega. Kolikor pa je podpisanemu znano, se je zgodila neljuba pomota le pri pšenici, kajti podpisani je sam videl jari Češki ječmen v okolici Novegaiiiesla, ki je bil prav lep.'
Gotovo je škoda vsled te neljube pomote velika, a to je gotovo, da iie zadetie lia Ki'anjskem krivda nikogar. 1'omota se je moiala zgoditi že pri nakupovanju ali ])a v skladiščih na Ćeškein,
Zato naj bi gospodai'ji vpoštevali pred vsem zgoraj dane nasvete o pripravljanju domačega semenskega žita, da se izognemo nabavljanju nezanesljivega semena iz drugih krajev.
Zlasti je pa tudi treba, da večji gospodarji nemudoma ponudijo semensko žito koniisionai'jeiii vojnega žitnega zavoda v nakup, da se zaniore tako seme potem pravočasno razdeliti med gospodarje onih občin, kjer so letos piiiielali slaho seme, H. SkaUcKy, okrajni žitni iiadzoi'iiik.
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen očenaš?
Molitev je zopet pi'išla do časti. Zopet jo nahajamo v besednjaku in dnevniku Dinogilt ljudi, ki so jo nič tiianj kakoi' pozabili. To je storila vojna s svojim gorjem in svojimi raiuimi, s svojim strahoni in
skrbmi, s svojo stisko in stni'tjo. Res zanimivo! Ljudje pridno stikajo po omarah svojih starih prednikov in jemljejo v roke molitvenike iz minulih časov, ko je tudi romalo zkozi deželo veliko goi'je! I'ri tetu pa postane včasi navdušenje za molitev preveliko in vera se izpreviže v praznoverje. It) vendar kake stare, krepke vojne molitve ni tieba dolgo iskati. Inuimo stai'o sveto molitev naše ceikve, Odrešenikovo molilev očenaš, katerega nas je učil božji Zveličal': „'I"ako-Ie molite; Oče naš, kateri si v nebesih . . (I\iat. G, i)). Kolikokrat se je že ta molitev premolila v teku svetovne zgodovine! To bi dalo knjigo psalmov, ki bi segala od zemlje do neba. Iz tega bi narasel rožni venec, ki bi obsegel celo zetnljo.
Vojni čas je visoki Čas za krščansko dejansko ljubezen do bližnjega, katero imenuje Latinec z eno besedo karitas in se je bomo radi tega v naslednjem rajši posluževali. Njeno delo in naloga je neizmerna. Tudi v železnem Času, v katerem vodi usodo narodov trda, jeklena moška roka, potrebujemo mehkega, nežnočutecega Človeškega srca. Za vrstaitd, ki so oborožene z jeklom in železom, hodi visoka kraljevska gospa krščanska ljubezen ali kai'itas. Tudi ona si)ada k naši vojski lavnotako kakoi' cesar in g<ineral, kakor i)Uška in strelivo.
V	njenem spremstvu se trudi tisoč rok; ona ima povsod svoje največje, nedotakljivo l)ravo. V ziuimenje svetega križa, na ka-tei'etii je bilo dovršeno veliko delo božjiiga usmiljenja, se vrši nje.no delo: olivezovati ratie, krepiti oslal)ljene, streči Ixdnikom, pomagati nniirajočim . . . . ! Kai'itas se ne straši ničesar, naj tudi žanje okoli nje grozna sun t svojo najploilonosiu;jšo ki'vavo žetev. Noter v ognjeno črto si u|(a in ])i'i-itaša dingačnega ognja, ljubezniv in zdravilen ogenj ljubezni. Na bojnem polju, kjer si služi hrabi'ost ž e 1 e z n i križ, sci boi'i kaiitas v znamenju rdečega križa.
Pa tudi doma ima mnogo dela. Čeprav sovi'ažnik, zadižan od hiainega zidu naših junakov, ni mog<d prodreti v luišo deželo, je vojna fronto pi'edrla in zahtevala pii nas doma svoje žrtve. Vojska nikoli ne pride sama. Tod svojo črno zastavo in med gi'oznim bobnatijem, ki nas pi'etresa do kosti, vodi proti človeštvu cel mrliški polk bledih, brezkrvnih postav. Di'agitija, pojnatijkanje, lakota, pomanjkanje dela in revščina korakajo med nj(ínimi četand.
Tu manjka mož, ki je jireživljal in vzdiževal ženo iti otroke. Tam manjka sin, palica in opora svojim stai'im starišeni.
V	ti'ctji hiši manjka bi-at, ki je bil jjomoč in nada nepreskrbljenih bratov in sestra.
In poleg teh — koliko je ranjenih na duši, ki hočejo izkrvaveti v neizrekljivi žalosti. Tu se še jiozna sveža žalost i[i bolečina slovesa. Vsak časopis, ki piide, naj naznanja zmago ali izgubo, rano vnovič odpre. — Tam gloje tesna in mučna negotovost. Dnevi lezejo počasi — tedni se izgubljajo v dolgo večnost — ura, kakor da bi stala — in ve(îno, vedno še nobene vesti. Nemir in bojazen po dnevu in jio noči. Končno vendar! Vest [»ride. Ilesen mož jo je priiiesei,.. Smi't, ki'iita stiii't... Tisto strašno in grozovito, ki smo imeli tedne ))red očiid in nismo hoteli verjeti, se je izpolnilo. Vojska je zahtevala na svoj s ki'vjo poškrojíljeni oltar Jiovo drago žrtev; padli je nehal krvaveti, zato pa krvave druga srca dalje . . .
To je strašen čas. Karitas ima premalo rok in si'c, da bi mogla vseni pomagati. Zalo mora iskati pomoči, ki je močnejša, in kopali globokejše studence, iz katerih naj bi zajemala liladila za neštete rane. —■ Tedaj pade tiuli kaiitas na kolena in nu)li: „Gospod, pi'ipravi se lui nuijo jiomoč, hiti [ni pomagat." (Ps. 2), Pi'i svojem neumornem di;lu, ki izpretiiinja tudi noč v (lan, nima Časa iskati novih molitev, arniiak seže 1)0 starih molitvah sv. ))isma in n)olÍ iz njega staro molitev, ki jo je učil Odi'ešenik, vojni očenaš.	(Daijo »'Idi-)
Velika vojna pobožnost se je vršila na Zajtlazu jircteklo nedeljo 27. avgusta za župnije : Čatež, 1'rimskovo, Ti'ebnje, Sv. Ki'iž pri Litiji in St. Lovrenc, Iz teh in iliiigih župr)ij se je zbi'alo toliko vei'-nega ljudstva, posebno še moških, da je biia Velika zaplaška cerkev do zadnjega napolr)jena. Oh poln enajstih se je pričela proc(isija iz župnijske cei'kve pod vodstvoui pi'eč, g. dekana iz Trebnja v spremstvu šestih gospodov duhovnikov k romarski cerkvi. Po pi'iliodu dolge procesije v cerkev stopi P. ťavel Potočnik iz Novega mesta na prižnico ter pojasni piekrasni vzklik; Kraljica uiiru. ki so ga sv. oče Benedikt XV, priiljali ilai'iji. Po dokončanem govoru je bila sv. maša za milost skorajšnega jnii-u, med katei'0 so krasno jirejievali štii'je pevski kori. Popoldne se je niolila t)ioHtvena ura za blagor doniovine. Ob 3. uri je preč. g. dekan v krasnem govoru navzoče piepi ičal, da nam Kialjica miiu more in tudi hoČe j)oniagati. L(;po slovesnost so zaključile slovesne pete litanije z molitvanti za mil', Vse je govorilo, da tako lepo še ni bilo na Zaplazu. Pričakovati ita sniemo, da niolitve, ki jih je toliko vernikov polagalo pred noge Zaplaške ilatere božje, ne morejo neuslišane ostati.
