DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJAli DošL 20. Vi 1931 ?o5inina pinčans v gotomn« T ETO I IX V Ljubljani, t soboto 20. junija i 93 i ŠTEV. 136 Cena 1 Dir ■ --■■....m h »H »*liSvetovna vojna grozi..- Radovedni smo, ali te bo »Tmmenberg - Rund*, ki je prevzet nalogo vzgoje ljudske zavednosti, oziral tudi na narodnost na Koroškem in bo rojenim Slovencem, ki pa sc svojega jezika in svoje narodnosti sramujejo, pokazal pot k pravemu narodu. Če bi la »Bund< svojo nalogo tudi ila Koroškem res dobro in pravi lno rešil, potem bi ne bilo mogoče, da bi pisal učitelj v slovenskem delu Koroške pismo, lii ga objavimo tukaj v prestavi: Šl. Lipš, dne 30. V. 1931. Dragi gospod\ Navedena imena padlih vojakov se morajo navesti na spominski plošči v nemški pisavi, ker zahtevajo to njih sorodniki, ki imajo tudi vso pravico to zahtevati. Ti si svoja imena ne pustijo omadeževati od enega slovensko mislečega duhovnika. Jaz misiim, da spominska plošča za padlimi vojaki ne sme povzročati globoke grenkosli, temveč naj vzbudi v vsakem veliko spoštovanje jrred imenom padlega junaka. Torej ne glas enega hujskača, temveč glas ljudstva naj Ti da smernico pri izdelavi spomin- Belgraa, 19. jun. AA. Z ukazom Nj. V. kralja z dne 19. junija t. I. so bili postavljeni: dr. Kosta Kumanudi za trgovinskega ministra, dr. Stanko Sibenik za ministra za gozdove in rudnike, ing. Dušan Sernec za gradbenega ministra, dr. Stanko Švrljuga za ministra brez portfelja, Nikola Preka za ministra brez portfelja, Mirko Neudorfcr za kmetijskega ministra, London, 19. jun. os. Diplomatični dopisnik »Daily Telegraphac, ki je običajno dobro informiran v mednarodnopolitičnih vprašanjih posebno pa glede evropskega vzhoda, objavlja informacije, ki so senzacionalnega značaja in so vzbudile v resnih političnih krogih nemalo komentarjev in razburjenja. List se peča z razgovori, ki se celotno vršijo v Parizu med delegati francoske in sovjetske vlade. Francoska vlada je svoje dni uradno izjavila, da so ta pogajanja samo gospodarskega značaja, toda že dalje časa se širijo govorice, da so prešla tudi na politično polje in da bodo dozorela do presenetljivih rezultatov. Sicer je res, da je zunanji minister Briand priznal, da namerava Francija skleniti z Rusijo tudi arbitražno j pogodbo, toda informacije angleškega lista gredo | mnogo dalje in predvidevajo tudi neke vrste vojaško pogodbo. Vaš dopisnik se jc skušal na me-rodajnih mestih prepričati o verodostojnosti teh nekoliko čudnih trditev in je tudi izvedel, da si francoska diplomacija z vso resnobo prizadeva ' raztrgati vezi med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki i obstojajo od rapallskega pakta 1021 in ki so se ! nedavno zopet utrdile s podaljšanjem medsebojne I prijateljske pogodbe. Francoska diplomacija namreč se na eni strani bojj, da ne bi to prijateljstvo bilo naperjeno proti Franciji, na drugi strani pa bi rada zavarovala meje svoje poljske zaveznice proti even- Jugeslavija napredovala Belgrad, 19. jun. — Po statistiki ljudskega štetja Jugoslavija šteje danes 13,929.988 prebivalcev, dočim jih je leta 1921 bilo le 11,984.911. Če primerjamo porast prebivalstva po banovinah, je dravska banovina na poslednjem mestu s porastom 7.97%, na 1. mestu pa drinska banovina s 25.2%. Kar se tiče statistike, moramo vsekakor poudariti, da prirastek prebivalstva v dravski banovini o ljudskem štetju ne odgovarja povsem vernemu stanju gibanja števila prebivalstva. V dravski banovini je treba predvsem upoštevati notranjo in zunanjo emigracijo, posebno še notranjo. Če upoštevamo prebivalce dravske banovine, ki bivajo po drugih banovinah, je prirastek dravske banovine vsekakor velik. Ta banovina pride vsekakor na eno izmed prvih mest. Pariz, 19. jun. fr. Polkovnik Reboul, ki spada med sodobno najbolj informirane francoske zuna-nje-politične strokovnjake in ki že dalje časa z veliko pozornostjo in s številkami ter dokumenti v rokah proučava srednjo in vzhodno Evropo, jc v zadnji številki tukajšnje revije >Mercure de France objavil zelo ostre napade na grško zunanjo politiko. Ker polkovnik Reboul črpa svoje informacije v arhivih zunanjega ministrstva, je dovoljeno sklepati, da v svojem članku precej izraža mnenje zunanjega ministrstva samega. Reboul očita Venizelosu v zelo odkritih besedah, da uganja dvolično in grškim interesom kvar- ske plošče. — Če boš pa kljub mojemu opominu slušal priliznjenim župnikovim besedam in v sporazumu s tem napravil to politično, domovini sovražno delo, bodi prepričan, da bodo užaljeni zastavili vse sile, da se ta kraj in /rreko tega še mnogo drugih krajev odtegne Tebi in Tvoji obrti!* To so sadovi nemškega učiteljišča v Celovcu in takim učiteljem morajo dati slovenski slarši svoje otroke v šolo. Vsa navedena dejsitva so pa dokaz, kako Nemci ne poznajo nobenega varstva manjšin, kadar gre za nenomške narode, ki so pod njihovo oblastjo, dočim za svoje manjšine zahtevajo vse mogoče internacionalne garancije. Iz lega sledi, da moramo slejkoprej stati na straži proti nemštvu. ki svoje nacionalne osvajalne miselnosti kljub ka- j tastrofi svetovne voine ni izpreoneiulo. —iv j dr. Gjuro Gjurič, poslanik v Londonu, za finančnega ministra, dr. Marko Kostrenčič, univerzitetni profesor v Zagrebu, za ministra socialne politike in narodnega zdravja. Ta sprememba v resorih se je izvršila v polnem soglasju vseh članov kabineta in jo je diktirala potreba intenzivnejšega in soglasnejšega delovanja na področju vseh gospodarskih vprašanj, na katere je treba polagati največjo pažnjo. tuelnim vpadom od strani Nemčije. To dejstvo je najbrž dalo povod >Daily TelegraphiK, da je skonstruiral svoje poročilo, ki dosega svoj višek v navedeni trditvi, da gre v pravem smislu besede za vojaško konvencijo. Tukajšnji odgovorni krogi se sicer ne marajo umešavati v to polemiko, vendar pa je že njihovo rezervirano stališče dokaz za to, dn so informacije tega lista pretirane. Zato jih podajam sanio v informativne svrhe. >Daily Tclegraph« trdi, da hoče Francija, niagari tudi z velikimi denarnimi žrtvami prikleniti sovjetsko Rusijo nase, da hoče ta cilj doseči na dva načina: s političnimi in denarnimi sredstvi. V Franciji obstoja namreč neka zelo vplivna politična skupina, ki kljub vsem spremembam, ki so se v Rusiji izvršile, slednjo še vedno smatra zn svojo staro zaveznico. Ta politična skupina, ki se sestavlja iz pristašev radikalne in socialistične stranke, je po informacijah tega lista započela zelo močno propagando pri sovjetski vladi, da pristane na obnovo zavezništva s Francijo. Če bi se ji posrečilo omehčati sovjete, bi od francoske strani ne obstojale nobene zapreke za tako obnovo. Na drugi slrani pa francoski gospodarstveniki računajo z velikansko potrebo po tujem kapitalu, ki so čuti v Rusiji. Nemčija, ki jc suma revna in le z največjimi težavami brede skozi gospodarsko krizo, ravno v tem pogledu Rusiji ni v nikako korist. Zato naj bi francoski denar, katerega jc v za 2 miVona prebwa'cev Za pregled naj služi tabela. Banovine 1931 1921 prirastek v % Dravska 1.120.549 1,057.838 7.97 Savska 2,603.63? 2,336.759 11.42 Urboska 1,(90.000 828.556 21.68 Primorska 882.920 786.354 12.28 Drinska 1.695.075 1.354.200 25.02 Zctska 910.350 782.982 16.27 Donavska 2,310.220 2,102.650 9.61 Moravska 1,452.967 1,211.812 19.90 Vardursku 1,656.348 1,286.091 19.50 Belgrad 291.738 152.688 91.07 Država 15,929.978 11,984.911 16.53 no zunanjo politiko, katere ne opravičuje svoječasno bombardiranje Korfua od strani italijanskega brodovja še manj pa postopanje italijanskih oblasti z grškim prebivalstvom na otokih Dodekaneza. Takale dejstva bi morala, tako piše Reboul, vsakega poštenega politika, ki ljubi svojo domovino in njeno čast, napraviti vsaj nekoliko bolj rezerviranega napram Italiji. Tako pa se dogaja ravno nasprotno, namreč da Venizelos podpira italijanski vpliv na Balkanu in skuša povsod izpodrivati francoskega. Na te očitke, ki so zadeli v živo, odgovarja rojalistična atenska »Proia«, da se sicer nikakor ne strinja z Venizelosom in z njegovo vlado, ampak da mora njegovo zunanjo politiko braniti, ker ni njegova osebna, ampak v pravem pomenu besede nacionalna. Vse grške stranke so v tem pogledu edine. Potreba po stalnem zbližanju z Italijo dozoreva leto za letom v zavesti grškega naroda in predstavlja danes v grški politiki nujnost, ki odgovarja interesom Grčije in njenega boja za obstanek. Francoska in sploh evropska javnost bo to izjavo grške opozicije vzela z zanimanjem na znanje, ker je to prvič v povojni dobi, da se je tako odkritosrčno povedalo kam težijo interesi Grčije. Tukajšnji listi, ki to polemiko s pozornostjo zasledujejo, opozarjajo tudi balkanske države na smernice grške politike ter pristavljajo, da je vsak trud za kakršnokoli iskreno in plodonosno sodelovanje balkanskih narodov nemogoč, dokler bo eden izmed njih, namreč Orčija, tako osienlativno podpiral italijansko ekspanzijo na Balkanu. Juraju Detnetroviču, dosedanjemu trgovinskemu ministru, je bila sprejeta ostavka, ker ni soglašal s spremembami v resorih. (Dr. Kumanudi je bil do sedaj minister za pošto in telegrafe, dr. Stanko Sibenik je bil minister brez portfelja, ing. Dušan Sernec minister za šume in rude, dr. Švrljuga minister za finance, Nikola Preka minister za socialno politiko in narodno zdravje, Mirko Neudorfer minister brez portfelja. Op. uredništva.) izobilici, začel ofenzivo in igral vlogo tapeljivca, da se poslužimo izraza angleškega lista. Res je pa tudi, kakor čudno tudi zvenijo te trditve, da je francoska vlada pripravljena nuditi sovjetom denarne kredite in je to senator de Monzie, ki vodi pogajanja s sovjeti, odkrito priznal. Ti krediti bi bili tem večji in tem izdatnejši, fe bi sovjeti odnehali paktirati z Nemci in hi priznali poljske državne meje. Navzlic vsemu temu pn vaš dopisnik lahko smelo trdi, dn bo Francija zadnja država v Kvropi, ki bo na kakršenkoli način pomagala boljševizmu, da doseže svoje namene. Pariz, 19. jun. fr. V političnih krogih se potrjuje vest, da se bodo izvršile v kratkem v diplomatski službi velike izpremembe. Tako bodo sedanji francoski poslanik v Moskvi Ilerbette premeščen v Bruselj, namesto vpokojenega Peretti dela Rocca. V Moskvo nameravajo poslati za poslanika senatorja de Monzie, ki je predsednik francoske delegacije v pogajanjih s sovjeti in ki velja za strokovnjaka v vseh ruskih vprašanjih. Z ogorčenostjo pa se zavračajo trditve nekega angleškega lista, fcš, ila hoče Francija skleniti o sovjeti vojaško konvencijo. Te informacije izvirajo iz nemških virov in so tendenciozne. Francija je in hoče ostati čuvateljica evropske kulture in obstoječega reda in kar hoče doseči v Rusiji je poleg gospodarskih koristi samo zavarovanje poljske meje potom »vzhodnega Locarna«. Osebne vrsti Belgrad, 19. junija, tg. V okvirju vebkeita diplomatskega revirementa je bil dosedanji po j-ski poslanik v Belgradu B a b i n s k i prestavljen v Haag. V Belgrad pa bo šel dosedanji načelnik oddelka v zunanjem ministrstvu Giinther. Siovo poljskih novinarjev Bled, 19. junija. Včeraj ponoči se je polovica poljskih gostov peljala v čolnu po Blejskem jezeru in je bila navdušena nad romantiko jezera ob svitu ozkega luninega krajca. Danes dopoldne so gostje porabili za ogled Bleda in so se peljali z 2 čolnoma na Blejski otok, kjer je vsak izmed njih potegnil za zvonec želja. Obiskali so tudi kraljevo letovišče Suvobor in se vpisali v dvorno knjigo. Ob 1 je bilo svečano kosilo, ki ga je gostom priredila blejska občina. Iz govora Poljakov na banketu je izzvenela želja, da naj napreduje Bled tako, da mu bo ostala vsaj ta romantika, ki jo ima sedaj in da ne pade na nivo letovišč, ki jih je polno na vsaki rivieri. Popoldne so sc o-dpeljali gostje s 5 avtomobili, ki jim jih je dala na razpolago blejska občina, v Bohinjsko dolino do Bohinjskega jezera. Ustavili so se v Bohinjski Bistrici in si ogledali ribarski zavod za Dravsko banovino, ki ga jim je razkazal inž. Rejec. Nato so se peljali ob jezeru naprej do hotela »Zlatorog«, šli do mosta čez Savico ter oddaleč ogledali slap Savice. Po kratkem okrepčilu so se odpeljali do hotela Sv. Janez, kjer jih je pogostilo Slovensko planinsko društvo s po-strvmi iz bohinjske vode. Te postrvi bodo ostale po soglasni izjavi gostov vsem v trajnem spominu. Tu je pozravil goste v imenu Slovenskega planinskega društva društveni predsednik Hrovatin in se izrazil za skupno sodelovanje vseh slovanskih turističnih društev. Malica jc potekla v najleošem razpoloženju med petjem slovenskih in poliskili pesmi. Ob 8 so se gostje vrnili na Bled, odkoder so se ob pol 10 odpeljali skozi Dunaj v svojo domovino. Govoriti o razpoloženju gostov in vtisu, ki so ga dobili pri nas, bi bilo odveč, kajti to ie povzdignilo še lepo vreme, tako da so godlje resno razpravljali o tem. kako bi bilo najbolje, vzdrževati stike z nami. Padla je cclo beseda o skupnem vseslovanskem časnikarskem društvu, ki je najbrže s tem našlo na Gorenjskem prvi začetek. Vsak, ki pozna našo Gorenjsko, si lahko misli, s kakšnim čuvstvom bodo gostje zapustili ta najlepši kotiček, ki je po njih lastni izjavi višek njihovega prelepega potovanja po Jugoslaviji. Angleški kredit Balkanu Belgrad, 19. junija, ž. Angleški finančni krogi so pripravljeni dati velike kredite državam južne in vzhodne Evrope in je v tem smislu izdano obvestilo vsem vladam dotičnih držav, toda s pridržkom, da vse te agrarne zemlje izvršijo reorientacijo poljedelstva. Igra z ognjem . •. Senzacifonelne informacije angleškega lista o francosko-sovjetskih pogajanjih Rusija naprodaj onemu, hi več nudi 14 mil jonov! Venizelos - Mussolim Francoski publicist denuncira Venizelosovo liubimhovanje z Italijo Ljubljana Iz bojev za našo tehnično srednjo šoto Xai pravite? Veikrat berem v Ink. »Politiki«, v slolpcu Medju nama. o raznih podjetjih it Slovenije, katera pačijo v svojih reklamnih okrožnicah srbohrvaščino i stilistično i slovnično. Ko pa mi jc srbski prijatelj dal v raslolma-črnje priloženo »sluvenačko* trgovsko pismo, sem si bil na jasnem, iz kakih vrst izvirajo li Icvaritelji srbo-hroaščine. Obdelujejo pač nu enak način oba jezika, srbsko-hrvalskega in slovenskega. To dokazuje sledeče pismo: 'Sprimij sem cenj pismo i 3 naručbe ter se zahvalujem, i sem iste odmah odpravil. Po želji pošljem v prilogi kopije račune ler Fos prosim, da takoj računate Vasi zaslužek (provizijo). Poslal sem I zaboj sa g. T. s tovornim listom rut Vas kakor želite a ko je pošla jtrrdraga. ter se roba le pošilja v zabojev da se pakete nt' kvarijo. Hačun sem dones v prilogi poslal. Prosit Vas bi, da mi natanko pišite adrese od kupcev v slovenskem jeziku ko cirilico nežna v nnšem kraju nobeden prav i se bi lahko zmol-njava pripitela. posebno slanice natančno pišite. Ja se mislim, da se bodemo dobro zastopila i bodem tudi skerbel da bom v redu vse naručbe efektuiral da sr bodejo kupci /irov zadovoljeni. Pri cenah je cena le po komadu, ko lako malo blago le ide cena po komadu a ne po gvihli. Prosim torej, da bi v kopiji takoj Vašo provizijo računali da se vem ravnali i pošljem Vam lakoj isto ko dolazi plativo. .4 da bi mogli podal samo po /rnrnlčkih cr nak Vam odobrim po želji '>% tastnHra. Odpatke od robe nemam a se bodem uprafnl li>r Vam iporočim lakoi. Prosim Vas torej da zaračunile Vaš zaslužek, pri ta 2 računali ler mi pošljete kopije nazaj. Ko bode račune platilt vrvem itle s denarjem zadušita. I'ns pozdravljam s odličnim paitevanjem .. To pismo je tip neke nemikutarske mešanice, "eprav bi človek sodil, du v slovenskim Uogatcu vsi znajo slovensko. Esperanto in Slovenija Ljubljana. 