je prvo litešenje zame, če je kje kako. O, ti t)e veš, kako mi je, kar se nii vrača zdravje na bolje, počasi gre, a malo le čutiti), veš in vrača se veselje, i)oželjenje pt) življenj)!, po solneti, jw moči, ])0 delu in po vset)), vsiiu). Veš, dolgo, dolgo se je nabirala ta uioja bolezen i)o udih, po telesu, od zunaj in znotraj, iizično in psihičtio, da je udarila ven. Zdi se mi, kakor da ozdravi)u kot Orest, ko ozdravini na duši in telesu, o da bi!"
Ko je ležal na s)))rtni postelji, je delal račuti sam s seboj in mislil : „gledam v st.rop ill mislim nazaj — neprije(])a je ta misel in želel bi, da ni te^ preteklosti za mano —-mislim naprej, negotovost." O svojenv življenju in trpljenju p)avi na drugem mestu: „Óe se ozrem nazaj, nič lepega, nobenega sohičtiega Žarka ves ta čas, tako da sett) preklel preteklost, sam ne vem, kolikokokrat, atitpak kadar se vrne, je spet 1'avno taka.*^
Te be,'ied(i jasno kažejo, koliko energije je živelo v nje.m, ki je stretitila ravno v (lianietralni stneri brezplotlnosti. Oni, ki živi samo zato, da živi, iti nima nikakih ciljev in idealov — ne itiore tako govoriti. Saj ne misli nikoli nazaj, se ne hriga za ^vojo preteklost in je ne stavi ))ilidar pod inikroskoj), ker njegovo srce ni občutljivo
za niorebilne satitooČitke, češ, da ni i)odÍl po začrtani poti itlealom nasproti. Lahko-n)islež in plitvež ne gre nikoli sani va-se.
Kako je imel pri vsej svoji nadai'-jenosti if( plodovitosti skromno sodbo o sebi, pričajo besede:
„Ven), da bi od t))ene ne i)))el nihče kaj prida koristi, ker jaz setit človek, ki ni vreden, da po svetu gleda, da soliice nanj sije."
Tako je prišel do popoltte resignacije in rad bi bil v tisti svoji bolezni ]it)))'l, da ntii ni bih) žal ncČe.sa; „žal mi jo nečesa, na kar edino setti stavil vse svoje upe in nade, i))ojih barv in cojiicev." Zdravje je zato vedelo, zato se mu je povr])i\o.
Zbral je kmalu zopet vse svoje ))ioči, da se nai)ravi na thtigo trnjevo pot. Odriniti je titoral k vojakoni, kjer j« doživel I)od vplivo)n vojaške taktike isto in[o)'tnacijo kakor vsak, da mu je namreč postalo vse skupaj, kar je na svetu, egalno in apatično. A da niu je kljub tonu ostala še iskrica veselja do življenja, p)iča njegovo upanje, ki ga je gojil lu'i vojakih, v častniški šoli. liilo je preil dobi im letot)), ko je pričakoval, da se niorda vojska neba, še predno do-slttži svojo pi'ostovoljsko vojaško službo in se je že ontantljal z mislijo o povratku
Fraiyo Meubauer.
Kraljici angelov.
(Ob shod)i )ia Zaplazu dne 27, avgusta,)
Zberi vse angelske vojske, kraljica, daj jitn gromove in bliske in strele, v halje odeni jili zaije sijajne, konje — oblake zajahajo bele, bučno zatrobijo v svetle trobente, strese nebo se in zemeljski krog, srca zadrhčejo v stiahu, v trepetti, pade soviagom orožje iz rok. Ivo))ji sovražni se splaše])i vzpejo, vržejo vojvode s sebe zbesneli, titnožice v divjet)) pobegnejo begu, vanje pa naši udarijo streli. Naše zavriskajo čete niogočno, — si!))i vet)'ovi tako zabučé, — t)'ttínc sovražne poženejo plahe, — listje vetrovi tako zadrvé. Mi na kolenih, dihteči veselja, v prahu zaliváliu)o vojske Gospoda, tehi zakliČetito, bojna kraljica: „Slava ti, ,Tiulit, od roda do roda!"
Vojni pregled.
Tri nove vojne napovedi.
Kor. urad poroča 3N. h Dunaja: Včeraj )»onoči jo liniljevsiii riiniunski poslanik ilošel Y zunanjo ministrstvo, kjer jo izi-ofil nolo, 1)0 katori s« siiiiili'a líii-intinîjii od 37. »vîïiisIh od !), ui'e zvečei' v vojnem stanjii i Avsli-o-Diïi'Sko. — Iz Itcrolina pa poroča isti m-ad ^iî. avj^iisla, lia je kraljevska italijanska vliula s po-sredova)ijeni švicarske vlade sjioročila cesarski vladi, da se smatra od nvj,'. dalje tudi z Nemčijo v vojnem stanju. — WollVov urad javlja h Iterolina 2S. avj:. : 1*0 tem, kiikor vže poročano, k oje Itiiiininija s srauiofno prekršitvijo mej ,4vstro-0grslio in Nemčijo sklenjenih pogodb, Avstro-Osirski napovedala včeraj vojsko, Je cesarski posliiitik v Itnliiirešin doiiil nkaz, da zahteva svoje potno listine ter obenem izjavi rumnnski vladi, da se sedaj tudi Nemčija smatra kot v vojnem stanju z lininunij o.
Italijansko bojišče. — Italijani poizkušajo svoje asjiehe vzhodno od Gorico riiz-širiti. Ker jih je vže osvojitev .^ame Gorice stala 14 mesecev in par stotisoč )nož, so lahko računa, da jih bode stal sprehod tia I)unaj pač nekaj več. Tndi na tirolski bojni črti otinesli so v nekaterih krojih krvave ^Iiive in iz^iiliili v zračneu) boju ene^ja izmed lýibovih tolikary hvaljenih Oapronijev, od katerih so jim naši
v domovino, Tako so se jiredle njegove )i)isli, ne n)eneč se, kaj se godi s telesoni: ■ „Konec bo vsega tega trpljenja in se vrnem doniov na Dolenjsko, začetkoit) pomladi bo, pa ostanem don)a vso po)i)lad, preživi)» v svobodi še enkrat vse življenje, od prve vijidice preko cvetja, plojenja, zoi-enja in dozorevanja; ko pospravijo ploilove pod streho, po)'eče)n adijo in odideni z veselil)) srceni od dou)a v svoj ttravi dom..."