18. junija. Zanimanje za esperantski jezik in esperantsko gibanje je posebno ined malimi narodi prav znatno, kar je umevno, saj prav mali narodi najbolj čutijo potrebo po splošnem občevalnrin jeziku, s katerim bi se sporazumeli z drugimi narodi. Umevno je, da je našla tudi esperantska ideja med Slovenci dovolj pristašev, ki se prav živahno gibljejo. Vsi esperantisti so dobri domoljubi, so pa tudi iskreni pacifisti in je njihovo rribanje velikega pomena za zbliževanje med narodi. Esperantisti balkanskih držav izdajajo glasilo: i Balkana Konkordo (balkanska sloga), ki izha ja v Sofiji. Zadnja številka te reviie ie posvečena tujskemu prometu balkanskih držav. Revija pa je nni-več prostora posvetila prav Slovencem in Sloveniji. Na uvodnem mestu priobčuje revija esperantski prevod Aškerčeve >Caše nesmrtnosti s kratkim življenjepisom Antona Aškerca. Pesem je prevedel prof. Franjo Alodrijan in je njegov prevod zelo dober ter dosega lepoto parabole v izvirniku. Dalje priobčuje revija obsežen članek Slovcnio . v katerem govori o lepotah in letoviščih Slovenije. Revija priobčuje slike Rogaške Slatine. Rlcda. Ljubljane, Bohinja in Kranjske gore. Revija priobčuje med drugim tudi prevod Damjaničeve pesmi U rudniku« in slike Kraljeviče. 7agreba. Raba. Splita, Dubrovnika itd. Revija je na la način izvršila prav dobro propagandno delo za Slovenijo in Jugoslavijo ter ie že zaradi tega treba priznati esperant-skemu gibanju zasluge tudi za nas. Kri na hutiurni veselici Št. Rupert, 16. junija. Na Rakovniku je bila v nedeljo veselica nekega kulturno-vzgojnega društva, na kateri je prišlo proti večeru do večjega prepira med takimi fanti, ki že od nekdaj slove po svojem junaškem prete-paštvu. Končala je s krvavim pokoljem. Več fantov je bilo precej obrezanih z noži in so morali iskati pomoči pri zdravniku. Eden je bil celo tako krvoločen, da je nekemu možu kar prst pregriznil. Trije ■ antje ležijo sedaj doma, kar jim v sedanji vročini gotovo ugaja. Pretepi 90 trajali še pozno v noč. Ali bi ne bilo bolje, da bi se take veselice končale že t. mrakom? Zadnjič smo poročali o jubileju, ozir. o jubilejih Tehnične srednje šole v Ljubljani. Nepregledna vužnost edinega višjega obrtnega učiteljišča na Slovenskem pa daje. tem jubilejem mnogo večjo važnost, ki daleč presega okvir navadnih internih jubilejev učnih zavodov. Ti jubileji so hkrati tudi jubileji vsega slovenskega ljudstva, v prav taki meri, kakor je bil jubilej vseučilišča v Ljubljani, jubilej vsega Slovenstva. Iz razgovora z ravnateljem g. Rcisnerjem in iz letošnjega izvest ja zavoda posnemamo še nekaj podatkov o trdih l>ojih za ustanovitev »Tehnične srednje šole v Ljubljani«. Od prvih obrtnih šol v Ljubljani pa do danes je od vseh krajevnih poklicanih činite-Ijev žrtvovala mestna občinu ljubljanska največ gmotnih žrtev za ustanovitev in vzdrževanje teh šol. Poleg mestne občine sta z veliko vnemo pospcsevulu pov/digo obrtnega šolstva v Ljubljani in na deželi deželni zbor kranjski in trgovska in ohrfnišku zbornica v Ljubljani. Deželni zbor si je v začetku razvoja dr/uv-nega o)>rtnega šolstva vztrajno prizadeval, da bi se obrtne šole ustanovile tudi na Kranjskem. zlasti je z ustanovami skrbel zu naraščaj domačega strokovnega učiteljstva. Trgovska in obrtniška zbornica je dosledno zvesto stala na strani mestne občine in jc v prvih potrditvi stavbnega nučrUi ljubljanski občinski svet sk,lepul o stavbi in so o tem prinesli poročila gratfki iu celovški dnevniki, se je ined nemškimi poslanci na Dunaju, ]>o prizadevanju nekega vplivnega koroškega nemškega poslancu pojavil razburjen od|k>r. Potrditev stavbnega načrta so smatrali že za odlok o ustanovitvi višje obrtne šole. Nemški poslanski klub je po svojem soglasnem sklepu protestiral pri ministrskem predsedniku proti tej koncesiji Slovencem in zahteval preklic odloku o ustanovitvi višje obrtne šole v Ljubljani, nko to ne. pa vsaj ustanovitev enake šole v Celovcu. Ministrstvo za javna dela je nameravalo protestu vsaj delno ugoditi. Toda magistrat je takoj razpisu! natečaj za zgradbo višjo obrtne šole i*> načrtih, ki jih je bilo ministrstvo že odobrilo. Nekaj dni po razpisu natečaja je ministrstvo šc enkrat poskusilo |m> ]»osebnem odposlancu v Ljubljani vplivati na župana v tem smislu. Župan Iv. Hribar pu se ni vdal in zidalo se je po odobrenem celotnem načrtu. Deželni zbor je v začetku I. 1910. dovolil mestni občini, da najame posojilo enega milijonu kron za zgradbo obrtne šole. Mestna občinu nc bi bila tedaj mogla prevzeti nase milijonskega posojila za obrtno šolo, ako ne hi bilo odpisano potresno posojilo v nominalnem znesku 900.000 kron. L. 1911. je bilo poslopje, ki je v kras in ponos Ljubljane, dograjeno in državna obrtna šola. sedanja Tehnična srednja šola, jc dobila streho. Z njo pa Slovenci zavod, na katerega smejo z vsem upravičenim ponosom pokazati, kadar jih kdo vpraša, kaj je s stopnjo našega strokovnega šolstva. Celje 0 Seja občinskega odbora ccljske okolice, V nedeljo se jc vršila seja okoliškega občinskega odbora. Ob otvoritvi seje se je spomnil župan g. Mihelčič umrlega občinskega odbornika in blagajnika g. Franca Pograjca, ravnatelja celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice. Na to je sporočil, da je imela deputacija celjske mestne in okoliške občine pri OUZD glede nameravane zgraditve palače okrožnega urada v Celju ta uspeh, da je dobila zagotovilo, da se bo začelo še letos graditi. — Po županovem poročilu se je čital zapisnik zadnje seje, ki se je odobril. Sklenjeuo je bilo, da se podaljšanje Kersnikove ulice do Dečkove ceste odloži, ker za enkrat ni kritja. Prav tako se odloži nakup zasebne poti od Graherja do Ogrizka v Gaberju. Načrt mestne občine glede prestavitve ceste na Jožefov hrib se odobri. Nekaj posestnikov v koloniji pod Sv. Jožefom je zasadilo s svojimi vrtovi tudi del občinske ceste. Dovoli se jim nadaljna uporaba še do jeseni, potem se pa bodo morali umakniti s ceste. Za finančni odsek je poročal g. Vinko Kukovec. Več prošenj radi razsvetljave cest v Gaberju, Zavodni in na Ostrožnem se odkloni, pač pa se pooblasti finančni odsek, da izvrši po lastni uvidevnosti najnujnejša dela. Sklene se ie, da občina ne pristopi društvu Trgovski kolegij kot ustanovni član zaradi pomanjkanja kredita. V tajni seji so se na to obravnavale stanovanjske zadeve v občinskih hišah. Zaradi škropljenja cest bo stopila občina v stik z mestno občino, da se zadeva uredi kakor lani. — Nato čila župan pravila Vodne zadruge in se sklene, da se počaka z nadaljnjim obravnavanjem tako dolgo, da dobi občina poročila drugih občin. 0 Izguba. Izgubila se je 8. junija v mestu zavarovalna pogodba na ime Rihl Avgust. — Isti dan listnica z železniško uradno legitimacijo na ime Ravnihar Tomaž in prosta vozovnica tudi v mestu. Najditelj se naproša, da odda stvari na policiji. 0 Vokalno-instrumcntalni koncert izvaja v soboto 20. t, m. ob pol 9 zvečer in v nedeljo 21. t. m. ob 5 popoldne v veliki dvorani Celjskega doma CPD. Spored; Uvodna beseda o slavljencu Ssttnerju kot skladatelju. Sledijo Sattnerjevc kompozicije: 1. Vstal je Gospod (mešani zbor in orkester). 2. Ruškine sanje (mešani zbor). 3. Sveto-nočna pesem (mešani zbor in klavir). 4. Nazaj v planinski raj (mešani zbor). 5. O nevihti (mešani zbor s spremljevanjem orkestra). — Odmor. — Anton Foerster: Turki na Slevici, balada za soli, moški zbor, mešani zbor in orkester. 0 Izlet na Peco dne 4. in 5. julija. Mežiška podružnica SPD priredi 4, in 5. julija ob svoji petletnici velik kres na Peci v čast sv. Cirilu in Metodu. Na predvečer bodo goreli velikanski kresovi in ognjemet v spodbudo bratom onkraj meje. Drugi dan bo ob 9 služba božja ki jo bo opravil član Aljaževega kluba iz Maribora. Pri maši bo svi-rala rudniška godba iz Mežice. Po maši bo koncert te godbe. Postavljenih bo več šotorov za prenočevanje. Savinjska podružnica SPD v Celju se namerava te slavnosti udeležiti. Če se priglasi do torka 23. junija vsaj 10 članov, bo dovoljena polovična vožnja. Prijave se sprejemajo pri g. Vrtovcu na Kralja Petra cesti in pri g. Kranjcu v Prešernovi ulici. 0 Gasilna produkcija bo danes, v petek, zvečer ob pol 19 na dvorišču mestnega magistrata, kjer se bo demonstriralo gašenje z najnovejšimi in najmodernejšimi gasilnimi napravami. 0 Dobava ledu v mestni klavnici. Na najmodernejši način se izdeluje v mestni klavnici zdaj umetni led. Led se krideluje s čisto in zdravo vodo, ki jo dobiva klavnica iz lastnega vodovoda pri cerkvi sv. Maksimilijana. Led se prodaja dnevno od 6 do 8 zjutraj in od 4 do 5 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa samo zjutraj. Dostavlja se pa led na željo eventualno tudi na dom. 0 Šport. V nedeljo bo prva tekma v semi-finalu za nogometno prvenstvo dravske banovine v Celju. Na igrišču atletikov pri Skalni kleti se srečata v boju za točke SK Maribor iz Maribora in SK Atletik iz Celja ob 5 popoldne. 0 Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden od sobote 20. t. m. do vključno petka 26 .t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti v palači Ljudske posojilnice. 0 Nesreča. Strasser Pavel, 66 letni posestnik v Vitanju je 17, t. m. vozil sede na vozu seno domov. Med potjo so se mu nenadoma splašili konji, pri čemer je padel Strasser z voza ter si glavo hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Velik požar preprečen Ljubljana, 18. junija. Danes okrog pol 2 zjutraj je nekdo obvestil stražnik« Zi.'.ka, da sc iz papirnega skladišča v Vošnjakovi ulici 6 zelo kadi. Ko je stražnik prihitel, je bilo slišati že prasketanje ognja. Brž je telefoniral po gasilce, ki so prihiteli na pomoč. Med tem se je ogenj v skladišču že tako razširil, da je zagorelo s plameni. Gasilci so morali razbiti okna, da so mogli v goreče prostore. Nadeti so si morali plinske maske, pa vseeno niso mogli dolgo vztrajati radi strašne vročine. Med tem se je drugim posrečilo, da so s silo vlomili dobro zaklenjena vrata. Sedaj je bilo gašenje lažje. V teku dobre poldruge ure jc bilo vse pogašeno. /gorelo jc več skladov papirja, veliko papirja pa ie poškodovala voda, s katero so gasili požar. Vendar škoda, ki jc krita z zavarovalnino, vseeno ni prevelika. Sreča je, da je prišel mimo gospod B.. vračajoč se z nočne službe. Ko bi bil kdo dim opazil malce pozneje, bi ne bilo več mogoče pravočasno preprečiti velikega požara. Zgorelo bi bilo vse skladišče. * 0 Maša 7ndušni<\i za pokojnim g. .tožetom fotirem bo v soboto '20. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Jožefa. Sejo odbora Kat. akcije za stolno župnijo danes zvečer ob osmih v Jugoslov. tiskarni. I. nad,-tropjc. 0 Poljski pevski zbor ECH0 iz Krakov«, ki koncertira v ponedeljek, dne 22. t. m. v ljubljanski Filharmonični dvorani, je že kakih 10 dni na koncertni turneji po naši kraljevini. Prvi svoj nastop je imel 7. v veliki dvorani belgrajske univerze. Belgrajski listi so prinesli o koncertu najlaskavejše ocene. Vsi kritiki hvalijo veliko muzikalnost in visoko glasovno izobrazbo celega moškega zbora. Tenorji se odlikujejo s posebno milino, basi pa so naravnost impozantni ter izredno ugajajo, posebno v globokih legah. Zbor precizno odgovarja na vsak mig svojega dirigenta, ki je eden najbolj znanih sodobnih poljskih komponistov Boleslav Walek-\Valewski. Tako se nam obeta zopet izreden mu-zfkalni užitek, to pot od prvovrstnega moškega zbora, ki nam bo podal po večini neznana dela iz Koks zo KovaHe in centralne kurjave iz angleškega premoga 75 Din zn 100 kg pri večjem odjemu popust franko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA bogate literature svojega naroda. Predprodaja j vstopnic v Matični knjigarni. 0 VII. javna produkcija gojencev drž. kon-servatorija bo v petek, dne 19. junija 1931. Ta i večer nastopijo v Filharmonični dvorani gojenci i instrumentalnega in solopevskega oddelka. Na-! stopi čelist Bajde, pianisti Kančeva, Lipovšek in Menardijeva, dalje violinista Marin in Pianecki ter pevci: Bernot-Golobova, Laharnerjeva, Sokova in Švigeli. Program je skrbno izbran in izredno zanimiv. Začetek produkcije točno ob 20. uri, sadeži od 8 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Prav tam se dobi tudi natančni program produkcije. Naslednje produkcije so: v torek, 23. junija, orkestralna v Unionski dvorani, v sredo 24, junija instrumentalna in solopevska v Filharmoniji, in v petek 26. junija absolutorijska. absolventa visoke *o!e konservatorija g. Pavla Šivica, ravnotako v Filharmonični dvorani. 0 Teletina Din 12, 14. 16 na stojnici mesarja Zaje Anton in Sitar Peter. Vodnikov trg. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Baho-v ce. Kongresni trg 12: mr. Hočev ar, Celovška c. 34 (Sp. Šiška) in mr. Ustar, Sv. Petra c. 78. Jesenice Rarstava na deški in dekliški osnovni Soli na Jesenicah. V nedeljo, dne 21. t. m., bosta tukajšnja deška in dekliška osnovna šola priredili razstavo pismenih, ročnih in risarskih izdelkov svojih učencev in učenk. Razslava bo otvorjena od 9. do 18. ure. Otroci in učiteljstvo vabijo roditelje in prijatelje mladine, da prav vsi obiščejo razstavo in s tem dajo mladini pobudo k nadaljnemu, še večjemu napredku. Kulturni obzornik Produkcija operne šole V sredo, dne 17. t. m. je bila v dramskem gledališču produkcija gojencev operne šole državnega konservatorija v Ljubljani. Igranje v operni šoli konservatorija in produkcijo jc vodila gospa Cirila škerlj-Medvedova, alasbeno vodstvo pa sta imela gg. Neffat in dr. Švara. V celoti je produkcija uspela in obljublja naš konservatorij dati operi nekaj talentiranega ma-terijala. Igrale so se scene iz Humperdlncka, Tho-musa, Lortzinga, Gounoda, ('ajkovskega, Puecinija, Smetane in Mozarta, od katerega se je uprizorilo drugo dejanje Figarove svatbe. Operna šola je pokazala tako resna stremljenja. da jih moramo biti veseli. Seveda... sam Bog ve, zakaj morajo na vsak način vsi operni pevci posnemali v svoji mimiki baročne vzore. Pri ljubezni se histerično grabijo za ubogo srce. pri vsaki čuvstveni točki so baročno zgovorni s kretnjami kakor bi gledal staro sliko iz 17. stoletja. Opera je otrok baročne umetnosti in samo v njej se je barok do danes ... nepokvarjen ohranil. Razumem pedagoginjo, ki se mora akomodirati najprej tako zvani operni tradiciji, potem operni šabloni ... naj pa še ona razume dobromislečega kritikarja, kateremu se vse to zdi anahronizem. Vzgojiš človeka v teh tradicionalnih opernih kretnjah, hoji, pregibih, pozah, pred zrcalom nastudi-rnnih, ki nikoli ne smejo pokazati ljudem hrbta... ali ti m- bo tak gojenec začutil živo nasprotje med današnjim realnim življenjem pn med baročno šablono, katere se mora za svoje izpričevalo učiti? Zraven same stare opere. Ali se lo pravi vzgajati človeka za današnje življenje? Prišel li bo iz konservatorija v življenje, pn bo znal interpretirati — Lortzinga in Mozarta in bo pri svojem naučenem rokodelstvu ostal vse življenje. Cul sem talente, čutil sem v marsikaterem odpor zoper tradicionalno operno baročno šablono. Zakaj kvariti mladino? Dajte ji notranje izobrazbe In prostosti in naj ustvarja v duhu našega časa! Razumem romantiko v glasbi, todn zakaj naj bi Inoderen človek zatajil sebe na odru in igral v naučeni baročni šabloni? Ozrite se vendar malo po svetu! Mogoče je, da se igra Mozart čisto moderno, mogoče je, da se igra srednjeveški ali baročno — za kaj se bomo odločili, ne da bi hoteli posiljevati okus časa? V upanju, da me v tem nihče ne bo razumel, neham. Gospodična Arko Herta je nedvomen dramatičen talent, ki ima poleg lepega glasu tudi tehniko in... kar je najvažnejše, porcijo duha in zmožnost doživetja in vživetja. Marjetico je izborno dala, izborno pokazala Georgeto iu Suzano. S tem naj se nikakor ne reče, da naj se jo smatra za dovršeno umetnico: manjka ji še zrelosti. Zelo krasen in topel glas ima gdč. Meze Anica, ima tehniko, je muzikolična, pri njenih kreacijah pa pogrešum doživetja in duha tupatam. Glas iti tehnika še bogme nista vse! Proč s to trapasto tezo, katero zabijajo v glavo študentom naše materija-listično-tehnično usmerjene glasbene šole! Ali pa je bila morda vloga Tatjane zanjo psihološki pretežka? V tej afektiranosti nisem čutil doživetja. Morda delani krivico? Vedral Ljudmila ima topel glas in doživlja konvencionalno, brez vsnke osebne note, Juvanec Ferdo ima glasbeno inteligenco in dobro šolo, Švigelj je bil dober, dasi prejokav, Dolenčeva ni pokaznia toliko, da bi bila mogoča končna sodba, Krnipotič pa je komičen taleni, ki je žel uspeh. Sodelovali so še: Obervaldcrjcva, Magolič. Mlekuš (ima osebno noto), Sekula, Sancin in Franko. Nekateri so že sodelovali na opernem odru. Pozdravljamo idejo, naj naš konservatorij vzgaja domač naiviščaj za našo opero. Zahtevamo pa, naj se ta naraščaj vzgoji v modernem in ne tradicionalnem baročnem opernem duhu in naj se ne goji, kakor pravi g. L. Novak, »konservatorijska industrija«, nego, naj se talentom prepusti prost razmah. V ostalem je bil večer prav dobro obiskan In animiran in resnega značaja, k«r vse naj bo v čast našemu konservatoriju in njegovi operni šoli. Na klavir je sodelujoče spremljal g. Neffat. V. Naročajte .Slovenca'! Razstava Ireh slovenskih umetnikov Belgrad, 17. junija 1931. Redke so manifestacije naših umetnikov v tujini. Saj jih še doma, v Jugoslaviji, ali izven ozkih mej slovenske zemlje, zelo redko srečujemo. Več merodajnih vzrokov temu bi lahko navedel, vendar mislim, da bo dovolj, če omenim glavnega, ki je finančni. To je ona stara rak-rana vsega našega umetniškega življenja. Tako je v književnosti, v slikarstvu in kiparstvu, v glasbi. Dolge falange naših umetnikov so šle mimo nas in šc gredo in bodo hodile, ki jim ni bilo in jim ni in jim najbrže tudi še ne bo dano, da razvijejo svoje sposobnosti, da se razbleste, da Evropi pokažejo, kaj so in znajo. Le Slovenija jih pozna, spoStuje in ceni pa premalo. Postregel bi lahko s kolono imen in zgodovinskih podatkov; pa saj so večini, ki bodo to brali, dobro poznani. Zato smatram korak, ki so ga napravili Dolinar, Kos in Pavlovec, trije v Ljubljani dobro znani upodabljajoči umetniki, s tem da so v prestolnem Belgradu razstavili svoja najrepre-zentativnejša dela, za važen in težak obenem, ker je bil precejšen riziko vezan zanj, in ga je treba najtopleje pozdraviti. V Belgradu slovenski umetniki niso dovolj znani. Za prve stike med slovenskimi in srbskimi slikarji smo dolžni zahvalo impresionistom, ki so sodelovali na veliki južnoslovanski umetniški razstavi v Belgradu 1. 1904, Po tem daiutnu so bile vezi rahlejše. Svetovna jih jc nasilno pretrgala. V svetovni vojni so slovenski upodabljajoči umetniki le fragmenlarično nastopali v prestolnici, večinoma na pomladanskih in jesenskih razstavah zadnjih let. Kot poseben dogodek moram na tem mestu omeniti lansko razstavo umetnikov iz Julijske krajine. To je bila prva samostojna slovenska slikar-sko-kiparska razstava v Belgradu, ki pa nj bila čisto umetniška, ampak tudi kulturna. Razstava, o kateri nameravam danes pisati, lo je razstava umetniških del gg. Lojzeta Dolinarj«, Gojmira Aniona Kosa in Franca Pavlovca, ki jc bila svečano otvorjena zadnjo nedeljo, pa je prva samostojna slovenska umetniška razstava v Belgradu. Radi tega ji bom tudi posvetil več pozornosti. Za lo reprezentativno razstavo so se ome- njeni trije umetniki pripravljali že od konca lanskega leta. Nastopile so predvsem tehnične težkoče, ker je umetniški paviljon v Belgradu navadno oddan že za celo sezono vnaprej. Radi tega «e je njihova razstava tudi tako zavlekla in je menda zadnja v letošnji sezoni v Belgradu. Kljub temu je občinstvo razstavi posvetilo do danes sorazmerno in za ta letargični čas precej pozornosti. Razstavljeniih je osemdeset del, ki so prijetno napolnila veliko dvorano. To razstavo ne bi mogel imenovati slovensko reprezentativno, pač pa je v polni meri reprezentativna za umetnike, ki razstavljajo. Za razstavo izbrana dela nudijo dober vpogled v delavnice posameznih umetnikov in cik-cak črto niih.ivega iskanja in razvoja. Tako sta predvsem gg. Dolinar in Kos izbrala srečna dela, ki nudijo gledalcu možnost videnja posemeznih umetniških fines in nastrojenj, dočim g. Pavlovec s svojimi pokrajinami, posebej še če se ga izvzame iz ostalih razstavljenih slik, vpliva preveč monotono in dekorativno s svojimi pokrajinami. Najmočnejši vtis napravijo dobro razporejene figure fi. Lojzeta Dolinarja, ki je zastopan z 29 deli. Razstavil je večinoma dela zadnjih let. Najstarejši (po postanku) je: Mojzes (iz 1. 1926) ki je razstav-lzen izven glavne dvorane sredi vhodne veže in radi svoje razsežnosti vzbuja splošno občudovanje. Belgrajski kritiki so nekaj meštrovičevskega (kot še v nekaterih drugih delih) našli v njem. Za točnost njihovih opažanj ne garantiran. Za mene obstoji edino podobnost v veličini izbranega mate-riiala in deloma v zamahu. Vse to je pa le akcl-dentalno. Notranja moč in karakteristika izraza, ki jih e g. Dolinar viti vanj, so daleč izven območja Meštrovičevih skulptur. Mcštrovič je raču-narsko monumentalen v svojih delih, ker opušča obdelavo detajla. Dolinar pa mu ravno v tem oponira. Od nadaljnjih del bi omenil močni: Torso, ki je tu prvič razstavljen, simbolično: Težko življenje, ki inc jc prevzelo radi vzorne kompozicije, izrazil nov kip: V pričakovanju vznešena figura slikarja Jakopiča, sv. Krištof (bron), Dvom (tera-kota), Pesem pastirja in Avtoportret. Doslej se prodane tri stvari. Gosp. Gojmir Anton Kos je razstavil dela od leta 1921. Starejše njegove slike (od 1921 do 1928) so tehnično preccj različne od najnovej-ših. Gosp. Kos je svojo oovršinskost umestno po- Bolnišnico modernizirajo Ljubljana, 19. junija. Naš sotrudnik, ki je slučajno imel opraviti v bolnišnici, je opazil, da delavci pridno pre-kopavajo posamezne steze na vrtni bolnišnice. Radoveden, kaj naj to pomeni, je stopil do tehničnega vodje v bolnišuici, g. šolarja, in gu prosil za pojasnilo. G. šolar je povedal, da polagajo sedaj nove kahlje, s katerimi bodo zvezali posamezna poslopja v bolnišnici. Ta poslopja in objekti so bili do sedaj med 6ehoj zvezani z električnimi prostovodi, ki so pa v slabem stanju, zakaj napravljeni so bili že leta djali, Ail to 1895. Pozneje pa so jih krpali in popravljali, tako, da jc postalo omrežje nepregledno, Zt se bo sedaj vse omrežje pokablilo. Bolnišnica namreč potrebuje zelo mnogo toka, ne samo za luč, temveč tudi za rentgenološke in druge zdravniške aparate. Skupno porabi bolnišnica dnevno 100 lcwh. Bolnišnica ima lastno elektrarno, ki je pa zastarela, saj je bila prva v Ljubljani in so njeni stroji povsem starega tipa. V elektrarni bo nujno potrebno izvesti modernizacijo. Novi kabel sam bo veljal 60.000 dinarjev, vse delo skupaj pa okoli 200.000 dinarjev. V bolnišnici mora vsak kabel zaradi varnosti posamezno voditi do objektov. Ob tej priliki naj navedemo, da bolnišnica delavce, ki kopljejo jarke za kable dobro c r, ri 1_____'.___. klošičeva 5) sprejema darila, bodisi v blagu (obleke, perilo, obutev), bodisi v denarju, ki jih bo vestno in skrbno delila med akademike. — Odlior Vincenc. konference za akademike. Ptuj dobi vodovod Ptuj, 17. junija. Za vodo je v ptujskem mestu slabo preskrbljeno.. Vodovoda ni. Meščane s pijačo zalagajo vodnjaki, ki se včasih nahajajo takorekoč nakopičeni v eni hiši, drugič pa eden služi večjemu teritoriju. In pri takem javnem vodnjaku zjutraj ropotajo posode, ženske si tu že na vse zgodaj povedo zadnje novice. Je pa v mestu nekaj hiš, ki so se povzdignile nad rimsko civilizacijo v tem oziru. V stanovanju imajo zbiralnike za vodo; motor jim jo dovaja v nadstropja, če jih hiša ima. Pa v splošnem ta voda ni tudi nič posebnega, le v nekaj vodnjakih je boljše kakovosti. Ni torej čuda, če to vodo brez posebnih rudninskih primesi raje zamenjamo s haloško pijačo. In kaj čuda, če zagrizen pristaš abstinentskega gibanja seže po radenski ali po malinovcu. Že dolgo časa zabavljajo posamezniki, največkrat tisti, ki k eventuelnl zgradbi vodovoda mnogo ne bodo prispevali: Nazadnjaški, res stare sorte mesto je Ptuj, ki še vodovoda ne premore. Sedaj pa je kar naenkrat počil glas: Mesto dobi vodovod. In res. V ponedeljek sla od banovine prišla dva inženirja, gg. gradb. nadsvelnik šturm in Fu-glna. Njun namen je bil, da z županom in občin, svetom proučila vse prilike, ki bi prišle v poštev pri napravi vodovoda. Popoldne so imeli sejo. Ne gre za načrt, da bi vodo dobili s Pohorja. Ampak na Hajdini, pri bogatem izvirku okusne talne vode, studenčnice. Na licu mesta si je komisija oglodala prostor, za kar je dalo mesto na razpolago avtobus. Inicijativo za to je dalo mesto že lansko leto. Rezervirano pa se drži okolica, noče se pridružiti temu važnemu gospodarskemu koraku, noče se izraziti za vodovod. Tekom zime bodo delali baje načrte. Dovod preko Drave bo brez dvoma treba izvršiti skupno z novim mostom. Upamo, da se ^poredno z vodovodom izvrši tudi kanalizacija. starše advokata g. dr. Šil a rja v pastelju. Dovršil pa je portrete advokata g. dr. Sabo-thya v olju, mater g. Focka, pokojna g. R o h r m n n a in ženo, gimnazijskega profesorja g. Fr. VVatzla v pastelju, itd. Za župno pisarno je napravil portret dekana Dagarina, zlasti iinpozantno pa bo delo, ki ga je pri g. Pungartuiku naročila mestna občina kranjska. Za svojo renovirano sejno dvorano jc občina sklenila preskrbeti sliki Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marije v naravni \»elikosti (120 cm), ki naj krasita dvorano. Delo je poverila g. prof. Pungartniku, ki čaka originalni fotografiji Njunih Veličanstev, za katere jc občina prosila dvorni maršalat. Za gimnazijsko kapelo je. g. Pungartnik nupravil veliko, lepo sliko Prcsv. Srca Jezusovega. Več zgoraj naštetih portretov bo g. Pungartnik razstavil ob priliki gimnazijske raz-1 stave, za katero mu je sam predsednik matu-ritetne komisije g. Momčilo Daničič izrekel pri svojem ogledu vpričo vseh navzočih tople I čestitke v gimnazijski risalnici. O razstavi sami i bomo še poročali. Odprta bo 28. in 29. junija. Med počitkom strel v hrbet Novo mesto, 18. junija. Pred dnevi so šli proti večeru s i>olja, kjer so ves dan trdo delali, 17 letni Krnc Janec, njegova . mati in dve sestri, doma iz Dol. Laknic, obč. Mokronog. Sin je namesto matere, ki je že v letih, nesel dve košari plevela in dve motiki, ter šel I nekoliko naprej. Ker pa je bilo breme težko, se je fant vsedel na mejo nekega posestnika. Naen- za opaža, da smo še daleč od onega, kar se imenuje racionelno čebelarstvo. Večini ljubiteljev te koristne in zabavne panoge gospodarstva manjka teoretičnega in tehničnega znanja o gospodarenju s čebelami, v čemer leži tudi eden glavnih vzrokov slabega uspeha ob koncu letne čebelarske sezone. Zelo potrebno in koristno bi bilo, ko bi napredni čebelarji sklicali vse ostale vsaj iz najbližje okolice na skupni čebelarski sestanek, ter skupno s čebelarskim društvom za Slovenijo pokrenili nivo, dosedanjega stanja na stopnjo racionalnega napredka in čim večjega tudi financijelnega uspeha. Z vzajemno pomočjo, ter malo dobre volje in požrtvovalnosti zlasti od strani samih ljubiteljev čebel v tukajšnjem okraju, bi mogla ravno ta panoga gospodarstva biti večini zelo dobro došla v vsakem oziru. Letos je sicer v našem okraju zelo slaba , , . , • , - , j „„„„i letina za čebele. Bližamo se že koncu juniju, ali k,rat Je aas!lsal meje .?las' K« .Je, 9PP7Jla' večina čebelarjev toži, da njegove čebele sploh ^ omenjenega posestnika: Kdo je? Fant mu še niso rojile, ali roje zelo neredno izven vseh >"'™o odgovori: Jaz V tem trenutku pai se je ze veljavnih predpisov ali da ostanejo zlasti drugi ^hhskalo in poedo tzM meje Fan je dobd poln roji po nekaj dni v panju, da pa .lato neopaJo ££ USS. J^SSSL * t™ ali pred očmi čebelarja samega reko: z Bogom, prijatelji in ne vidi jih nikdar več njegovo oko. Tožno gleda za njimi z vivčkom, cigareto ali cigaro v ustih, ker petdeset dinarjev mu je odletelo po zraku. Tolaži se pač s tem, da mu bodo ostale dale kaj več in čaka z veliko nado že na ajdovo pašo. HOTEL JEKLER NA BLEDU zopet o tvor/en Za cenj. obisk se vljudno priporoča kolk. Svinčena zrna so se mu razpušila po vsem gornjem telesu in jih ima v sebi nad ducat. Peljali so ga k zdravniku v Mokronog, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil, da je bil prepeljan v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Skok s češnje M. Sobota, 18. junija. Mlado, 27 letno ženo Bencak Marijo iz Pertoče je po neprevidnosti zadela nesreča, ki jo je za dolge tedne vrgla mi bolniško posteljo. Imenovana je splezala na češnjo. Ko se je že nazobala in je tudi drugače nabrala dovolj češenj, se je pripravila, da bi plezala zopet dol. Pogledala je na tla. Ker ni bilo ravno visoko, jo je premagala skušnjava, da bi kar skočila s češnje in bi si lako prikrajšala pol. Spustila se je in skočila. Komaj se je dotaknila tal, je bolestno vzkliknila. V nogi je čutila silno bolečino. Poskušala je vstati, a ni mogla. Ko je [»ogledala nogo. je s strahom opazila, da je strta. Takoj so jo spravili v tukajšnjo bolnišnico, v kateri bo moral« dolgo misiiti na svoje uepreuiišljeno početje. 