„Mund, was gafťen si da, wíe ein Idiot! Zivilbagage, llosenscheiiier, niai'sch! Humle!"
It) vzdraniil se je iz pre)))išljevanja: „da, saj je res, vojska je na vseh sti'aneli sveta in niojc uiisli so fata)))organa onostran morja . .
Hiti))to hitro brez o))azke dalje! Ko je bil d)iševno že uhit., je bil goden za odhod na bojišče. Ali je pote))) kaj Čudnega, če ttioštvo vriska kakor blazno pri o)ihodu na bojišče, če je ta ali oni )))alo preje pisal svojeniu prijatelju:
„Nimam prav nič )ipanja, da hi se vrnil, pa mi ni za to nič, rečen) ti, prav nič, kot da sen) Že napravil križ preko tega sveta i)) zdi se nii, da jaz nimam deleža na njem. Ah, rad bî, rad bi šc tttarsikaj, pa i))e je sra)n i'eči, povedati, kot bi govoi'il n)rliČ o življenju."
Tako. Moti se torej, kdor misli, da je težko n)))ira))je na fronti, ko že kadri pošiljajo na bojišče cele tnaršbataljone mrličev.
„Skraja se))) nalašč silil va-se s pre-jiričaujeiu, da je življenje tako nialeiikostTio, tako ]i)alo vredno, i)a je oii vseh plati kričalo v )i)cni in protestiralo — danes ttiolČi vse, grob: jxikopal ttiisli visokoleteče, želja ne8pol))jenih seni bolečine. Vse t))i je tako enakovredno, nevtralno, p)'etekiost, sedanjost, le za bodočnost ne dam veČ počenega gi'oša^ Pa ostanejo v duši svetli monienti, dragi obrazi, iskrene oči iz preteklosti, ki so t)ii ogreli tidiko biidkih iir — danes iii)i)a nobeden več gorkote, le svetlobo — trhel les.
Vsota takega preDiišljevanja je nič in sklei): „Tedaj grem. Grem, kakor je najboljše, da človek gre."
I)) veiular srce pa le še ne molči, „Če se naklj)iči, če, če. Če — da so vrnem nazaj, o se bo že še vrnilo solnce, z vsei))i nebeški)))i zarjauii, z vsci))i radosti))! in življenji, o tedaj, Jože — o jaz bedak, toliko, da se nison razgrel ob fatamorgani n)ladosti."
A razuni spet )))irno odgovori: „In tnene tudi ne bo manjkalo nikjei', le oče in )))ati in domači bodo jokali kakšen dan, ali jaz n iso)) kri v."
vže precejSirje Število odvzeli. — Uradno poročilo 26. avjrusta poroiia, da se je pomnožil topnišlii ogenj od ùasa do časa jtroti našim postojankam južno Vipave. V odseku Plockon odbiti so bili poizkusi Itnlijaiiov, jiribližati so našim postojankam. Na bojni ùrti južno doline FJeims izjalovili so se ponovni napadi voĚ bata^onov Italijanov proti Caunolu. kakor tudi vsi stinki manjšib sovražnih oddelkov proti našim postojankam v odseku Cima di Cece. Poročnik pl. Siedler sestrelil je pri Lusertiu letalo vrste (^aproni. — Po uradnem poročilu ÍJ8. av^^usta so se zopet tjuto bojevali na Oanriolu. Potem ko se je neki uapad Sovražnika v našem topniškem ognju izjalovil, posrečilo seje nekemu italijanskemu oddelku z močno toj)iii.ško pomočjo udreti v našo postojanko na vrliu. Danes zjutraj vrgli smo Ttajijane s protinapadom iz postojanke. Na Primorski Ijojni črti obstreSjo-valo je italijansko topništvo živahno hrib sv. Gabrijela in okolico Nove vasi.
liiisko lio.jišče, — Po poročilu vojnega poročevalca dne 26. avgusta ni prišlo 25. avgnsa na celi ruski bojni črti nikjer do kakih večjih podjetij. E lino v južni Bukovini podyzel je sovražnik ponovni poizkus, zopet osvojit! Staro Wipczino in na ta način priboriti svoji bojni črti zahodno Moldave trdnejšo stališče. V splošnem vladal je na vseh točkah, kjer so Kusi zadnji čas poizkmšali prodreti, mir. Smatrati se sme torej oddelek veliccga borerija končan. V tem času se ni niti eden namotiov ruskega armadnega vodstva udejstvil. Sovražniku so lii posrečilo z velikimi sredstvi započeto jíod-jetje, razviti voliiysko bojno črto od severa, še manj pa doseči glavni namen velicega borenja: namreč po skoraj dvaniesečnih težkih naporih zlomiti središče zaveznikov v vzhodni Galiciji. Niti ljuti sunki mej Prutom in i)nje-strom, še máry pa kratki, a zelo težki napadi pri Grabrovki, niso zamogli yaliSkih aspiracij, na koje se veliko stavi, do danes izspoltiiti. Napada se j)0 Kusih [mč áo z velikimi množicami, a očividnoso vsi ti sunki postali krajši. — O namenu nove grupacije pri armadah centralnih siJ, katera se jo pred par dnevi izvršila, Rusi pač se niso podučeni, zatorej oti lavajo previdno našo novo bojno črto, kateri bo pač mogoče, vse sanje o zopetni osvojitvi Lvova, krvavo preprečiti. — Uradno poročilo 28. avg. nam prinaša vest o prvih spopadih z našim novim sovražnikom, z Rumnnijo. Na prelazu Kotenturm in v prelazih južnozahodno in južno Kronstadta stopile so obojestranske prednje čete v hoj, iz katerih so vže naši privedli prve rumun.^ko ujetnike, kar naj služi kot odgovor na zavratni napad našemu novemu sovražniku. Ker smo pričakovali, kaj se ima zgoditi, niso nas našli nepripi'avijenih in naše višje vojno vodstvo je i>ravočasno podapalo bojno črto od Bukovine proti jugu. — V Karpatih odbit je bil severozahodno hriba Kukul (jut ruski napad, pri kojem so imeli iiusi velike izgube. Istotako odbiti so bili ruski sunki pri Mariampolu in pri armadi Tersztyanskyja.
Jialkiiiisko bojišče. — Po bolg-arskem uradneîti poročilu 26. avgusta prodira desno krilo dalje. Južno od Ohridskega jezera iiro-dirajoče krdelo je došlo do vasi Malik, lOkm severno od Korice. Srbi so po svojih brezuspešnih napadih v dolini Mogleiiica od 21. do 23. avgusta poizkušali dne 25. ave:usta napadati
proti vasi Eahovo, a so bili odbiti; streljaJo se je s puškami cel dan. V dolini Vardar so je stresalo s topovi cel dan na obeh straneh. Neki angleški oddelek, kateremu jo poveljeval častnik, so Bolgari ujeli v vasi Dolželi s častnikom vred. Egejsko obal je zasedlo levo krilo, katero jo izinullo iz Parnar Daga. Proti Orfanu in Čagacu ao se umaknile vse angleške čete. Pred Čagacom in Orfanom zasodli so Bolgari črto vasi Lakovica-Dcdebali-Arzakli in Mentešli. 3 ruska povodna letala so 25. avgusta zjutraj preletela Varno ter vrgla nokaj bomb na mesto in pristanišče. Žrtev ni nobenih; Škoda na blagu je majhna. Z vidno dobrim uspehom so dvakrat napadla bolgarska pomorska letala skuj)ino ruskih ladij, ki je križarila 10 milj od obali. Bolgarska letala so se vrnila nepoškodovana. — Uradno poročilo 28. avgusta javlja, da so se na črti Moglena Bolgari polastili vihov južno Zborskega, Izjalovili so ae srbski napadi na (ïegansko Planino.
liaziiii bojišča. — Iz Carigrada so uradno ]>oroča. da so Turki z nspošiiimi napadi vznemirjali v evťratskem odseku sovražno tabore. Na Perzijski bojni črti so Turki jiregnali ruske čete, na katere so naleteli 66 km južnovzhodno od Uamadana v smeri Danletabad. Na eni strani dosegle so turške čete Bidjar, 77 km severovzhodno Sibne. Boji, ki so so vneli v okraju Sakis z ruskimi oddelki, potekajo v korist Turkov. Turške prednje straže, katere one sovražnika km zahodno Sautsehbulaka zasledujejo, zapletle so se 21. avgusta v smeri imenovanega kraja severno in južno vasi Svinsing, v boj z po številu iiiočnejšinii ruskimi četami, (»roti katerim so se uspešno branili in odbili napadajoče Jîusc, Rusi so izkoristili v teh krajih v dobrem stanu nahajajoča se i>ro-metna sredstva ter dovedli potom teh močna ojačenja, veidno transliajkalskih kozakov, in no da bi dali Turkom čas, se ustaliti in utrditi, na[)adii v noči od 21. do. 22, levo krilo turških naprej potisnjenih čet. Napadeni od vseh strani, od spredaj in zadaj izpostavljeni, primorani so bili T'urki umakniti se do glavnih turških moči v smeri proti meji nazaj. Pri prodretju sovražnih obkoljovalnih moči imele so turško čete nekaj izgub. Na Kavka.'iki bojni črti napredujejo Turki vk^jub jtroti na padom Kusov.
Na in«i-jii. —Dne 25. avgusta ob 11. uri 10 minut dopoldne se je vrnila nemška podmorska ladja „Deutschland" v pristanišče samosvojega mesta Bremen. Zbralo se je na tisoče ljudi, kateri so z nepopisnim navdušenjem pozdrav^ali ladjo, ki je strla po novih jiodíiioiíikili pgtih uiifiJuško strahov ado na morju in omogočila kljub svetovni vojski zvezo Nemčije z Ameriko, — Od dobro jioučeiie strani se čiije, da je „Deutsehland" pripeljala iz Amerike toliko kavčuka, da ga bosta imeli Nemčija in Avstrija za vojne namene dovolj za tioigo časa, najmanj za eno leto.
DomaČe in tuje novice.
Imenovanje. Naučni ministei' je imenoval šolskega ravnatelja v Spodnji Šiški g. Franca La v ti žar na okrajnega šolskega nadzornika za slovenske ljiid.ske šole v niesLiiein šolskem okraju Ljuijljana.
Imenovanje. Kadetom v rezervi je iinonoviin stud. med. g. Josip Smola pri ] 7. iiošpolUii.
Razglas. Ttlestno žujianstvo na/.nanjii, da bode. oddajalo v tnesini liiši ,,i z k az n Í cc za slad kor" začas od	seideinbia
191ti kakor sledi; V soboto dne ^.seplendua Itlltj doiioídnc: od 9. do Ht. ure za hiš, štev. 1 do (ÍO
10.
61 „ 120
» 11. „
^ ^ ■ " H rí if
la. „ « „ „ 12i „ 180
po pO i d II e; od 3. do 4. ure za hiš. štev, 181 do 240 « i- „ 5....... 241 „ 300
Začetek šolskega leta 1916/17 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi nizi ed se bodo vpisovali v nedeljo 17. septembi'a od ](). do 12. ui'(i (loijoldne. Vsprejeinni iz-l)iti sc bodo vi-Šili v pondeljek 18. septembra od S, do 1 2. ui'e dopoldne. Vidsovanje iiien-cev v 11. <io Vili. razred se bo vršilo v torek 19. septeinlii a od 'J, do 1 2, ure dopoldne in sicer v Y. do YJII, razred od ÍI. do K), [ire, v H. do IV. razred od 10. do 1 2, ure. Di ugc podrohtiosti se bodo izvedele pri vpisovanju.
Dekliška šola v Novem mestu bode letos v Roinetovi liiši v Skuiiiii ulici. Vpisovanje bo IT), septembra v isti iiiši od i), do 12. ure in od 2, do 4. ure.
Henrik grof Attems, deželni preíWuluik, je pošetil dtie 2'â. avgusta tnesio Radovljico, Mesto je bilo na iast visokemu gostu praznično oblečeno.
Pisarniškim predstojnikom so imenovani: Pisarniški oiicijal Ailoli Kuiiip v Ljuldjani tia njegovem slitžbencin meslu; l)isarniški asistent lieiuili Mravljak v Ljubljani za Mai'ibor s službenim luikaziloin v Ljubljani in kancelist Jožef Miklavčič v Novem mestu za Novo mesto.
Novi vojaški poveljnik v Gradcu. Dosedanji vojaški poveljnik v Gradcu fini. pl. Mattanovicb je va zdravstvenili oziiov odstopil, /a njegovega imslediiika je imenovan general pehoto Hugo Martiny, ki je že v nedeljo došel v Gradec. Novi vojaški poveljnik general pehote je sin davčnega uradnika in je inl vojen v Kranju na Ciorenjskem Vâ. februarja 1H69. Za generala povišan je bil v sedanji vojski.
Naravni čudež. Trj zidanici posestnika Franca Goi'cnca v Ćriišencah jo zřasilo sedem krompirjevih lieblic, ki so visoke po dva metra in 20 centimeti'ov. Radovedni smo, kakšen bode ta rojni krompir s svojim sadom. Po ]Mali nia.ši ga bode jtosestnik pogledal. K'dor se zanima Ka to izvaiii'edno prikazen naj pojde pogledati!
Nove tiskovine. Kataster za govejo živino iazi)ošilja na županstva založništvo J, Krajec nasi, v Novem mestu.
Poroka. V nedeljo 27. avgii.sta je poročil tigovec iz Ljubljano g. Josip nrc n gos|»odično ;\lici 'J'u i-k iz Řmiluda pri Novem mostu. Obilo si'eČe!