47.464 (48.412), Jaša Tomič 45.914 (52.263), Alibu-nar 41.625 (27.955), Vršac 38.711 (24.514), Kovin 35.598 (33.704), Bela Crkva 34.251 (34.247), Nova Kaniža 32.628 (37.780), Vel. Kikinda 30.109 (29.791). Skupno 463.947 (435.166). Bivši Srem šteje: Okraj Ruma: 57.640 (51.646), Zemun 35.324 (33.368), llok 29.810 (28.330), Irig 26.986 (23.876 in mesto Sremski Karlovci 5.587 (5709). Skupno 155.356 (142.932). Ozemlje nekdanje Srbije, ki spada v donavsko banovino šteje 753.704 prebivalce. Vojvodina pa 1,558.271 prebivalcev. S Sremom vred šteje vsa podonavska banovina 2,911.975. Vidimo, da prebivalstvo podonavske banovine prav neznatno narašča, ali bolje rečeno, celo nazaduje. Vzrok je pač bela kuga, sistem dveh otrok in propadajoče družinsko življenje, ki so pač v tej najbolj bogati pokrajini države tudi najbolj razpa-seni pojavi. Gotovo bi Vojvodina izkazovala celo nazadovanje, ako se ne bi doseljevali ljudje iz drugih pokrajin države, ki k sreči teh znakov propadanja še ne poznajo v tako obilni meri. To so: Slovenija, Bosna in Hercegovina in Srbija. Vojvodina pa bi mogla dati kruha še dosti večjemu številu pre bivalstva. „Sloveneeu pred celjskim sodiščem Celje, 19. junija. Slavno uredništvo »Slovenca«, Ljubljana. Z ozirom na popravek v pravdni zadevi celjskih »Kolašic« v današnjem »Slovencu« prosim, da izvolite objaviti nastopno: »Slovenec« pred celjskim sodiščem. Z ozirom na popravek gospe Marice S e r -n ec in Ane Zupančič kot funkcijonark celjskega »Kola« v »Slovencu« z dne 19. junija 1931 kot brunitelj uredništva »Slovenca« izjav- • Ijnm, da nimam navade kot branitelj doslovno pisati že v naprej vsebino zagovora. Tudi to|Kit sem se te svoje navade držal in tudi nc bi imel časa tak govor pravočasno sestaviti. Tudi nimam navade k takim razpravam jemati seboj stenografinje, ki bi moj zagovor dobesedno stenografirala. Ne morem se več spominjati, če sem točno tako govoril, kakor je nato »Slovenec« poročal. Na vsak način sem pa vsaj bil namenjen tako govoriti. Če sem kaj izpustil, bom to popravil v pismenem izvodu priziva na višjo instanco ter se mi nnj blagovoli oprostiti, čc sem res kaj prezrl, kar bi bilo tudi dobro in umestno povedati pri zadnji glavni razpravi v Celju. udani Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje. Z odličnim spoštovanjem Sprejem ameriških izseljencev Ljubljana. 19. jun. V četrtek ob šestih zvečer se je vršila v Delavski zbornici seja zastopnikov oblasti in kulturnih društev zaradi sprejema ameriških izseljencev. Seji je predsedoval ravn. OUZD dr. joža Bohinjec. Ameriški izseljenci pridejo v Ljubljano 26. t. m. na izseljenski kongres. Ta kongres se prične dne 26. t. m. v Ljubljani, 27. t. m. nadaljuje v Zagrebu in zaključi 29. t., m. v Belgradu. Prirejen jim bo lep sprejem že na Jesenicah in tudi v Ljubljani. lzseljenški kongres se lx> predvsem bavil z vprašanjem, kako omogočiti repatriacijo naših izseljencev, ki žive sedaj v Ameriki od svo> jih prihrankov. Seveda bo treba s tem urediti še marsikaj drugih vprašanj. Dne 29. t. m. pa pridejo v Ljubljano ameriški Slovenci na obisk, in sicer člani Kranjske Slov. Kat. Jednote. Rafaelova družba z drugimi društvi pripravlja tem izseljencem prav tuko prisrčen sprejem. Prihodnja seja odbora za sprejem Američanov bo v ponedeljek ob šestil zvečer v Delavski zliornici. Kamna gorica Poročati moramo, da smo imeli v Kamni gorici od 20. marca do 21. junija kmetijsko-gospo-dinjski tečaj, ki se je vršil pod okriljem Prosvetnega društva. Tečaj je vodila z veliko spretnostjo in požrtvovalnostjo ga. Kelharjeva, v pomoč ji je bila pa dodeljena gdč. Milavčeva. Delavska in kmetska dekleta so se v lepi vzajemnosti udeleževale tečaja. Delo gospe voditeljice pa ni bilo omejeno le na pouk udeleženk tečaja. Po dvakrat na teden je predavala ludi širšemu občinstvu o gospodinjstvu. Zadovoljiva udeležba teh predavanj je bila dokaz, da se naše gospodinje zavedajp potrebe gospodinjske izobrazbe. Vzporedno z gospodinjskim tečajem so se vršila tudi predavanja: »O negi dojenčkov in o higijeni žene.« Predavala je č. s. Mata Rožičeva. Predavatelj Higijenskega zavoda g. Puhar je v prekrasnih predavanjih poučil osnovnošolsko mladino in odrasle: »0 pogubnih posledicah alkohola.« Vsem, ki so sc toliko žrtvovali za la tečai želimo, da bi to nesebično delo za narod rodil« mnogo dolgotrajnih sadovi Brez izhoda Pogajanja med Vatikanom in Italijo ne napredujejo Rim, 19. jun. Do sedaj še nI najden način, kako bi so spor med Vatikanom in fašistično vlado poravnal. Zdi se, da izhoda sploh iu in da bo konflikt ostal permanenten, dokler se ne zgodi kaj novega, kar bi položaj v kakršnikoliže smeri spremenilo. V polemiki z glasilom sv. stolice je fašistični režim ponovno preciziral svoje stališče v Tribuni«. V tozadevnem članku skuša dokazovati, da je fašistični režim postavil v Italiji katoliški verouk in tako ustvaril predpogoje za konkordat. Fašizem je v nasprotju z agnostično, laično, demo-liberalno in fraiuazonsko državo ustvaril totalitarno nacionalno državo, ki pomeni tudi restavracijo katoliške religije. V taki državi — pravi /Tribuna« — je absurdno, če obstoja akcija, ki hoče za katolicizem tak položaj, kakor obstoja v drugih državah, kjer se katolicizem izdejstvuje po politični delavnosti na podlagi principov svobode, vere, svetovnega nazora in prepričanja, da more konkurirati in se boriti proli akciji svobodomi-selcev. Fašizem je tudi s svojim korporarijskini sistemom uresničil katoliške socialne principe okrožnice -Rerum novarum :, dočim italijanska Katoliška akcija teži za nekakšnim katoliškim socializmom, ki se nikakor ne vjeiua s principi Leona XIII. To so tisti elementi — trdi »Tribuna« — ki v državah, kjer frainasonstvo vlada (mišljena je Francija. — Op. uredn.), sklepajo kompromise in konspirirajo proti fašizmu. Ta izvajanja seveda niso vplivala pomirjevalno, ker vsebujejo nova podtikanja prod katoliški cerkvi v Italiji. Trditev, da Katoliška akcija konspirira proti fašizmu, je popolna izmišljotina, ki ima svoj psihološki vzrok v strahu fašizma pred posledicami svoje strahovlade. Kar se tiče trditve, da pomeni fašizem nekako katoliško restavracijo«, pa dejstva dokazujejo vsak dan bolj ravno nasprotno, fašizem je skušal s koiikorila-toni samo vezati sile kaiolifanstva, da bi bil neoviran pri vzgajanju italijanskega naraščaja v čisto poganskem duhu pod krinko nekega ofieicl-nega, pasivnega in malo učinkovitega verskega pouka, tvorečega zgolj minimalen del pouka brez vsakega vzg«jnega efekta. Zanimiv je v tem re- žimskem članku samo oni del, ki govOri o fašističnih sindikatih, ker odkriva veliko bojazen režima, da ne bi naraščajoča socialna zavest italijanskih mas podminirala lažisocialni fašistični kor-porativnl sistem, ki ni ničesar drugega, kakor režimsko nadzorstvo nad delavstvom. Sicer pa so le polemike jako koristne, ker čedalje bolj jasno odkrivajo nepremostljivo razliko med katolicizmom in fašizmom in so zategadelj za praktično orientacijo katoličanslva brez dvoma zelo koristne. »Osservatoro Romano objavlja zanimiv fakt, ki v jarki luči kaže dvojno mero, s katero fašizem vrši svojo zloglasno Justlco. V Poggio Marino je neka osemletna deklica iz ogorčenja, ker je režim zaprl ondotni katoliški dekliški krožek, po-mazala podobo Mussolinija, nahajajočo se na naslovni strani šolskega zvezka. Deklica je izjavila, da je to storila čisto svojevoljno iz ogorčenja zaradi zatvoritve krožka. Izjavila pa je tudi, da jo bila zaradi tega strogo grajana od predsednice krožka, gdč, Buonacura, ki je bila to zapazila. Karabinjerski major je nato preiskavo ustavil, toda fašistični politični tajnik je dal predsednico kakor tudi blagajnico krožka, gdč. Annunziato aretirati, potem ko so agenti režima nn znan način iz otroka izsilili »priznanjeda je bila naščuvana od predsednice. Neapeljski/ sodišče je nato obe gospodični v najkrajšem procesu obsodilo pogojno na pet mesecev zapora. Vatikansko glasilo k temu ironično pripominja, da sedaj čaka, da bodo, čeprav ne najkrajšim potoni, aretirali in obsodili tisti, ki so razbili toliko razpel in grbov sv. očeta, ki so grdili ne samo osebo papeža, ampak tudi Najsvetejši Zakrament, in ki so dejansko napadli toliko mirnih državljanov. To niso bili otroci, katerim bi se izsilila priznanja dejstev, ki se v resnici niso zgodila, ampak odraščeni skva-dristi, ki so vršili svoje zločine pred očmi policije. Objava tega incidenta je fašistične kroge tem bolj razburila, ker ta dogodek z vso zgovornostjo odkriva veliko navdušenje, s katerim je velik del italijanske mladine pripadal katoliškim mladinskim društvom. — Organizacija fašističnega naraščaja, ki tvori zadnji čas glavno skrb Mussolinija, je sploh zadela na velik odpor širokih slo- jev italijanskega ljudstva, ki v fašistični mladini vidi največjo moralno nevarnost za svojo deco. Mussolini je hotel to oviro odstraniti ravno z razpustom katoliških mladinskih krožkov. Ker pa sc papež absolutno ne bo pomiril s tem dejstvom, ampak bo slej ko proj zahteval svobodo združevanja katoliške mladine v smislu verskih načel katoliške akcije, na drugi strani pa šel reiima istotako nočo dopustiti tega, kar smatra za najbolj opusno konkurenco fašističnim bojevitim mladinskim organizacijam, zato si je zelo težko pred- i stavljati, kako bi moglo priti tio rešitve sedanjega j spora. Dejstvo, da je papež dovolil neko procesijo v časi sv. Anionu v neapeljski diecezi, se nikakor ne more smatrati kot znamenje kakršnegakoli zboljšanja položaja. Dovoljenje se je dalo satno iz posebnih lokalnih razlogov. Mussolini o sporu z Vatikanom Pariz, 10. jun. AA. italijanski ministrski predsednik Mussolini je dal listu sJournal« o od-nošujih med cerkvijo in državo v Italiji tole izjavo: »Želim, da so prepusti vera v vsej Italiji duhovnikom. Ostalo je moja zadeva in stvar politikov. Ne dovolim nikomur vmešavati se v državne zadeve. Ničesar se ne sme zgoditi proti državi. Katoliško akcijo sem ve večkrat opozoril, naj se varuje. Na čelu te organizacije so bivši člani ka-iiške ljudske stranke, ki rujejo proti nam. Vati-in smo že večkrat posvarili, naj sc ogiba eks-ircinne politike, ki bi znala vzbuditi protikatoli-ško gibanje.« Rini, 10. jun. AA. Vatikansko glasilo »Osser-vatore Romano poroča, da so učitelji vodili mladino po ulicah, ki je. vzklikala »Dol s papežem in duhovniki.« Dalje pravi, (la so se morale v dveh mestih tla ukaz fašističnih oblasti vršiti procesijo kljub papeževi prepovedi. Spor med cerkvijo in italijansko vlado se je z zadnjimi dogodki ponovno poostril. Snoči so vatikanski krogi objavili poročilo, da je vest o papeževi bolezni neresnična. Papež je le zaradi velike vročine opustil dnevni izprehod po vatikanskih vrtovih. Krati med dobrovoljci Triumfalna pot vladarja skozi Liho Modrui, 19. rakterizirana z junija. Spodnja južna Lika je ka-inogooniini vzporednimi gorami, okrog katerih je treba iti, da se med seboj povežejo človeška naselja. Mimo Velebila in Pleševice je po dolgih cestah skoal redko naseljene kraje hodil včeraj dopoldne Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom. Popoldne se je slika izpremenila. Ceste v •fevetuem delu Like režejo gore Velike Kapele in gredo naravnost skozi prekrasne gozdove Ln vodijo "do njenih najvišjih Vrhuncev. Ta slika nas je spremljala od edinstvenih jezer do lod in naš bo spremljala še dalje, Po liških brdih 10 km zapad.no kraja v Plitvicah, kjer se Je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom odpočil, so Vr-hovLne. Ravno na robu same visoke planote, kjer teče liška železnica in kjer se cesta na Otočac jame spuščati, so se razvrstile majhne vasice z lepimi lesenimi hišami. Slavolok in zastave so kazali že od daleč, kje pridemo na rob Kapele, da se potem spustimo v dolino Švice. Vsi prebivalci so se zbrali okoli slavoloka. Od slavoloka pa do občinske hiše so siromašni kmetje posuli Nj. Vel. kralju pot s Dvetjem. Poztl ravni govori, ki »o jih izrekli načelnik in njegovi tovariši, so pokazali vladarju vso radost, ki je napolnila srca ljudstva, da ga lahko vidi, v njih je bila tista nota sreče, ki jo je razodel sleherni pozdrav na tem veličastnem kraljevem potovanju. Nj. Vel. kralj se je ljubeznjivo razgovarjal s kmeti, nato pa ■/. avtomobilom krenil po dolnji poti skozi Otočac. Vsi kraji v dolini, kjer se križajo prometne trgovske cesto na vse strani, so bili okrašeni z zastavami, cvetjem in zelenjem. Otočac je opravičil svoj dobri stari sloves. Nj. Vel. kralj je sprejel raport in se zalivali! za pozdrave, ki so mu jih izrekli zastopniki oblasti, društev in naroda, nato pa je krenil peš večji del dolge poti. Ko je Nj. Vel. kralj potoval dalje po dolini, v kateri je tudi Švica, so ga opozorili na velike slapove, ki se tam nahajajo in ki samo čakajo, da bi jih izrabili za elektrifikacijo vse okolice in še daleč naokoli. Vladar je z živini zanimanjem poslušal, ko so mu razlagali ta problem. Na pol pota do Zute Lokve stoji Mali Brlog v senci starih jablan v prekrasni dolini — živ kontrast nasproti Krasu na vzhodu in severu. Na kraju kjer križa cesto potok in je hlad naj prijetnejši, je bil postavljen slavolok in okoli njega se je zbralo ljudstvo iz Malega Brloga in okolice. Tudi tu so kakor v Otočcii iiozdravili Nj. Vel. kralja dobrovoljci. Nj. Vel. kralj je bil vesel, da vidi svoje stare bojevnike in da v njih besedah čuti utrip src tamkajšnjega prebivalstva. Isti