Ogei\j. V Žadovinliu pi'i lj;skovcii jc pogorel posestnik Si košek, liazun liiše in živine se ni dalo niČ rešiti. Zgorela so gospodarska poslopja, ki'ina, žito, pa tudi mlatiliiica in drugi stroji. Na srečo je bilo raznu žita vse zavarovano, tudi stroji. Zažgala jo najbrž domača deklica.
Vojaške vesti. V Szatinar-Ncmeti, rezervna bolnica šl- Ti sc nahajata slovenska domobranca Anton Kokalj iz Trnovca pri Metliki, 1'anjcn v levo roko z duni-dum krogljo^ in Alojzij Tovše doma iz Mirne jieči. ňe več Slovencev je tam, a imen ilojiisnica ne navaja.
Centrala za krmila. Poljedelski ini-nistei-je imenoval deželnega odbornika dr. K, Laiu peta za načelnika deželnega m'.ísta za krmila v Ljiibljiini. Poslovodja jc i'av-natelj V, Roh r m a n.
Semenj dne 2y. avgusta v Novetii rnestii je bil srednje ilobro obiskovan. Bla^ govna kupěijii ni bila velika; živine je bilo ])recej, kupcev pa tnalo. Cena pri živini je nekoliko i)adla.
Tatvine, Tudi v okolici Rake so zaceli nepoklicani gostje opiiivljati svoj zlobni i)osel. ri'etečeni teden so uki'adli pri Hlatniku v roduicili 2 para čevljev, 1 Crni robec, jopo in već drugih reči. Pri hiši ste samo dve sesh'i, ki ojiravljata tudi po unnleni liralii službo cerkovnika pri podružnici Sv. Marjete, Řlc ste obe z donia,^ a tatovi so imeli toli večjo priložnost. Ćudno je tudi, da se jo zgodilo v prvih popoldanskih urah in da ue ve nihče niČ gotovega. Bo treba več pazljivosti!
Gospodarstvo.
Zbirajte stari papir! Vsled pomanjkanja sivovin, ki so potrebne za izdelovanje papirja, so začeli razni faktorji stremiti, <la l)i se oddale velike množine, že deset-letjaskrl)no sbranjetiega iiopisanega papirja v tvornice za izdelovanje paiiîrja, kjer bi se iz teb zalog i)ot,eiii na])ravil nov papir. Aisled poži tvovalnega mišljenja i)rehivalstva so imela ta stremljenja že leji trsjieh, Na-sproino pa se ne sme ]uikiivatt, da jo mogočo dobiti med to zalogo papirja, ki jo ljudje z veseljem darujejo uničenju, marsikak papir veliko vrednosti, ki Id zaslužil, da bi se ga spi'avilo: zato je začelo skrbeti merodajne i'aktoije, da bodo ljudje na t.a način vniČili tmli niarsikak za zgodovino važen dokument. Posamezni arhivi in regisli'atni'C, ki so pri tej priliki istotako
III Šel je, zato, da je šol, ker je šel.
Iz pisem s Krasa, kjer se je dolgo časa mudil v rezei'vi, se vedno bolj vidi njegova otopelost: „Meni se zili, kot da je lo moje življenje delež, ki ga nisem nikoli čakal. — Mislim toliko, pa mi je ža! vsega. Kostanji cveto — jaz pa sovražim vse to cvetje, vse te žareče lestence, včasih sem jili ravno tako ljubil."
Taki in enaki vzkliki in vzdihi so pač zmožni, da človeka potolažijo vsaj za hip, za en trenotek, A če se tako življenje vleče dneve, tedne, mesece, sc uveljavi potreba, da si giovek ustvari razmeram }>riiiicrno mišljenje, ki ga tolaži in mu jio-niaga najti samega sebe. Tako si je tudi Ovelbar u-slvaiil svojo filozolijo in začel novo življenje,
„Po poldrugem letu, i)o ijole>mi iii tem času, ki je bi idkejši kot vsaka bolezen, po vsej gluposti sem se zopet našel. Je res, pi'ijatelj, naš čas in naš jjolozaj je tako jiolu lepote, grenko, ti'pke, žalostne, brutalne, ali lepota jo le, vsa živa, če ti je moči stopiti iiedenj nad sebe in se ozreti preko s pogledom ptiča, ki leti in vidi pod sabo svet. Edino tako ti more hiti življenje str))no —■ glej, sedaj mi je res. In zopet nvidiin, da je edino lejiota vredna življenja, ue pa resnica. Quid est Veritas?
Ko misliš, da si jo nasol, te udaii po nosu, da so ti pobesi. Lei)()ta jia visi noč in dan, loto na leto preko neba in zemlje laz-piosti'ta. Dragi moj, bolj kot kctlaj bi mi bilo težko umreti. Ali jo bom zrl kdaj lepoto s svobodnimi očmi V"
Iz bolnice v Lienzu na Tirolskem, kamor ae je za štiri tedne podal radi pljučnega kataija, mi je v (iolgem pismu komentiral in razvil te misli no baš brez vsake podlage. Obenem izraža veliko za-dovoljnost in veselje s samim seboj in s svojim položajem, ki mu ga je prineslo ravno to novo mišljenje.
Značilna zanj je zlasti sledeča epizoda. Zato naj mi bo dovoljeno, da jo navedeni:
„Srečal sem se z gospodom niaslnih lic, polnili žepov," jiravi, da je izobražen iii je Slovenec. Zvedel je, da rišem in je bil radoveden in sem nni postregel.
„Na akademijo hočete iti V" je rokel nazadnje.
„Hočem."
„Mislite, da bo?"
„Ro."
„Pa zakaj ste si izvolili ba.š ta posel, ko vendai' tako malo nese, ne —?"
„Da."
„lii rajši kaj drugega. ?iIoj Bog, toliko bo polov po vojski in debelega zaslužka, kdo se bo menil za umetnost. Pamet, pii-jatelj, pamet!"
„Na.še svinje doma so Iriki'at na dan site, vem, pa ne jedo nikoli z žlico."
Potem se je izrazil pred nekoní, da sem „gemein". Ampak jaz vem predobro, da moraš s < ■uliikaťrom govoriti cuhikafriško, drugače ťc ne bo razunel."
Omenili smo že njegovo toplo ljubezen do Dolenjske. Na neštetih mestih se jo spominjal, „da bi prišel še enkrat nazaj, vsaj za nekaj dni, /a en trenutek pomhi<ii tam doli. Bog to bi bilo nebeško, da hi prišel enkrat zoi)et v mojo zlato Dolenjsko in da bi videl zopet enkrat kako znano oko, potem pa sem v paradižu."
Upal je, da dobi iz bolnice v Lienzu dopust za par dni. A vroča želja se mu ni izpolnila. Mesto domov so ga poslali k relionvalescentom v Igi'i jiri Inomostu, oiikoder piše:
„Sicei' je ta kraj letovišče, mogoče celo lei)o, celo divno în nebeško. Veš kaj, same čedne vile in gozdi vsi jolovi in polni zdravja in mehkili drobno posejanih pešči'uili stezic in zraven je jezrce in okrog strmoglave zasnežene goi'e in priiko vsega sivo nemško nebo in včasih solnce
iste narodnosti — in za moje dolenjsko srce je vsa ta lepota kakor smrdeč kup gnoja — sit venia verho — ampak silen občutek rabi silnega izraza; od dne do dne bolj uvidevaui, kako sem jaz skoz in skoz Dolenjec: osel bi crknil od gladu ob najbolj dišeči pečenki."
Od tli se je peljal koncem junija k polkn v bojno črto, odkoder so je upaí vrniti srečno l atijen, [Jsoda je hotela di'iigačo. 10. julija ga je zadela dum-dum krogija v trebuh iii desno i'oko in naslednjega dne je na janah umrl v brigadnem sanitetnem zavodu, kjer je še na nosîlih poprosil, naj gii poneso v njegovo dolenjsko deželico. Tam ima svoj poseben grob.
Veni, da mi oprostiš, če ti rečem, da nisi umrl kot junak — bil si premelika, prelirična duša.
Ali se še spominjaš, kako si v novomeški gimnazijski risalnici portretiral svojega prijatelja Skuška"? Sedaj je v gimnaziji bolnica, Skuška krije hladna gališka ruša, tvoj grob sameva na zahodu, nam jia krvavi srce, ker vemo, da
„dokler ne pade zadiye jasno čelo, ki lesketu na njem so večnosti poljub — grobovi tulijo." tžupauc-ii.)
jifegledalfi svoje akte, so vsUkI obstoječih iiatEiiiriiili 111'C'lpisov gleile škartiranja obvarovane vsake resne škode. Dtugai*« pa je |)i'i registfatui'aii velikih iinhHli'ijskili podjetij in tvoniic, ki so za gospodai'sko ijf;o(h)vino zelo važne, in jiri rodbinskih dokiiitientih, katere ljudje shranjujejo že dolgo časa. Tii grozi nevarnost. Namen teh vrstic ni, da hi se oviralo iijiravičeno in potrebno „zbiranje starega papirja", niarvei se hoCe le opozoriti, da se pazi pri oildaji stai-cga papii'ja v papiinice, lia bi se ne nniěii oni papir, ki je vreden, da se ga spravi. Seveda ni posebno lahko presojati, ali ima ta „stari papii'" zgodovinsko vi'ednost ali ne. V tein shiČajn daje pi)trebne nasvete iti pojasnita c. kr. arbiv.ski svet (Diinaj L, Marc Anrelstralie 5), ki je vedno pripi'avljen, da po svojih organili brezplačno dožene, kaj se laliko unići in kaj naj se še nadalje spi'avi.
Nezrel krompir. Glasom poročil prihajajo letos precejšnje množine nezrelega, to je prezgodaj izkopanega krompirja na trg. Iz zdravstveniii in gospodarskih ozirov se more to zelo obsojati, kajti nezrel krompir nima nobene vrednosti za prelu'ano, temveč je celo škodljiv; neziel ki'ompir se lahko pokvari in da majhno letino. JCrompir naj se ne izkoplje preje, dokler ni kiompli'jevica orumeneîa in ovenela. Dokler je ki'ompii'-jevica še zelena, se gomoljem še vedno dovaja škrob. Čitn več moki'ote je na odrezanih ploskvah gomoljev, tem manj .so zi'eli. Pri ki'oitipirju, ki je bil prezgodaj izkopan, se laiiko pospeši dozorenje, ako se zagrehe krompir v zaboj s suho pi'stjo ali s suhim peskom, postavi na soitični prostoi' in pusti toliko časa dozorevati, da postanejo odrezane ploskve gomoljev manj vodene. Sicer pa najodločneje svarimo, naj se nikar ne kupnje zelen kromiiir.
Sladkor za napravo petijota, Kei je
poraba sladkorja za vsako oseho odmerjena, zato veljajo za kake izredne potrebe sladkorja posebne ministrske ntti'edhe, med katerimi jc tndi ona z dne 11. avgusta 1.1., drž. zak. št. 2rj5, ki urejnje dobavo slakoi'ja za izboljšanje vinskega mošta in za izdelovanje petijota (tropiiiskega vina). Ghide dobave sladkorja za izdelovanje petijota določuje § 2. temiidstrske naredbe tako-le: Kdor namerava izdelovati petijot kot domačo pijačo za svojo obitelj, iisliižbence in jiosle na podstavi vinskega zakona z I 1907., ima v to svrho pi'avico do sladkorja, če je v 1.1909 do 1913 naznanjeval napravo petijota. V tem slučaju moi'a stianka do 1. septe tti b ra t. 1. naznaniti jiri svojem pristojnem županstvu množino ))etij(ita, ki ga namei-ava naredili in množino sladkorja, ki ga v to svrho želi. Županstvo mora iz teh dobljenih naznanil sestaviti seznamek, ki ga je potom oki'ajnega glavarstva predložiti do K), septembi-a t. 1. pristojneitui državnemu kletai'skeiini nadzoi'nikii. Kle-tarski nadzornik pregleda, oziroma popravi seznatiike po svojih uradnih navodilih in županstva morajo alailkor tamkaj naroČiti, koder določi kletai'skî nadzoï'nik ter ga potem razdeliti tiied stranke, (lier je rok za pi'iglasitev zelo kratek, zato naj županstva ne delajo ovil', naj sprejemajo priglasitve do 1 0. septembi'a t. 1., a ta dan naj seznamke neinudiio pi'edlože okrajnemu glavarstvu. Vsekako naj pa upravičene stranke vendarle skušajo potrebeji slaiikor do 1. scpteitdira t, I. pri županstvu priglasiti, kei' pozneje priglasitve županstvo ni dolžno sprejeti. Op. med.)
Za modro galico preveč plaÈani denar.
Kmetijska podi'užniea v Novet:i mestu je prejela oil naročnikov več denarja kakor znaša koneČni račun za itiodro galieo, ker s« naročniki plačali po 3 K ňO h do 4 K 50 h na račun, galica je ]m stala nazadnje le 3 Iv 30 h. Ta denar se bo vniil po županstvih in ga imajo sprejeti županstva oziroma župni uradi v pondeljek dné 3. septemhia t. 1. i^ri blagajnici kmetijske podružnice na Gntui. /iu|)anstva doiie za svoje naročnike nazaj 3524 K 68 1) in
sicer; Občina lielacerkev 180 kron 42 h, Jîrusnice 3Stf Iv 92 h, .Mirnapeč (JU K 80 h, Novomesto z okolico Ločna in í^dirijavas rnjO kron, Ondiovica 104K 40 li, ['rečna 388 K 40 h, Šiiiihel-Stopiče H 29 K 92 h, naiiueč JCandija z okidico 75(i kron 14li, župnija Podgrad (JO iv 7 i h in župnija títojjiče 314K -Ih, l'aziiî drugi HK S I h. Tisti, ki so galico nadrobno delili, so na-]>rošeni, da pi-idejo po te zneske na Gi'm, da jih razdele in vitiejo naročnikom galice.