utrip, isti občutki povsod, kjer se je vladar pokazal! Zute Luke tule Lokve, 19. junija. Cesta gre čez vrh hriba. Na levo zavije čez V H n lik na morje, na desno drži v staro Frankopansko Brinje. Tu je najmanjša naselbina v teh krajih, in vendar se je zbrala šolska deca, iz nekaj deset hiš, kar jih kraj premore, in ljudstvo je kakor po čudežu naraslo. Tako z Velebila in z Vrhnika, kakor tudi s primorske slrani se je zbralo prebivalstvo. Prišlo je, da saj enkrat vidi obraz tistega, ki pomeni državo, ki je simbol edinslva in svobode naroda in države. NJ. Vel. kralj je ljubeznivo stiskal roko siromašnim ljudem, ki so se bili zbrali, da gi\ pozdravijo, nato pa je krenil na desno proli Staremu Biv.nju. Frankopanska kula Naj je zob časa na jugu Like še toliko oglodal staro spomenike toga nekdanjega središča hr- vatskih velikašev v Brinju, vendar še vedno stoji najlepši arhitektonski spomenik — Frankopanska kula. Z njenih oken se vije dolga državna zastava, gotska kapelica dvora, ki so ji stoletja prizanesla, pa je okrašena s cvetjem, ki lepša njene že itak žlahtne obrise. Izpod starega Framkopanskega grada zavije cesta v mesto samo. Pred občinsko hišo so tu sprejeli Nj. Vel. kralja vsi zastopniki oblastev in društva ter mnogoštevilno ljudsfvo. Jezerane - Josipdol - Ogulin Jezerane, 19. junija. S sedla, na katerem je Brinje, se spušča cesta dolgo in strmo v Jezerane, odkoder se nato vzpne na vrh Kapele po dolgih ser- pentinah. Seljaki so tod siromašni, toda kdor jim je zdaj pogledal v oči, je vedel, da ne mislijo ua nifi drugega, kakor na veselje ob prihodu kralja. Posebno ponosni eo bili dobrovoljci. Kralj je slopil k njim, k najzvestejsim svojih zvestih, in se i njimi razgovarjal. Josipdol, 19. junija. V Josipdolu je pozdravil J?j. Vel. kralja občinski načelnik iz Plaška Dane Grba, dobrovoljec in invalid. Učenka prvega razreda je predala kralju šopek cvetja, nakar jo pozdravil kralja dekan in župnik Zdravko Glad. Ob 7.45 je dospel Nj. Vel. kralj v Ogulin, ki je bil slavnostno okrašen. Nj. Vel. kralja je pozdravu občinski odbornik Žagar st. Nato je učenka 4. razreda izročila Nj. Vel. kralju šopek cvetja ter dekl&mirala ljubi«) pesmico. Ob 8.05 zvečer je Nj. Vel. kralj s spremstvom stopil v dvorski vlak in se odpeljal. Msgr. Seipei se vrne Dunaj, 19. jun. tg. Zvezni predsednik Mi-klas je danes nadaljeval posvetovanja z voditelji strank in prosil potem dr. Ignacija Seipla, da prevzame sestavo vlade. Dr. Seipei je bil k temu pripravljen in takoj začel razgovore s strankami, in siccr najprej v tem smislu, da sestavi koncentracijsko vlado, v kateri bi bili štirje krščanski socialci, štirje socialni demokrati, en Velenemec in en Landbundovec. On sam bi se zadovoljil z mestom državnega kanclerja in je tudi pripravljen, dati socialnim demokratom dnlekosežne koncesije, pri čemer misli celo na to, da bi prepustil socialnim demokratom finančni porfelj, za kar pa bi prišla v poštev satno narodni svetnik dr. Danneberg ali občinski svetnik Breitner. Dal bi tudi nadaljnjo koncesijo s tem, da bi kabinetu ne pripadal Vnugoin, ki je za socialne demokrate rudi svoje diktatorske vlade nemogoč. Namesto njega naj bi bil imenovan zn vojnega ministra kak general. Zunanje ministrstvo bi se pripustilo kakemu poklicnemu diplomatu, morda avstrijskemu poslaniku v Londonu Frnnkensteinu. O dr. Schobru v tej kombinaciji ni govora. Velenemci so se takoj izjavili pripravljene za sodelovanje in bodo najbrže poslali v vlado narodnega svetnika dr. llampln, Laiidbiind pa bi zastopal zopet dosedanji notranji minister Winkicr. Dr. Scipel želi izvesti velik sanacijski program z velikimi prihranki v državnem proračunu. kakor jih zahteva Landbund. Davek na plače nameščencev bi pri tem prišel v ozadje. Dr. Scipel namerava izsiliti prihranke za naj- manj 20% proračuna, da bo mogel doseči potrebna sredstva, ki so potrebna radi sanacije Crcdit-Anstalta. Ker do 8 zvečer socialni demokrati še niso sklepali, se o dr. Seiplovem predlogu glede koncentracijskega kabineta še ne more nič reči. Dr. Seipei pa je odločen, če mu levica ne bo šla na roko, šc v večernih urah, kakor to omogoča ustava, izposlovati, da zvezni predsednik imenuje kabinet, ki bi obstojal samo iz krščun-skih socialcev, Velcncmcev in Landbundovcev. Pariz, 19. jun. tg. »Eclio dc Pariš« poroča, da so se že več meseccv vodila pogajanja med Parizom in Dunajem radi prevzema avstrijskih zakladnic. Briand sc jc v -ministrskem svetu odločno zavzel za pomoč Avstriji, pu so ga preglasovali. Stavil se je kot predpogoj za nadaljnje kredite, du sc mora Avstrija pismeno odreči carinski pogodbi z Nemčijo. Dunaj, 19. jun. tg. Napori za sestavo koncentracijskega kabineta s socialnimi demokrati so se v poznih večernih urah popolnoma izjalovili. Ob 22.30 se je začela konferenca krščanskih socialcev, Lauclbunda jn narodnogospodarskega bloka pod predsedstvom dr. Seipla. Cnje se, da se bo na tej konferenci sestavila vlada iz teh treh strank. Ob tej uri se kolportira nastopna ministrska lista: zvezni kancler dr. Seipei; podkancler in zunanji minister dr. Scliober, trgovinski minister lleinl, kmetijski minister Dollfuss, vojni minister Vaiigoin, prosvetni minister Czcrmak, socialni minister dr. Rescli. Pravosodno ministrstvo se namerava prepustiti Veleiicmcein. Dr. Wutie gre Konec politični' harijere slovenskega koroškega odpadnika Preokret v manjšinski politiki? Celovec, 10. junija, or. Dr. Martin WiiUe odstopil od vodstva koroškega Heimatbunda. Njegov naslednik prof. Perkonig. Celovec, dne 13. junija. V pisarni ravnateljstva deželnega arhiva so se zglasili danes prof. Perkonig, dež. poslanec Feinig, centralni inšpektor ing Breisach ler tajnik Heiniatbundii Maier-Kai-biisch in so dr. Wutteju predali ob priliki njegovega odstopa od vodstva koroškega Heimalbunda od akadetnl&iega slikarja Manharla izdelan lablel s slikami deželnega dvorca, rojstne hiše dr. Wut-teja, vojvodskega prestola in deželnega muzeja. Prof. Perkonig je slavil njogo-vo neumorno delovanje kot predsednik Heimatbunda za enotnost Koroške. V imenu nemško mislečega prebivalstva v slovenskem delu Koroške se je zahvalil za trud dež. poslanec Feinig, ing. Brcififich pa je izrazil zahvalo v imenu SUdmarke. ' V spremembi predsednika Heimatbunda te vidi, da do.sedan.ia taktika Da Vam bo P0I0VMJ1 s parobrodom autom, vlakom i. t. d. PRIJETNO vzemite seboj na pot 1 steklenico : ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA« dobiva se povsod 1 steklenica Din 16-—. ni bila popolnoma pravilna. Dr. \Vutte jn z doslednostjo caslopal mnenje, da je na Koroškem troje narodov, in sicer nemški, včmčurski in slovenski. Za zastopnika nemturskega naroda sta se izdala hindbundovska deželna poslanca Feinig in Ferlir — seveda brez legitimacije — ki sta s svojim permanentnim zastopanjem Wutlejevc leze onemogočila vsak sporazum glede kulturne avtonomije za koroške Slovence. Dr. VVultojeva teza o treh naredili v mednarodnem svelu ni mogla prodreti in se more smatrali odstop delelnega arhivarja za, prisiljen. V celovških krogih se smatra odstop za preokret v manjšinski politiki. Kakšno staltšle bo zavzel prof. 1'rrknnig, lii je pred meseci potoval po Jugoslaviji, napram slovenski manjšini, je še popolnoma nejasno. Jasno pn je, dn je Ileimalbund odtotvjoS faktor v vseh vprašanjih, ki se tičejo slovenske manjšine na Koroškem. —žu— Kaj dela Mellon v Evropi Pariz, 19. jun. tg. Razgovori Mellon« v Londonu vzbujajo v Parizu vtis, du Ameriki ni več vseeno, kakšne so finančne težkočo v Evropi. Mellon sam sicer 6lej ko prej zatrjuje, du niina nobenega mandata razpravljati o zmanjšanju odplačevanju evropskega dolga, temveč da hoče prirediti samo anketo. »Excclsior«: smatra za gotovo, da sedaj v Londonu še ne bo prišlo do nobene odločitve, in smatra celo že za več kot dvomljivo, ali bo Mellon nadaljeval svojo pol v Pariz in v Rim, dasi sc tudi z neinške strani inočno prizadevajo, da bi dosegli sklicanje konference za revizijo Youngovegn načrta, katere bi se seveda udeležili tudi Italijani in Belgijci. Tako poroča »Journal« iz Berlina, da bo nemška vlada že pričetkom prihodnjega tedna vlo-žila pomembno demaršo v Parizu za redukcij« rcparacijskih plačil odnosno za ustavitev repa. racijskih plačil za tri ali pet let. Zu to je potrebno, d« se sestavi nova amortizacijska razporeditev in preračunanjo obresti za nemške, in zavezniške dolgove. Morda je že prihodnji teden pričakovati nemške izjave glede suspon-z.ijo reparncijskegu transfera. »L'Ocuvrc« predlaga danes, naj bi sestanku v Checpiersu in pro-tiobisku v Berlinu sledil neprisiljen sestanek nemških in francoskih ministrov v Parizu. Tudi v Nemčiji pričakujejo povabila v Puriz, kakor jc to izjavil neimenovan prijatelj dr. Curtiusa navedenemu listu v intervjuvu. Pri tein bi se predvsem lahko razpravljalo o dunajski carinski pogodbi in o najetju dolgoročnih kreditov. Kar se tiče carinske pogodbe, so v Nemčiji prepričani, du bo liaa.ško razsodišče priznalo avstrijsko tezo o juridični dopustnosti, nato pa se bo najodločnejo branilo, pripustiti v Ženevi še debato o političnem učinkovanju. Jorga, pojdi v stratosfero Bukarešta, 19. junija, ž. Seje parlamenta s« še vedno zelo burne in odigravajo se škandalozne scene. V debati okrog verificiranja ih»iHlatt>v jc dr. Lupu zelo ostro napadel vlado radi strašnega volilnega terorja. Ko mu je Jorga vpadel v besedo in rekel, da se slabi običaji ne morejo odpraviti tekom enega dne, mu je dr. Lupu zaklical: »Vi učenjaki niste za praktično življenje, rajši pojdite v stratosfero.« Te besede je cej parlament prejel z velikim smehom in se je smejal tudi sam predsednik vlade Jorga. Včeraj je bila atmosfera v zbornici tako napeta, da je prvo zaušnico dobil Nikito Robu od zastopnika krščanske stranke. Cuza. Robu je skočil nato na poslanca Petra Ska-nova, mu prisolil zaušnico in ga nato vrgel na tla. Seji je predsedoval Cuza in je na njegovi listi bil Robu, ki je bil kaznovan radi tega incidenta le z ustmenim ukorom. Med Jorgo in nemško stranko so nastopila nesoglasja in ni izključeno, da bo nemška stranka, ki je istotako imela volilni pakt s prof. Jorgo, odpovedala prijateljstvo vladni večini in šla v opozicijo. Tako bo Jorga najbrže ostal osamljen s svojimi 190 zastopniki, kar pomeni manjšino. Nov rudarski urnik Ženeva, 19. junija. AA. Pred zaključkom zasedanja je 15. mednarodna konferenca za delo sprejela konvencijo o delavnem času v premogovnikih. 81 delegatov je glasovalo za, 2 sta bila proti, 42 pa se je vzdržalo glasovanja. Glasovali niso delegati delodajalcev, nadalje delegati portugalske vlade. Podobno je ravnala večina preko-morskih držav. Italijanski delegati pa so že pre odpotovali. Konvencija predvideva 7%urni delov-nik v premogovnikih in osemurni delovnik za dnevni kop rjavega premoga. Konvencija bo stopila v veljavo 6 mesecev po ratifikaciji, Lelalsfte nesreče Rim, 19. junija. AA, Državni podtajnik za letalstvo Riccardi je včeraj poletel z letalom »101« v Pariz, da se tamkaj udeleži odkritja nekega spomenika. Pri Cuneu je moralo njegovo letalo iznenada pristati. Letalo se je popolnoma razbilo, letalci so bili lažje ranjeni, državni podtajnik Ric-I cardi pa jc ostal nepoškodovan in je nadaljeval pot v Pariz, London, 19. junija. AA. Znana letalka 0'B r i e n sc je snoči, ko je letela z lahkim letalom blizu Hatfielda, pri pristanku, smrtno ponesrečila. Zgorela jc v plamenih, ki so zajeli ponesrečeno letalo. 0'Brien je leta 1928 izgubila pri nekem poletu nogo. Pokojnica je bila, kot njen oče, velika ljubiteljica športa. Usmrčen izdajalec Botgrad, 19, junija. AA. Včeraj popoldne I« bil prepeljan iz zapora v Upravo mesta Belgrada Sve4omir M. Novakovič, bivši uradnik III. kategorije v ministrstvu vojske in mornarice, kaznovan dne 30. maja 1931 radi izdajalskega dela v korisl neke tuje sile s smrtno kaznijo, V Upravi mesta Belgrada jc bila NovakoviCu prečitana obsodba velikega vojnega sodišča, s katero je bila prej izrečena sodba potrjena. Davi ob 4 zjutraj je bila na dvorišču Uprave mesta Belgrada Rodoa izvršena z obešenjem. Belgrad, 19. junija, ž, Za zgraditev luških objektov na Sušaku, je minister za zgradbe odobril kredit v znesku 13,300.000 Din, s tem, da se takoj prične z deli v luki. Dunajska vremenska napoved. Hladnejše, spremenljivo vrc-nie Sklepi seje magistralnega gremija Ljubljana, 1Q. junija. Danes popoldne se je vršila seja magistralnega gremija. Na prošnjo Josipa Vilarja za napravo peka-rije na dvorišču Grafike ob Masarykovi cesti je magistratni gremij sklenil, da z obrtno-policijskega stališča ni ovire proti napravi pekarije, če se upoštevajo pri lem vsi zdravstveni in higijenski predpisi. Sklenjeno jc dalje, za dovolitev napeljave radio anten zahtevali od vsakega prosilca po 25 Din letne priznalne najemščiue, če se napeljava vrši čez mestni svet. Anglo-Jugoslovanska petrolejska d. d. je prosila, če sme postaviti eno bencinsko črpalko ob Ma-sarvkovi cesti, drugo pa na križišču Rimske, Blei-vvtfsove in Tržaške ceste. Principielno mestno na-čclstvo postavitvi črpalk ne ugovarja, vendar se bo dovoljenje izdalo šele po izvršenem lokalnem ogledu na licu mesta. — Dravski žandarmerijski polk je prosil za dovoljenje, da sme postaviti prenosljivo leseno garažo na mestnem svetu ob Pokopališki ulici. Se dovoli provizorno. — Restavraterju in ka-varnarju Francetu Krapežu se podaljša najemna pogodba za uporabo prostora pred kavarno v Zvezdi proti letni najemščini 1100 Din. — Perda-novim dedičem na Krekovem trgu se dovoli, da smejo postaviti bcncinsko črpalko ob trotoarju pred svojo hišo po predhodnem komisijskem ogledu na licu mesta. — V jeseni letošnjega leta poteče zakupna doba za mestno lovišče, katero ima sedaj v najemu Jean Schrey. Se bo oddal-na javni dražbi. — Družbi Aloma Comp. se neobvezno podaljša najemninska doba za njene ua mestnem svetu stoječe kioske /a nadaljnjih 5 let. Invalidu Ivanu Kočniku je dovoljeno postaviti kiosk za trafiko na križišču Dunajske in Vodovodne ceste. — Odobri se naprava novega dotočnega kanala za dovajanje kopalne vode v kop. Kolezija na ta način, da sc prične voda črpati pri Vojnovičevem podjetju na Viču ter spelje po 45 cm cevi v kopališče Kolezija. Na ta način bo Kolezija dobila boljšo vodo in več. Celoten dotočni kanal bo stal 160.000 Din. Zelezobclonski most čez notok Prošco na Ižanski cesti sc odda najcenejšemu ponudniku, tvrdki »Jugograd za znesek 45.425 Din. — Mestna občina potrebuje nove škropilne cevi v dolžini ca. 460 in. Delo za tc cevi je bilo razpisano in oddano