Proščeiije pri Treh Farah.
Starodavna in zgodovinska božja ])ot pri Ti'eh Fai'ali pii Metliki je bila v nedeljo 27. avgusta shajališče ogromnega inivala ljudstva od blizu in daleč, Slovenci, lielo-kranjci in Hi vatje v svojih krasnih narodnih nošah so bili kakor ena velika diužiiia zl)î'ani v bi'atski Ijnheziti z istinu vzoi'i in cilji, da počastijo kot iivaležni in udani otroci „Majko Hožjo" in prosijo Ki'aljico vojnih tJiim za zmago Avstrije in za skorajšnji mir. Tu spričujejo vsako leto po svoji živi vei-i in globoki jiobožnosti, da so Slovenci, Kranjci in Hrvati v resnici Marijin narod, ki vsikdai' ljubi Bof^a in sveto „Bogoiodnico" in išče zavetja in pomoči v svojih gi-oznih stiskali tam, kjer jc zai'es vil' vseh dušnili in telesnih milosti.
Vkljub obilnemu opravilu doma in na polju je že v soboto pi'oti večeru kar iiu'golelo romarjev pri Treii Farah. Vso noč je bilo vse živo in v j-adostneju jaz-položenju. Ijjudstvo je jn'iipe.valo v cerkvali in zunaj pobožne in narodne pestni, da se je činlovito razlegalo v zvezdnati noči (laleč na okiog. Belokranjskti pesmice so zelo zanimive in insajo svoj posebi^n značaj. Kdoi' se za nje kaj bolj zanima, jih najde v dveh ličnih zvezkih: „Ivan Šašelj; Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada". — In v nedeljo zjutiaj se je že v ranih ui'ali nabi-alo toliko ljudstva, da je bil obsežen pi-ostoi' v ceikvalt in zunaj poln in pi'oti j)oldnevu jc bilo tu zhiancga občinstva gotovo nad 5000 dus, število, ki preka.ša udeležbo lU'eteéenih vojnih let. Razume se, da je krasno poletno vretiie k takšni nenavadno ogi'omnî udeležbi najv(!Č iii'iimmoglo. V nedeljo zjuti'aj je bila peta slovesiia sv. maša in pi-idigi. Svoj višek je dosegla slovesnost službe liožje ob desetih ob V(di-kanski uihsležbi vej'nikov iz vseh stanov. In ker je preČastlti metliški župni urad tako modro poskrbel za dobre spovednike, za več tiliih sv. maš in dobie pihligarje, ni nihče imel izgovora, da bi ne mogel opi'aviti v katiiremkoli času svoje božje-potne iKjbožnosti.
Pj'i cei'Iivenih slovesiio.stili sttio imeli pi'iliko občudovati vzorno ubi'ano jietje pod vodstvom znanega sklatlatelja in organista g. Alojzija il i h e 1 č i Č, deželn. jioslanca in župaiui. Naj nam bode dovoljeno, na tem mestu pohvalno omenili tega gospoda, ki je ljubljenec in duŠa belokranjskega dobi'omislečega nai'oda, vsepovsod velečislan in sjjoštovan. G. Mihelčič je mož iz ljudstva in mož za ljudstvo, za katero neumorno deluje in žrtvuje svoje zmožnosti v vseh okoliščinah in potrebah kot žu]);ui in poslanec in katero ljudstvo stavi (.udi v njega vse zaupanje. Na ilrugi strani pa isti mož razveseljuje srce in duha svojega naioda s svojiiid Uličnimi pesmicami in piijetnimi melodijatiii ter iiul tako vzbuja navdušenost za vse dobio in blaženo. Cast takšnemu nesebičnemu in zaslužnemu možu, kî živi in deluje za blagor ljudst va in domovino, a ob enem pa tudi v najvišjo čast božjo in slavo jMaiijino! Takšnih voditeljev, takšnlii mož, takšnih di'užinskih očetov naj nakloni Bog narodom in srečni bodo za Čas in večnost!
Ko si v hiši božji nasitil in osrečil svojo dušo tei' ojn'avil svojo romarsko dolžnost, najdeš pokrepčila in i'azvedrila tudi za svoje telesne poti'ebe. Okiog in okiog te vabijo gostoljubni in prijazni Belokranjci v svojo )iišo. v svoj hram, pod svojo vejico, kjer ti ])onudijo pod zobe
razna jedila, jtred vsem „vruČetino", staio beloki'anjsko in Invasko jed, pečenega janČka, ki se kaj dobi'o prileže želodcu. Kakor je znano, ])ečejo lli'vali in tudi ICranjci v okolici ob proščeiijib in narodnih veselicah jančke po svojih posebnih obi-Čajili na prostem na ražnju, kar je zelo zanimivo pogledali. Seveda se mora takšiua dvakrat i)soljena pečenka zaliti z izborno metliško in vivodiiiško kapljico, ali pa tudi z ih-ugim pristnim belokranjskim vinom. — Pa ne mislite, da ni bilo na tem žegnanju tinli abstinentov. Le-ti so sedeli v lepem številu v kavarni na piostem, ki je bila enako goslilnicam tudi i)rav mično ovenčana s zelenjem In plahtami. Tudi tam je bilo živahno in veselo )U'i sladkem mleku in pri izborno pripravljeni beli ali čini kavi, kjer je bila postrežba zares ljubeziijiva in i)o zmerni ceni.
- Tako je imel tedaj romar priliko opazovati belokranjski narod in njegove navade. Pripoznati se mora, da so Belo-ki-anjci v resnici ljudstvo po božji volji, živahno In vendar miroljubno, dobrovoljno in odkritosrčno in polno poštenega humorja, V njegovem krogu se čutiš kakor doma. Ne mores si kaj, da ti (iuša in srce ne vzklikneta; Krasna Belokrajina, srečen belokranjski narod! — Lepote lielokrajlne v ]iravem itomenu ne pozna svet, niti Kranjec ne, da, iilti lastno Ijinlstvo ne, koliko čistega in čarobno-skrivnostnega in blažiini'ga narodnega zaklada vsebuje ta biser kranjski. Kdor še tedaj ni bil na jjroščeiiju, na žegnanju pri Treh Farah, naj pojde ])rÍhoitrijič. Sam moraš priti in si ogledati, popisati, se to ne da! Železnična zveza je tudi }irav ugodna, ker ta božja pot ima svojo iiostajo „Rosahiice". Beîo-kianjska vožnja je pa že sama na sebi dovolj vabljiva in zanimiva, da ti ne l)ode žal za ])ar jiotrošenih kronic, če jih daruješ enkrat v h;tu v svojo lastno dušno in telesno razvedrilo.
Toraj na srečno svidenje prihodnje leto p]'i Treh Farah, Če nas ohrani Bog ]>ri življenju in obvaruje našo deželo in domovino pred ljutinii sovražniki. Prlpo-ročujmo .se v ta namen mogočni priprošnji ŽalostiKi Majke Božje z obljubo prisrčne zahvale v njenem svetišču pri Tj'eli Farah!
Raznotero.
Srbski kralj Peter živi v današnjih dneh v majhnem selu Ohalkis na otoku Evbeji na Grškem. Biva v kmiitiškl hiši, ker ni bilo dobiti boljšega poslopja. Stanovanje obstoji iz spalne in sprejemne sobe, kuhinje in sobe za njegovega siugo, ki ga je spremil v grško iirognanstvo. Kralj je vsled svojega bivanja v mirnem podnebju tako poživljen In pokreí)čan, da 3e pelje sleherni dati po 40 kilometrov daleč na motornem biciklju, ki je njegovo lulljubljeno razvedrilo. Za politiko se ne briga in jo je prepustil svojemu sinu Aleksandru, kraljeviču sibskemu. Tudi se ne da nazivati za kralja, ampak samo „gospodarja Toiioia", pod kojim imenom je najel 70 letni kralj v Chalkis omenjeno kmetijsko liiso.
Čudežna rešitev, Nasevei-nem bojišču je bil ranjen neki narecinik. Tovariši so ga vi(iell, kako se je splazil na stian, a na pomoč mu niso mogli ])rlti, ker so Rusi vsakega ustrelili, kdor se je prikazal, ňele čez teden dni so mogli iti gledat, kaj je z narednikom. Seveda so mislili, da ga najdejo mrtv(;ga, a na svoje veliko začudenje so ga našli še živega. Pokazal jim je belo kuro, ki je sedida v njegovi bližini in je r(ikel: „Taje moja rešiteljica." Pozneje je i)ove<ial, da je bil že pripravljen na smrt, ko je prišla kura in si tik njega napravila gnezdo. Ko je bila zlegla jajce, je odšla. Sedem dni in sedem noči je narednik hížal na istem mestu in vsako jutro je prišla kura ter mu zlegla jajce.
Statistika avstrijskih vjetnikov. — Glasom uradnih Izkazov je zdaj v Avstriji
približno 1,000.000 vojnih vjetnikov, katerih vzdrževanje velja na leto SGd.uoO.oOO kron. Stiuški za hrano znašajo 320,000.000 kron, stroški za iiadzoi'stvo 90,000.00n K. /ai delavce je porabljenih kakili 400.000 mož, ki zaslužijo na dan po 3 K', kar znaša na leto, računajoč 300 dni, 3{;0,00O.000 K. Toliko odslužijo torej vjetnlki sami od izdatkov, ki jih ima država zanje.
Loterijske številke.
Trst, 23. avgusta 9 60 52 3 1
f
Vsem prijateyeni in znancem javljamo jnetnžno vest, da je dno 28. avgusta t, 1. umrl, previden s sv, zakramenti, naš preHiibi soprog' ozir. oče in stari oče, gospod
Moptin Malnerič
trgovec in posestnik v Črnomlju
v 71. letn svoje starosti.
llaie ziidusnice so bodo čitale v žu[mi cerkvi.
Barbara Malnerie, ěoi)to(í(i. ~ Dr. Ignac Maltierie, oilvetiiik, sedBj c. iti kr. unil-poroinik-uiiditor. — Dr. Martin Maliierlč, odv kniid., ao(lnj C. iti kr. imiiporot'nik v r. Adoif MaiiieriČ, dijak. — Mici GostiSa Tdj, llaliicrii, Hojirog.i c. kr. diivi';. niira-vituljrt. — Viki Ratiii^er. sopru^ti /cI. iiriiduika. — Vida Maltierie. — Vsi vnuki in viiukitije.
'Ó	[] 293/_^
4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
C, kr. okmjtm sotitiiju v Uiidoirovmti je o obtoilji oiiravitulja driaviiejftt	zoiiOT
»i!i) Šereelj zavoljo ]irOíítujFka jio ^ U iiafiidbu' ■/. due 7, nvg, lfll5, št, iíiití d. K. v iiav/.oi'.nosti (í|iravitclja držftvniiKii pravd-iiišlva prusliï ulilOKuiiko Neie Ši;ri'clj po danes doijtiatii glavni rnKpriivi po predlogu obtožitolja, da se uporaHi zakoti, riizsodila lako:
Neža Šercelj, žíí) let stara, roj. w ['rclisju, po-wcKfiiika žcaa v JteiiiSki vasi it. (i, nckay-uovaaa
j« kriva
prestopka po ^ U ces. uar. k dne 7. nvfçustft IS15, àt. :iLi8, storjenejïa s tem, da jn dno 11), ali 11, julij« v Meiiiški vHfii potiijjaia (.pvodajftla") G8 dlijr tiiirovega niEislit Katili 12 It in jajca i>o Ifili, toruj KaiiLevala, ii;ral)ljajo i/rodae raKiiicrG, pruvMofteno '/. vujaini staiiijeiii, m neoliliuduo putrulnio Tui^i oťdttm íezmerne ectn; ia so oliso<li
radi tega po g 14 oiiionjone anrodbo z ujKirabo 260 1j iti 'ititi k. J!, ttd 2 dni zapora z enim trdim ičžiSCein ill denarno kazen v ztiesku 10 K, v slučaju neizterljivosti pa na en dan zapora.
Daljo se v sntisln § lU iniettovaiie naredijo da-ioííi, lia 00 íiita t« tíudla enkrat objaviti v ćaiiopisu „Dolenjsko Novieo" iii tu broï rtizlopv.
V Btnislu íí k. pr. ko obtožettka obsoju v povračilo stroškov kazetthkcKa postopanja.
C. kr. okrajna sodnija v RutJolfovem, otid. III.,
due afi. avgusta iíMfi.
Dratai ohlic. -
154/lti
Dne 3. oktobra 1916 predpokidne oh 9. nri li{) pri teia sodišča, v íkIjí iit 25 na jiodslavi p lom odoliienib jioRojev družba sledoNÍt nepromičnin :
Zemljiška knjiga Miraiipei vi, St. (jâ7, ujiva. Ce-niltia vrednost SiSii K. Najmanjši ponadok 188K. 1'od najjiianjšiiii potiadkoiti so tie jirodnja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. IV.,
dno -iil. julija l!M(i.
bva KotTiaia
prav dobro ohranjena, sta na prodaj. Kje? Se izve pri na.šeiii iipravništvii. ti-b-d
IVflN SVETEC
t»rivee in vlasnl.jar RUDOLFOVO
(Jlaviii Ir^', a^P iiiisju-oli inestTii hiši
prijioroila že izfrotov\jcno lasu« kite v vseli harvub. Izdohije tndi driif!:« lasne potrcliščiiie ter ima vedno v zalojri P<nila;;e, mila, pristno tekočino Maii'-petrol in Ilaji-tiiii j)ioti izpadanju las, potem línrf;Ít za Hli^iirno odstranitev kurjih otroa in drnjic toaletne .stvari. — Knpiijo lia drolMio in dehelo zmešane in rezane žensko lase.	1^8-24-19