tvrdki Adamič iz Orosuplja. — Železniška uprava bi morala izvršiti za svoje objekte iu lia svoja stavbišča ob Vilharjevi cesti odcepne kanale od glavnega zbiralnika, ki teče pod Vilharjevo cesto. Kredit za napravo teh odcepov pa še ni odobren odnosno ni predviden v letošnjem državnem budžetu. Radi tega se je železniška uprava obrnila na mestno občino, da ji ta izvrši na njen račun odcepne kanale proti poznejši vrnitvi stroškov. Se odobri. Stavbna dovoljenja. Podelila so se stavbna dovoljenja sledečim: Jakobu Dolinarju za adaptacijo lokala za brivnico v Rožni ulici št. 37. — Mariji Marfbor □ Iz sodne službe. K tukajšnjemu okrožnemu sodišču je premeščen dr. Leon Rupnik, ki je doslej služboval v Ljubljani. — Začasno je dode-Ijon pri -kazenskem oddelku tukajšnjega okrajnega sodišča Andrej Levstek, doscdaj sodnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. □ t.iMad 100.000 potnikov izkazuje obmejni promet preko Maribora v času od 1. januarja do 15. maja t. 1. □ Spopad dveh tovarišev. Pri litru sta sedela in bila zidane volje Ivan B. in Jurij P. Vino je obema stopilo v glavo, pa sta začela prav živahno debatirati. Ker pa se Jurij ni strinjal z Ivanovimi trditvami, čeprav \e pričel tolči Jurij najprej po mizi, pozneje pa po njegovi glavi, je gostilničar pognal oba na cesto, kjer sta se obdela-vala še naprej in bila predmet smeha in zabave obdravskim prebivalcem. Policaj je napravil red. Ivan in Jurij pa sta zopet prijatelja. □ Ker jc sanjal, dn gs preganjajo. Delavec, 18 letni Roman Cvetko, je imel čudne sanje, ko je zaspal utrujen na klopi. Baje sc mu je sanjalo, da ga nekdo preganja, ter v tem trenutku padel s klopi tako nesrečno, da si je nalomil desno roko v komolcu. Iskati je moral pomoči v splošni bolnišnici. □ Imajo ju. Včeraj je policije aretirala 27 letnega Borisa P. io 25 letnega Leopolda S., ki sta znana dclamržneža in postopača. Varnostni drgani so ju zasačili, ko sla razpečavala gramofonske plošče in drugo različno blago po mestu, katero sta pokradla iz voza za brzevozno blago, o čemer smo pred dnevi poročali. Irpočctka sta tajila krivdo pri zasliševanju pa sta prišla v protislovja in jima jc bila krivda m udeležba pri tatvini dokazana. Policija je izročila nevarna postopača sodišču. □ Rokooorbe. V četrtek zvečer sla sc kot prvi par spoprijela na unionski verandi Madjar Bogner in Zagrebčan Krajčevič, ki je imel smolo. Že v četrti minuti jc moral radi poškodbe kot premaganec odstopiti, Poljak Orszovsky je zmagal v 15 minuli nad Romunom Pescarcu. Zelo zanimiva pa je bila borba med 7amorcem 'lom Sa-yerjem in Bolgarom Beličem, ki sc jc končala neodločeno. Včeraj zvečer so sc spoprijeli Belič s Krajčcvičein, lom Sayer s Saksoncem I ricom Frankom. V odločilni borbi sla se zgrabila Madjar Bogner in Sedmogračan Čontoš. Opaža se, da izgubljajo mednarodne rokoborbe na zanimivosti, ker trajajo menda že predolgo in ne morejo nuditi baš radi tega nobenih momentov. .Zanimanje zbujajo še samo odločilne borbe, glede katerih bi bilo najbrže boljše, da se vrše po dvoje ali morda celo troje na večer. Rokoborbeni preizkusi bodo trajali šc teden dni, ako se red odločilnih borb nc izpremeni. □ Roparski umor onstran meje. Včeraj okoli poldne jc dosedaj še neizsledeni storilec umoril v Lučanah v Avstriji 55 letno gostilničarko in najemnico gradu Trautenburg in oropal. Po svojem groznem delanju je premetal cclo stanovanje in odnesel okoli 500 šilingov in nekaj več vredne obleke. Avstrijske varnostne oblasti sumijo, da je zločinec pobegnil preko meje. Mariborski varnostni aparat je v pripravljenosti... □ Včeraj je imela policija srečo. Kar dva ptička sta padla v njene mreže. Komaj 15 letni železničarjev sin Karel G. je že dalj časa izmikal kolesa in delal z ukradenimi kolesi kupčijo. Na vesti ima več latvin; dosedaj so mu jih dokazali pet, ki jih priznava. — Ludovik N., ki jc vlomil pred dnevi v viničarijo posestnika Potzlna, pa se je sam izdal. Ponovno je nameraval vlomili v neko skladišče, pri čemer pa so ga zasačili in našli pri njem poln nahrbtnik blaga, ki ga jc odnesel iz viničarije. Oba bodo izročili sodišču. □ Planinci gredo. Jutri pohitijo planinci k zavetišču pri Ribniškem jezeru, kjer je v popolnem teku gradnja nove planinske postojanke, ki bo po svoji ureditvi največja, ter bo nudila poleti planincem v*e udobnosti, oozimi ob služila Pintarič za gradnjo enouadstropne hiše v Staničevi ulici. — Francetu Zorko za adaptacijo in napravo parne pekarne v njegovi hiši ob Celovški cesti. — Odvetniku dr. Josipu Ažmanu /a napravo obcestne ograje ob Masarykovi cesti pod pogojeni, da načrt za ograjo spremeni sporazumno s tehničnim oddelkom mestnega načelstva. — Martinu Bujasu za adaptacijo kletnih prostorov v Prešernovi ulici 5 pod pogojem, če bo obrtno oblastvo smatralo, da so kletni prostori pripravni za izvrševanje gostil-ničarskega obrta. — Marjeti Markič v Cerkveni ulici se dovoli vzidava dveh okeu v njeni novi hiši. — Frančiškanskemu provincijalatu sc dovoli pri hiši Doma tretjerednic naprava balkona na ulico. — liskarna -Merkur dobi dovoljenje za napravo provizorične ograje ob Gregorčičevi ulici. — Marija Kramar izvrši adaptacijo svoje obcestne hiše ob Dolenjski cesti, ker napravi v nji parno pekarno. — Izdajo dovoljenja Josipu Ivancu za gradnjo štirinadstropne odnosno triuadstropne vogalne hiše v Slomškovi ulici odnosno Rcsljevi cesti je magistralni gremij odložil, ker so potrebne spremembe glede fasade in glede višine stavbe. — lug. Nagodetu Črtomiru iu Mari Brejčevi se dovoli gradnja enouadstropne hiše ob Bogišičevi ulici pod pogoiem, da se zgrade obe hiši istočasno. — Dovoli se hišna kanalizacija tvrdki Korzika na Vrtači. — Ocvirk fvan zgradi enonadstropno vilo ob Štrekljevi ulici. — Dovoli se gradnja enonadstropnih, odnosno vi-sokopritličnih niš sledečim članom stavbne zadruge Železniška družina: Jager Melhior, Krenovšek Vinko, Bizjak Karol, Grobelšek Anton, Trelc Josip pod pogojem, da se točno drže predpisov o dovoljeni parcelaciji. — Mrzlikar Ivan gradi visokopritlično hišo v Trnovem ob Soški ulici. — Ivan Gololi zgradi enonadstropno hišo na parceli 142-8 v Trnovskem predmestju. Trzinar Mihael zgradi pritlično hišo ob Ižanski cesti in ob Ulščevem Stradonu. — V neposredni bližini se dovoli postaviti Zalarju Matiji leseno pritlično hišo ob Ulščevem Stradonu. — Hrovatin Maks zgradi prizidek in nazidek na obstoječe dvoriščno poslopje ob sosedu dr. Frlanu iu ob Rimski cesti ter zveže z novo pritlično zgradbo to poslopje s svojo enonadstropno hišo na vogalu Bleivveisove in Rimske ceste, /.a zgradbo poslednjega poslopja se mu dovoli pod jamstvom rok do leta 1035. To poslopje bo imelo v pritličju kavarniške prostore in bo to za Ljubljano svojevrstna zgradba, zgrajena po načrtih priznanega slovenskega arhitekta. — Tvrdki Knez se dovoli adaptacija skladišča ua njenem dvorišču, Gosposvetska cesta št. 3. — Odkloni se gradnja adaptacije hiše Josipa Olupa na Starem trgu. — Splošna bolnišnica v Ljubljani namerava zgraditi gospodarska poslopja in svinjake na svojem zemljišču ob cesti na Kodeljevo pod progo dolenjske železnice. Meslno načelstvo proti zgraditvi ne ugovarja pod pogojem, da se poslopje pomakne čimdalje proč od bližnjih stanovanjskih poslopij. — Rajkotu in Josipu Sajovicu za prizidek ročne mizarske delavnice ob Bolgarski ulici. zimskim športnikom. Vsakdo ki se zanima za razvoj našega planinstva, naj pohiti jutri k zavetišču pri Ribniškem jezeru. Odhod iz Maribora je danes z večernim vlakom in v nedeljo zjutraj ob 5.40. Za cenen prevoz od postaje Brezno je preskrbljeno. Planinci vzemite seboj legitimacije radi polovične vožnje, ki pa morajo biti potrjene za tekoče leto. □ Plaz zemlje je zasul včeraj pri kopanju temeljev 26 letnega delavca Andreja Korotaja in ga pokopal. Pravočasno so ga še potegnili prisotni delavci izpod zemlje. Zadobil je poškodbe po celem telesu; prav občutno pa mu je poškodovalo desno nogo. Odpremili so ga v splošno bolnišnico. la teihc iiioiorm: vozove jem 1 jo poštno uprave, uvtobus d.u.be itd. Continental velike zračne uli \e-like balon obroče, ker so zanesljivi in ekonomični. Viktor Bohince, I j ubij a n ti Celic 0 Opozorilo predstojništva mestne policije voznikom in avtomobilistom. Opaža se, da se kljub ponovnim opozorilom še vedno ne izvršujejo točno predpisi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, zlasti so še vedno dogaja, da vozijo vozniki in motorna vozila dostikrat pp levi mesto po desni ali pa na sredini ceste in da se ne izogibajo pravilno. Z ozirom na to, da je sedaj v tujski seziji na cestah pomnožen promet, posebno avtomobiliski in je zaradi tega potreben absoluten red, so opozarjajo vozniki in avtomobilisti, da imajo varnostni organi poseben nalog paziti na izvrševanje predpisov cestnega reda in da se bodo brezpogojno strogo kaznovali vsi, ki bi kršili pred-jiise omenjene naredbe. — Opozarjamo še posebej, j da se bo postopalo v tem smislu ne saino v mestu, 1 ampak v vsem okolišu celjskega okrajnega načelstva. d Smrtna kosa. V Gajevi ulici št. 13 jc umrla gospa F.ma .lurkova, soproga šolskega nadzornika v pokoju v četrtek, dne 18. junija v starosti 70 let. d Odločen pikolo. Pikolo kavarne Evropa Riva Vili je v četrtek IR. t. m. ob izlivu Voglajno v Savinjo videl, kako se je ključavničarski vajenec Krašovec i^ Pečovnika začel potapljati. Riva, ki so je ravno kopal, je hitro priskočij ter je fanta, ki je že jirecej gagal, potegnil iz vode in mu rešil lako življenje. Kranj Planinski: roic. Na svojem skrbno negovanem bujnega cvelja polnem vrtu je trgovec, g. Janko Sa-jovic odgojil rožo planinko, ki je lelos že napravila "21 cvetov. Koreniko je prinesel lani z Begunj-ščlce. Zanimivo je, da je rnža, presajena s planin, tako lepo uspela. — V večjih množinah se nahaja roža planinka v Karavankah in Kamniških alpah od 1400m višine naprej. Plelartka iitla v l'lnju razpisuje »prejem gojencev, ki jih veseli plelarstvo. šola je zlasli pri-inernu, ker izuči učence in učenke v poslu, ki ga lahko izvršujejo telesno šibki ali pohabljeni. V šoli jo tudi internul za učence, ki sprejema revnejše. j>o znižani ceni. Prijavili se je do 15. avgusta, šolsko leto se pa prične I. sept. Podrobna pojasnila daje upraviteljslvo šole. Ogled barvarne in kotlarne. V Savskem pred- ) mesijo šl. 38 je Koliaš Anion bivše usnjarske prostore pri Volčiču preuredil v barvarno in kotlarno . za kemično čiščenje in barvanje. Ogled objektov sc j bo vršil v četrtek 25. jitalja ob 10 popoldne. Murska Sobota Žrtev jetike. V Krogu je neizpiosnu jedka |)obraln po dolgem trpljenju pri škrib-čevih mlado ženo in mater treh drobnih otrok. Mož je že več let v Kanadi in sedaj so tri uboge reve prepuščene gume sebi. Avtomobilska nesreča. Tukajšnjega šoferja G. jc zadela na cesti proti Čakovcu precej huda nesreča. Ilipomnsc je /našel \ jarku s prevriijoiiitn avtomobilom. Padec jo bil tako silen, da je kn rosen iu avtomobila lakorekoč popolnoma uničena. Anfca Lcbar: Med pomladjo in poletjem Zbirka radio-prejavanj za dekleta. - V Ljubljani, 1931. Založila uprava VigredU. Str. «7. Cena 101). Minula je letošnja p>mlad; bila je zelo lepa, žal, kratita. Kar naci.-i.il jo nastopilo vroče po-lelje, ko jc delo na pekočem solncu in v sopariei dvakrat težko in trudapolne. ; Uo .ie v življenju: o. le prehitro mine mladost, ki . .»mlad življenja, in naenkrat stoji človek v dob: , j mora v polu svojega obraza vršiti dolžnosti svojega slanu in jxi-klica. Poleti kmetovalec žanje, kar je spomladi se-jal. Kaj pa, če ni sejah' Kaj bo žel? In tako se ludi la najnovejša knjižica obrača do naših deklet z resnim vprašanjem: Kakšna, oj slovensko dekle, je tvoja pomlad? ln kaikšno bo tvoje poletje in jesen? Pisateljica, priznana urednica krščanskega ženskega lista »Vigredic in izkušena učiteljica, iskreno želi, da bi bila pomlad vsalie slovenske deklice lep« in dobro izrabljena, da bi bilo potem tudi poletje plodonosuo in jesen mirna, srečna. Na kakšen način se la dvojni namen življenja — lepa, cvetoča pomlad ter .sadunosno poletje — doseže? Vzemi, slovensko dekle, to knjižico v roke in črtaj jo ob nedeljah jx>pi>ldne, ko imaš nekoliko ur počitka. Imela boš od lega branja velik dobiček. Morda prečitaj samo eno poglavje vsako nedeljo in tisto čez teden premišljuj pri delu: zelo koristilo boš s tem preživela letošnje jKulelje. Prvo poglavje ti v spomin kliče prvo resnico vsega živ-ljeoija: po iem življenju nas' čaka onoslransko. In le, kdor v la cilj gleda, živi zares veselo. (To jo vsebina II. poglavja: iSolnce v srcu .) ln le tak človek je ludi v trpljenju srečen. (III. )>ogI. »Senca na žiivlj. poti .) Vsak človek, lorej tudi dekle, se mora neprestano izpopolnjevati. (-Naprej in kvišku! ) Delati moramo, da, ali pri tein ne pozabiti lia dušo. (»Pogled v Belanijo«.) Dekle, ki se nauči v mladih letih premagovali svojo trmo Ln druge slube lacjtnosli, ki jih imamo vsi, jiostane nekakšna — kraljica. (»Kraljica ali sužnja? ) Blagor dekletu, ki je resnična do same sebe, t. j. ki si svojih slabosti ne prikriva! Zlasti blagor je, če zvesto čuva svojo dekliško čast. (»Čuvane« ognja v templju-.) — Vsa ta resna vprašanja so obdelana zelo opreUio, živaliivo. Je to res prijeten slog. Pisateljica je porabila mnogo lepili zgledov (tudi iz slovstva), izrekov slavnih mož (škofa Kepplerja. niislc-ca Carlyle-a i. dr.) ler lastno izkušnjo. — .Slovensko dekle, mi vsi bi jokali s teboj, ako ne bi imela nič jtoJetja, nič jeseni... Zato: |Kirabi poni littl! J. D. Spori Kako bo jutri Jutri nastopi ob 17.43 Ilirija v liga tekmi prou moštvu državnega prvaka ,Concordijc. To ji: zadnja tekma pred počitnicami, ki bodo trajale štirinajst dni. V tem času IhkIo imeli predvsem igralci Ilirije priložnost zbruti j>\ojc moči zu nadaljevanje težkih tekem. (XI vseli tekmecev, ki so nastopili v Ljubljani, je <.'on-cordio najmočnejši nasprotnik Ilirije. Ne mogočo zaradi znanju nogometa, kul.or zaradi člana, s katerim igrajo concordija-i. I o so ugotovile športne kritike pri zadnji tekmi s Maj dukoui. Kritika pravi, da jo v tej tekmi premagal silen elan večje znanje, kuj takega ce jo večkrat posrečilo tudi našim klubom, škodo, da je ravno v tem težkem tekmovanju, ravno v pogledu člana, domače moštvo najbolj odpovedo lo. Ilirija je dosedaj nastopita v štirih tekmah. Prvi dve tekmi jc igralu v lepem -tilu in je s svojo igro vsakogar zadovoljila. V naslednjih dveh je pa jiopolnoin« odpovedalo. Moštvu je zmanjkalo poguma. To se je najbolj opazilo \ zudnji tekmi s Haškoui, ko jc bilo trkom izgubljena samo rudi tega. ker sn igralci i/.gubili vero v svoje znanje. Ker jc vodstvo klubu uvidelo, da manjka moštvu pruvugu člana, jc spremenilo sekcije \ uudi, du se bo novemu vodstvu posrečilo dvigniti moralo moštva. Ni izključeno, du se bodo dobre posledice že |hi-kazale v jutrišnji tekmi. Boljše moštvo naj zmaga, toda slabše sc pa mora boriti in ne vreči puške v koruzo! V jutrišnji tekmi nastopi Ilirij i sicer z rezervo na mestu srednjega krilca, zato bost.i pa stranska krilca veliko boljša kakor v tekmi s Iluškom. V napadu igra na desnem krilu zo|)i:t marljivi lec, ki bo skušal pokazati, da je še vedno najboljši na tem mestu. Napad Ilirije nastopi najbrže v naslednji sestavi: Ice Oman. Košuk, Dobrlct, Pfelfer. krilsku vrsta še ui sestavi jena, obramba bo pu običu jim. Strehovcc jo svojo blezuro že prebolel tako. da bo igral kakor ponavadi. Pravzaprav ima domače moštvo v jutrišnji tekmi radi boljše se-stave več upanju na uspeli. Prvikrat bo pa sodil liginc tekme dr. Planinšek iz Maribora, lui-di tega upamo, du po tej tekmi nr bo pritožb, da je bilo favorizirano zagrebško moštvo kakor je bil to dosedaj še vedno sluča j. PreJtekmo |ia iprrii rezerva Ilirije in pa Jadran, ki bo imel pri I i ko pokazati svoje znanje. Razne športne vesli Romuni sc resno pripravljajo za tekmo z našo reprezentanco. Povabili so madžarsko nogometno reprezentanco samo, d.i bi -.vojn moštvo preizkusili. .\u vsak način hočejo Hotnimi postali zmagovalci v konkurenci za balkanski pokal. Upajmo, da bodo naši zastopniki prekrižali račune Romunom. Teniških tekem v \Vimhlcdonu. na katerih tekmuje olita teniških igralcev iz vsega sveta, se letos prvič udeleže tudi naši zastopniki. \a Vngleško sla odšla ua-a najboljši igralca tenisa friedrich in Sehiifer. Na Imuiijii ln-da iine.ln uriliko \cliko videti, kar sc bo dalo s pridom uporabiti v korist našega belega športa, Krize imajo k sreči tudi drnge športne organizacije in ne samo nogometne. Tako je sedaj demisijoniral dolgoletni predsednik teniške zveze. Pravijo, da se zagrebški klubi pritožujejo, ker je zveza favorizirala zagrebški teniški klub. Eden najboljših vratarjev v državi Jukšič, ki je s svojo igro prošlo leto pri igrah ra svetovno nogometno prvenstvo v Montevideo za-divil razvajene Urnguajce, je sedaj pristopil k Iliriji. Igral bo za Ilirijo tudi prvenstvene tekme, obenem pa vodil tudi treninge. Jukšič je na vsak način velika pridobitev za naš nogomet. Radio Programi tfadio-Liubffana i Sobota, 20. junija: 11.45 Mladinska ura. —-12.15 PloSče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet:. — 19.0C Dr. Lojze Campa: Časnik in časnikarstvo. — 19.3C Ga. Orthaber: Angleščina. — 20.00 Prenos i. Belgradu: Čarobna piščal, opera. — 22.00 časovna napoved iu poročil«. Nedelja, 21. junija: 9.00 Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu. — 9.30 Prenos cerkveno glasbe. — 10.00 Versko predavanje, p. dr. II. Tominec — 10.20 Literarno ura, Jože Pogačnik; »Sinji ozare« (profesor Koblar). — 11.00 Samospevi ge. Nošo Spanovc. — 11.30 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti. — 12.1*5 Plošče (Taubcr, šlngerji). — 15.30 Nastop šolske mladine iz Mirne peči. — 16.00 Sn\ophon solo. igra Filip Bernard. — 16.30 Sclioenthan Kadclburg: »Gospod senutor«, veseloigra (.št. Jakobski gledališki oder). — 20.00 Koncert Kamniškega okteta«. — 20.45 Prenos z. Bleda. — 22.00 čas, lj verjetno. Sicer so pa bržkone le mimogrede obiskali uušo kraje iu bodo takoj odrinili dalje. Šolski izlet. V sredo je priredil četrti razred Ink. šole pod vodstvom svojega učitclj.stvo izlet na Cerkniško jezero in nu Otok skupno t. dečki I. razred«, dočiin so si deklice 1. ra z r ogledale kraje okrog Uncu. Vrnili so se v s, veseli in zadovoljni popoldne domov. Prav. Po vseh kri/potili je občina oskrbela tablo z napisi, kam vodi cesta, na nekaterih je označena tudi oddaljenost v kilometrih. Tn napredek moramo toplo pozdraviti žr iz. stališča tujskega promet«. V Cerknici je dalje na Cnsermnnovi hiši velika propagandna slika Cerkniškega jezeru in požiralnik« Velike Karlovice, podobno tudi na postaji nu Rakeku. Prav jc, da smo se malo zganili v tem pogledu Le naprej! V odbor gostilničarske |>ivovnrno <1 d. v Laškem je bil izvoljen zu namestniku v nadzorni odbor tukajšnji hotelir in gostilničar Ivan Ziimcr. V odboru jc tudi g. Kovač iz Starega trga pri Cerknici. Svibno pri Radečah V nedeljo, dne 21. t. m., bo opravil v naši župni cerkvi zahvalno sv. daritev nuš domačin novomušnik Ludvik Pcrnišek, salezijanski misijonar iz. Patagonije, Juž. Amerika. Po letih svetovne vojne, ki se je je udeležil nu luijiščih v Karpatih in na Tirolskem, jc zahrcpcnel, polil odločne, vztrajne energije p< veliki m i losi i mušništvu. Med don Boskovimi sinovi, salczijanci, jc našel umevunje za ta no črt — bil je /c v 27. letu starosti — in očetovsko pomoč. Gimnazijske študije je dov ršil deloma na Poljskem deloma v domovini v salczi-junskili zavodih. Po gimnaziji so gu predstojniki poslu li v misijonc, kjer se je udejstvoval od let« 1926. Dobri Bog naj gn ohrani ie v bodoče v njegovi težki službi! Mi Svihuičuni s številnimi prijatelji in znanci pu mu kličemo: »Novomns nik. pozdravljen v svoji ljubljeni domovini med brati! Ljubijana Kraljica Marija v Ljubljani Ljubljana, 19. jun. Danes dopoldne se je pripeljala v Ljubljano z Bleda Nj. Vel. kraljica Marija. Spremljala jo je dvorna dama gospa Eleonora šver-Ijuga. Kraljica je šofirulu sama svoj avtomobil, eleganten črn »Packard«. V Ljubljano je do-spela ob 9.15. Dosti ljudi je kraljico spoznalo ter so jo s|X)štljivo pozdravljali. Avto je počasi vozil po Celovški, Dunajski cesti, po Prešernovi ulici, črez most na Mestni trg, kjer se je ustuvil pred Krisperjcvo trgovino. Kraljica je namreč prišla, da nakupi, kakor lani, raznih igrač za kraljeviče na Bledu. V trgovini je požrl ravil kraljico šef g. Krik Krisper s poslovodjem g. Voltnianuoin in sotrudnikom g. Trnko- czyjem. V trgovini je bilo mnogo drugih kupcev, ki so dostojno pozdravili kraljico. Kraljica si je v trgovini ogledala posamezue oddelke in izbrala več igrač, kakor majhen avto, vojni tank, majhen cestni valjar, čoln, razne žoge in športne predmete. Med tem se je zunaj nabralo že mnogo občinstva, tako, du so morali stražniki napraviti na trgu prostor zn vozila. Po 20 minutah jc prišla kraljica iz trgovine, kjer jo je zbrana množica pričela živahno pozdravljati, kraljica sama pu je prijazno odzdrav-ljala. Skozi mesto se je nato vrnila po istih ulicah in cestah, po katerih je prišla. Številno občinstvo, med katerim se je hitro razvedela govorica, du je kraljica v Ljubljani, je prirejalo Nj. Vel. ponovno živahne ovacijc. O »Sv. maSe za turiste so: v stolnici ob 4., >45., 6.; pri oo. frančiškanih ob '/iS., 5., 6.; v cerkvi Srca Jezusovega ob Yi6.; v Šiški ob K-5.« © Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastuvljenk ima v nedeljo, dne 21. t. m. izlet na Vršič in Sleme. Odidemo in se vrnemo s turistovskim vlakom. Članice iu gosti-nje vabljene! © Izlet Srednje stolne kongregarije je v ponedeljek, dne 22. jun. na Sveto Goro pri Litiji, ne v torek. Odhod oh 7.27. © II. sklepna produkcija gojencev drž. konservntorijn ljubljanskega bo predvsem orkestralnega značaja. Nastopi konservatorij-ski orkester pod vodstvom dirigentu prof. Šker-janca in gojencev dirigenskega oddelka, Lipov-ška, Miillerja, šivica in šusteršiča. Orkester igra Beethovnovo overturo k Kgmontu, dalje Beethovnov Allegretto in Scherzo iz VII. simfonije, kakor tudi istega skladatelja koncert za klavir s spre ml je van jeni orkestra. Klavirski par igru absolvent g. šivic Pavel. V drugem delu igra orkester Mozurtov koncert zu violino in orkester, so lopar igra nadebudni in izvrstni Prevoršek Uroš. Dalje Mozartov Finale iz simfonije Jupiter in Webrovo overturo k operi Čarostrelec. Poleg tega sodelujeta na produkciji še gdč. Mlekuš. ki poje z orkestrom arijo Tosce in gdč. Arko Herta, ki poje tri pesmi s klavirjem. Začetek točno ob 20. uri. Orkestralna produkcija se vrši v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. © Opozarjamo nn koncert, ki ga priredi v ponedeljek, dne 22. t. in. ob 20 zvečer v Fil-harmonični dvorani poljski moški zbor »Echo« iz Krakova. »Echo« je koncertiral do sedaj v naslednjih jugoslovanskih mestih Belgrad, Sarajevo. Mostar, Dubrovnik, Split, šibenik, te dni je v Zagrebu in svojo jx>t j>o Jugoslaviji konča z Ljubljano in Mariborom. Kjerkoli je nastopil ima vsled svojega izvrstnega programa in sijajne izvedbe veliko in navdušenega občinstva. Prepričani smo, tla bode tudi ljubljanski koncert najlepše in nnjsijajneše uispel. Zato poživljamo vse narodno občinstvo in slovenske pevce, da najx>lnimo v ponedeljek zvečer Fil-harmonično dvorano. Vstopnice se dobijo v Matični knjigarni. © Vse rezervne častnike in narednike-di-jake, stanujoče v Ljubljani jjozivamo, da takoj osebno ali i>otom dopisnice javijo svoje točno bivališče (ulico, hišno številko, nadstropje) n sventuulno tudi telefonsko številko. — Mestni vojaški urad, Ambrožev trg 7-1. © »Oblastna strelska družina Ljubljana« pozivu vse člane, da se zunesljivo udeleže ostrega streljanja, ki se vrši v nedeljo, 21. t. m. ob osmih zjutraj na vojaškem strelišču. Udeležba obvezna za vse članstvo. Kdor še nima legitimacije, naj jo dvigne na strelišču. S seboj naj prinese sliko velikost 6X9. Dežurna: Držaj Lipovž. © Narodno občinstvo in ljubljanske pevce prosimo, du se udeleže sprejema članov društva Echo iz Krakova, ki pridejo v nedeljo popoldne oh 15.45 iz Zagreba v Ljubljano. Na kolodvoru bo slovesen sprejem. Prosimo mnogo-brojne udeležbe. Ljubljanski vodni problem. Prejeli smo: Odličen Ljubljančan je zadnjič nekje sprožil vpra- i sanje, če ne bi bilo mogoče ljubljanskega osuševalnega problema rešiti brez Gruberjevega kanala, ki j naj bi se enostavno zasul. To pa prvič zato, da bi vsa voda potekala po Ljubljanični strugi in bi tako bila dana možnost za plovbo in veslaški šport — drugič pa zato, da bi se gozdnati Golovec, ki predstavlja glavni del pljuč Ljubljane, kar najtesneje zvezal z mestom. Oboje bi bilo ogromnega pomena za razvoj mesta Ljubljane, o tem ne more biti dvoma. Vprašanje je le, če je misel izvedljiva? Naj o tem povedo svoje mnenje strokovnjaki. Tu bi nujno opozorili le na par dejstev, ki se živo tičejo regulacije Ljubljanice in Grubarjevega kanala. Ob suši bo za obe strugi premalo vode, da bi odnašala in izpirala nesnago iz kanalov! Ne smemo pozabiti, da se v Grubarjev prekop iztekajo kanali iz klavnice — negledc na kanale, ki jih bo treba speljati ob zazidavi Podgolovškega ozemlja odnosno ob razširjenju ceste v Hradeckega vasi. Ob sedanjem položaju klavničnih kanalov niti misliti ni smefi na to, da bi se ob suši pritrgovala voda Orubarjevemu kanalu. Poklicani činitelji naj pravočasno mislijo na to, sedaj ob regulaciji, da ne bo potem dvojnih stroškov! — Pa šc na nekaj ne pozabimo: na brezplačna kopališča za deco in ženske! Pred regulacijo je bil Grubarjev kanal idealno kopališče za tam okrog stanujočo deco, ker je imel veliko plitvin. Danes se otroci nimajo iti kam kopat, ako ne gredo s starši v katero izined kopališč, kjer je pa treba plačati; razen tega mnogi starši nimajo časa ali volje hoditi se kopat. Napravite v Grubarjevem kanalu — če ga že ne zasujete! — priprosto naravno kopališče za otroke in ženske. Seveda ali nad klavnico ali pa na desnem bregu, kamor ne prihaja gnjusoba iz klavničnih kanalov. S kopališčem naj se zveze tudi udobno perišče. Danes se nahaja pe-rišče za Spodnje Poljane in Podgolovec blizu Poljanskega mostu na levi strani! Tam plava nesnaga iz klavnice! Vrhu tega so stopnice tako ozke in strme, da se je le čuditi, da si sp Ioh upa kaka ženska prati v takem položaju. Sedaj poleti mrgoli na teh stopnicah majhnih ofrok, ki željno gledajo v vodo, pa si ne upajo vanjo, ker je zanje pregloboka. Ali ni to narobe; vode dovolj, a otroci brez možnosti, da bi uživali dobroto kopanja? © Sprememba posesti. Vogalno parcelo gospe Mire in cosp. arhitekta Ivana Zupana v Pleteršnikovi ulici pri Dunajski cesti je kupilu ga. Valerija Fantini, soproga trg. zastopnika v Ljubljana, kjer si zgradi lično \ilo. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi novembra 1930 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti {zlatnino, srebrnino itd.) 6. julija, M efekta (blago, perilo, stroje, itd.J pa 13. julija Dnevna kronika t. 1. v uradnih prostorih na Poljanski cesti št. 15 od 15. ure dalje. © Neprilike novega tramvaja. Snoči se je pred Figovcem zgodila že drugič v enem dnevu novemu tramvaju nezgoda, da je voz, ki vozi od pošte v Šiško, pred kretnico iztiril in zapeljal kar na sredo Dunajske ceste tako, da je onemogočil direktni promet na stari in na novi progi. Zdi se, da temu ni kriva neizvežbanost tramvajskega osebja, ampak da je tu konstrukcijska napaka, ki jo bo treba vsekakor ugotoviti in odpraviti, in sicer takoj, ker s enezgode na tej najprometnejši točki kar ponavljajo. Situacijo je rešil kmalu po iztirenju stari tramvaj, ki je ponesrečenca z verigami potegnil na staro pravo pot, radovedni in šegavi množici pa odvzel zabavo. © Samonmor nn Šišenskem hribu. Ljubljanska kronika beleži žalosten dogodek. Že na vse zgodaj so se namreč včeraj raznesle po Ljubljani vesti, da se jc na Rožniku obesil neki dijak, ki da je padel pri maturi. Te vesli sicer niso bile točne, ker samomorilec ni bil dijak, vendar pa je bila vest o obešencu na Rožniku resnična. Sauioumor je davi, okoli 4 opnzil delavec Janez Bregar, stanujoč na Dunajski cesti 19. Na izprehodu po šišenskem hribu je ob pešpoti ua Drcnikov vrh nad Cekinov ini gradom opazil viseti na majhnem drevesu moško truplo. O najdbi je Bregar obvestil jx)licijsko stražnico na Dunajski cesti. Na lice mesta je. pozneje prišla policijska komisija: zdravnik dr. Avramovič in uradnik Gruden. Komisija je ugotovila, da je samomorilec 27-letni trg. potnik Karol Andlovič, doma iz Trstu in tja pristojen, nazadnje pa stanujoč na Gosposvetski cesti 14. Pri njem so našli le nekaj dokumentov in raznih predmetov, kakor nož, svinčnik, ne ])a denarja. Obesiti se je moral že ponoči ali pa zgodaj zjutraj. Vzrok je najbrže beda in pomanjkanje zaslužka. Nu odredbo komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. © Samopomoč hišnih in zemlj. posestnikov v Ljubljani se je pred kratkim ustanovila za posestnike in njihove rodbinske člane. Plača se le ob pristopu znesek, ki se ravna po starosti, t. j. čim starejši je priglašenec, tem večja je pristopnina. Ob vsakem smrtnem slučaju zberejo člani sami znesek za novo podporo s prispevkom po 10 Din, zato dobi dedič posmrtnine v desetkratnem iznosu tedanjih članov, in sicer nemudoma po naznanilu smrti. Člani tega dobrodelnega društva so iz vseh stanov, samo da so ob pristopu zdravi. Pravila bodo deloma popravljena in za gotove kroge utesnjena, zato vabimo vse, naj hite s pristopom, dokler imamo še vso prostost. Če hočete torej sebi in svojim družinam dobro, zahtevajte pri zgornjem naslovu listine za pristop takoj, da se priglasite, najprej seveda posestnik sam in potem drugi. Podpisali mora priglasnico vsak lastnoročno, a denarja ne pošiljajte, dokler ne dobite položnice. © Nočno službo imata: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. St. Vid nad Ljubljano Meščanska Soln priredi v svojih prostorih v 11. nadstropju razstavo risarskih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta ob nedeljah, dne 25. in 28. juniju, vsukokrut od 7—18. Občinstvo je uljudno vabljeno, da si razstavo ogleda. — Vidovdanska proslava pu se bo vršila dne 28. junija pojjoldne po večernicah. Na proslavo vabimo tudi starše in drugo občinstvo. Dev. Marija v Polju Pretekli teden 13. t. m. na praznik Srca Jezusovega je prejelo 128 dečkov in deklic prvikrat sv. obhajilo v tukajšni farni cerkvi. Letos je ta slavnost potekla na izredno slovesen način in naše pričakovanje. Hvalevredno je tudi, da je vodstvo šole dalo prosto vsem razredom. Pri sv. maši je imel cerkveni govor č. g. kaplan I. Sladič, ki bo ostal prvoobhajancem in navzočim vernikom — gotovo nepozaben. V domu pa so bili nato bogato pogoščeni po zaslugi gdč. učiteljice Hirschmanove. ki sc ni strašila truda in potov z zbiranjem denarnih sredstev, za pogostitev prvoobhajancev. Popoldan pa so imeli prvoobhajanci v domu prireditev z vzgojno igrico »Olga in Tatjana«. Srečno izbrana igrica iz življenja ruskih otrok mučenikov. Vprav za današnje čase primerna. V nedeljo se ;e ponovila za starše in drugo občinstvo, ki 'C obilno obiskalo predstavo. Ako se bo mladina tako skrbno pripravljala na ta svoj največji praznik ter imela tako vešče in vnete vzgojitelje, nc bomo v skrbeh. Starši se Vam iskreno zahvaljujemo in Vam zagotavljamo vdanost in zvestobo. V PlemenitaSu na hrvatski meji, pred dnevi nenadno umrli župni upravitelj v pokoju g. Leopold Černe je bil naš rojak iz ugledne in poštene Deževnikove domačije na Fužinah. Njegov oče je imel daleč na okrog znani mlin ob Ljubljanici. Novo mašo je pel v domači cerkvi 18. julija 1903. Pokojni gospod je bolehal več let na revmatizmu ter bil radi bolezni predčasno vpokojen. Smrt staršev, v vojni padlih dveh bratov je Bogu vdano prenesel. Bil je blaga, tiho trpeča duša. Zapušča dve žalujoči sestri ter sorodnike. Pokopan je bil včeraj v Starem trgu ob Kolpi. R. I. P. Preostalim naše iskrene sožalje. Kočevje Rekrutovanje. Sedaj se vršijo v osnovni šoli nabori. Iz okoliških vasi prihajajo kmečki fantje na vozovih, ki so okrašeni z zastavami, trakovi in cvetlicami. V mestu vlada živahno vrvenje, Čuje ie petje in vriskanje fantov, ki hodijo s svojim muzikantom po mestu. Veseli hrup poleže šele proti poldnevu. Jutri in pojutrišnjem pridejo na vrsto fantje iz mesta in še iz nekaterih okoliških obč^L Koledar Sobota, 20. junija: Silverij, papež mučenec. Osebne vesli = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika 2. bataljona, 2. pionirskega polka inženjerski poročnik Stanislav Bauer; za vodnika 2. bataljona 2. pontonirskega polka inženjerski podporočnik Slavko Stroian; za pobočnika 2. bataljona 2. pontonirskega polka inženjerski poročnik Alojz Božič; za poveljnika voznega parka avtopoveljstva I. armijske oblasti peli. kap. L razr. Vladimir Dri-novec; za poveljnika voznega parka avtopoveljstva V. armijske oblasti peh. kap. I. razr. Vladimir Ku-relec; za poveljnika zetskega avto oddelka peh. kap. I. razr. Slavko Krvarič; za poveljnika dravskega avto oddelka peh. poročnik Franjo šunko; za vodnika voznega parka avtopoveljstva IV. armijske oblasti peh. poročnik Anton Meteljko; za vodnika var-darskega avto oddelka , sekcije v Tašmoruništu, topniški podporočnik Bejamin Ukinar; za upravnika delavnice avtopoveljstva ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I. razr. Drago Hojnik; za upravnika delavnice avtopoveljstva IV. armijske oblasti peh. kap. I. razr. Franjo Pleša; za upravnika delavnice avtopoveljstva lil. armijske oblasti topniški kap. I. razr. Friderik Rener; za upravnika rezervnih vozov avtopoveljstva II. armijske oblasti peh. kap. I. razr. Vilko I Iren; za upravnika rezervnih vozov avtopoveljstva 111. armijske oblasti konjeniški kan. I. razr. Zvonittiir Bohorič; na službo v avtomobilski odsek topniško tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice peh. kap. L razr. Božidar Košar; na službo v topniško tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice nižji voj. uradnik L razr. ekonomske stroke Milan Turk; za vršilca dolžnosti ih-tendanta poveljstva drinske divizijske oblasti nižji voj. uradnik lil. razr. ekonom, stroke Mihael Po-ček; na službo k intendanci poveljstva hosenske divizijske oblasti intendantski podporočnik Viktor Žerjav; za vršilca dolžnosti intendanta osieške divizijske oblasti intendantski podporočnik Albin Držan; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva dravske divizijske oblasti intendantski podporočnik Slavko Ogrizek in Adolf Zupančič; za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva II. armijske oblasti nižji voj. uradnik II. razr. ekonom, stroke Men-del Stanger in za vršilca dolžnosti kontrolorja zef-ske divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Alojzij Horvat. !Voi>i grobovi + Radovljica. V četrtek se jc preselila k Bogu po zasluženo plačilo zadnja iz starodavne radovljiške rodovine »Stancar« hišna posestnica Lucija C-olmaier v starosti 80 let. Od leta 1875 do smrti je zvesto in vdano služil^ kot hišna pri tukajšnji odlični družini Iloman — Hrašovec. Ob 40-letnem službovanju je bila od države odlikovana s zaslužno svetinjo. Obitelj Iloman jo je smatrala za članico lastne družine, kar je dejansko tudi bila, pač zgled vsem poslom tudi v sedanjih modernih časih. Pogreb vzorne »Homanove Cile« bo danes zvečer ob pol 6. Naj v miru počiva! + Šl. Riipert na Dol. V Zabukovju ie po daljši bolezni umrl 17. t. m. Ignac Fupelj, posestnik in bivši večletni obč. odbornik v Št. Rupertu. Ril je pošten in strogo krščanski mož. V javnosti je bil odločen in zvest katoliškim načelom. Naj v miru počival Ostale vesti _ Ilustracija VI. številka, ki se je zaradi tehničnih ovir zakasnila, je izšla. Za zamudo se oddolžuje naročnikom in bralcem z vsebino in opremo, ki se v tej številki nanaša precej na Ljubljano, o čemer nas pouči že naslovna slika M. Bambiča. Vse mogoče stvari dobite v njej, od v sliki in besedi raztolmačenega zgodovinskega razvoja ljubljanske razglednice, do Grete Garbo, Chaplina in drugih. Dva župana — I. Hribar in dr. D. Puc — pišeta o svojih odnosih do sodobne Ljubljane, čc je čigav odnos zanimiv, je gotovo teh dveh gospodov. Ivan Pregelj je napisa! hvalnico na Ljubljano in L. Mrzel nam s svojo tenko besedo slika svoja vračanja v Ljubljano; R. Ložar nas seznanja z Emono in najdbami iz nje in v »Arhitekturnih razmišljanjih o Ljubljani« priobčuje tozadevne kritične opombe. B. Orel je napisal psihološko razgibano študijo o ljubljanskem meščanu, B. Magajna pa novelo »Hafija« iz sarajevskega miljeja. Sledita dve strani slik in poročila o novostih v ljubljanskem gledališču, krasna serija fotografij o najbolj severozapadnem kotu Slovenije: Ratečah in Trenti, nadaljevanje romana, karta avtobusnega prometa okoli Ljubljane, zanimive slike o pripravljanju sardin, zanimivosti iz vsega sveta itd. itd. itd. — Četrtinsko vožnjo za jugoslovanski kongres treznosti v Belgradu je dovoljena. Prijave sprejema do 24. julija profesor Pavlic v Celju. Prijavnice veljajo tudi za odrasle. — Na škofijski klasični gimnaziji v Šl. Vidu je bil 18. t. m. zaključen višji tečajni izpit, ki mu je predsedoval ministrski odposlanec inšpektor Min. Prosv. v pokoju Tipa Peter, ki je prišel k nam iz Negolina. Kandidatov je bilo 29; izpit jih je napravilo 27, 2 sta reprobirana za 3 mesece. Izpit so napravili z odličnim uspehom: Natlačen Stanko, Orel Valentin, in Starman Metod; s prav dobrim uspehom: Arko Anton, Čelerin Emil, Erjavec Ivan, Fst Josip, Hodnik Emil, Kraljič Štefan, Midkuž Metod, Piskernik Franc, Pokom Josip, Požar Anton, Tome Egon, Uršič Hinko in Zaletel Vinko; z dobrim uspehom: Cacak Franc, Dermota Mihael, Hiršel Stanislav, Judež Mihael, Kržišnik Pavel, Pavlič Stanislav, Ronko Alojzij, Šeškar Franc, Toman Valentin in Vovk Josip. Mladim abiturijentom čestitamo in jim želimo vso srečo na nadaljnji življenski poli! — Mala matura v Zavodu sv. Stanislava. Če-trtošolcev je bilo letos na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano 41. Izmed teh je šolsko leto dovršilo z odličnim uspehom 5, s prav dobrim 32, z dobrim 2; popravni izpit iz dveh predmetov bo delal 1, ni izdelal 1. Po členu 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu so izpita oproščeni oni dijaki, ki dovrše razred z odličnim ali prav dobrim uspehom; delajo ga le oni, ki imajo koncem šolskega leta dober uspeh. V zavodu je bilo torej oproščenih 37, pripuščenih 2. Pismeni izpit se je vršil II. junija; tema sc je glasila: »Vstani, vstani gozd zeleni in odpri nam čuda lepa! (Fun-tek.)« Ustni izpit jc bil: 13. junija iz slovenščine, 15. junija iz latinščine, 17. junija iz zgodovine in zemljepisa Jugoslavije, 19. junija iz matematike. Oba kandidata sta dovršila izpit s prav dobrim uspehom. — Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Na mestni ženski realni gimnaziji se je vršil pismeni višji tečajni izpit v dneh 5. do 7. junija in ustni višji tečajni izpit v dneh lo. do 17. junija pod pred sedstvom ministrskega odposlanca, šefa prosvetne uprave dravske banovine g. dr. Lončarja. Izmed 2o kandidatk ie bila priznana zrelost za fakultetske študije 23 kandidatkam, izmed teh je bilo 5 kandidatk oproščenih ustnega izpita. Zrelostni izpit so opravile Antič Karmen, Bogataj Danica, Brus Alojzija, Butinar Mariia, Cek Milka, Furlan Ladica, Legat Vera, Pcgan Nika, Petrovič Anka, Podgornlk Breda, Prime Olga, Seifert Herta, Stegu Anita, Stojan Sonja, Svetlin Helena, špur Katarina, štefe Anka, Šturm-Škrl Alma, Szillich Dragica, Vidic Eleonora, Vrhovnik Vanda, Zagradnik Martina, Zitko Ivanka. Dve gojenki sla bili odklonjeni na 3 mesece, ena kandidatka pa na leto dni. — Na licejikem trgovskem tečaju je delalo zaključni letni izpit 48 gojenk. Izmed teh so izdelale 3 gojenke odlično, H1 gojenk prav dobro, 22 gojenk dobro, 1 gojenka zadostno, 3 gojenkam je bil dovoljen ponavljalni izpit v jeseni. — Zrelostni izpit na državni realni gimnaziji v Celju je bil včeraj končan. Predsednik komisije je bil profesor višje pedagoške šole v Belgradu Sve-tislav Petrovič. H izpitu se je prijavilo 24 kandidatov in sicer 22 letošnjih osmošolcev, 2 pa lanska, Izmed teh sta odstopila 2 tik pred maturo zaradi bolezni, ostalim 22 kandidatom pa je komisija včeraj popoldne ob 4 objavila rezultat, po katerem so napravili maturo vsi brez izjeme. Pismena matura je trajala od 11.— 13. t. m., ustmena pa od 16.—19. t. m. Imena kandidatov so sledeča: Božič Zvonimir, Fin Marijan, Gorinšek Helmut, Marek Ivan, Mast-nak Anton in Martin, Miklič Radoslav, Osoinik Edvard, Peterman Jožef, Petriček Viljem, Potočnik Ljudevit, Braunseis Alojzij, Prekoršek Alenka, Radič Nada, Reddi Oskar, Sernec Terezija, Šemrov Ivan, Valenčič Dušan, Vehovc Friderik, Zabukov-šek Marija, Drolz Giinter in Zupane Albin. — Nižji tečajni izpit nn kočevski gimnaziji. Danes, dne 18. jun. je na tukajšnji gimnaziji 1» i J končan nižji tečajni izpit. Izpit je delalo 16 kandidatov. Zrelost je bila priznana desetim učencem in dvema učenkama. Nn tri mesece pu so bili odklonjeni trije učenci 111 enu učenka. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josel« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Razpisane nagrade za tujsko prometne naprave, Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje; 1.) 3 nagrade za načrte vzorne podeželske gostilne v merilu 1 :200 in sicer 1. nagrada Din 4000, 2 nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. 2.) 3 nagrade za napravo vzornih načrtov za ureditev gostilniških sob v merilu 1 :50 in sicer 1. nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1C00. 3.) 3 nagrade za ureditev sob za goste v merilu 1 : £0 in sicer 1, nagrada Din 2000, 2. nagrada Din 1500, 3. nagrada Din 1000. 4.) 3 nagrade za vzorne načrte pohištva za tujske sobe in za gostilniške sobe v merilu 1 ; 20 ip sicer 1. nagrada Din 20C0, 2. nagrada Din 1500, nagrada Di n 1000. Načrti predvidevajo lahko popolnoma nove stavbe odnosno opremo v .novih stavbah, vendar naj bodo Iokalizirani in prilagodeni določenim krajem n. pr. gorenjskim, dolenjskim, spodnještajerskim (pohorskemu ali dravsko-polj-skemu okolišu). Načrti se morajo predložiti pisarni Tujsko-prometnega sveta Kraljevske banske uprave Dravske banovine, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-1, pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točen naslov natečajnika, najkasneje do 31. julija 1931. Nagrajeni načrti postanejo izključno last Dravske banovine. Vsi vpo-slani načrti se razstavijo na tujsko-prometni razstavi v jeseni t. I. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, da poleg nagrajenih načrtov odkupi tudi druge načrte v svojo uradno uporabo. ■— Reven dijak, sin vojne vdove, ki živi v veliki bedi, je dovršil prvi letnik dvorazredne trgovske šole in lepo prosi zaposlitve čez počitnice, da bi zamogel drugo leto nadaljevali svoje študije. Ponudbe naj se blagovolijo poslati uredništvu. — Nove knjige. Stanovanje, navodila za zidavo hiš in oprema stanovanj, priredila arhitekta Jos. Mesar in J. Špinčič. Cena Din 100 (do konca julija Din 75. — Anorganska kemija za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Z 59 slikami in 1 prilogo, sestavil Maks Preželi. Din 08. — Zgodovina Idrije, spisal M. Arko. Din 35. — Wfek-end. tehnika taborenja v naravi, spisal M. Zor. Din 10. — Notarjev nos, humoreska iz francoščine, prevcl dr. Tavzes J. Din 30. — Winelott, spisal K. May, L snopič II. knjige. Din 13. — Opis Cehoslovaške republike, spisal prof. J. Orožen. Din 30, ve/. Din 00. — Poraba mleka in mlečnih izdelkov. Mlekarska knjižnica 4. snopič. Din 5. — Predpisi o lovu in ribolovu v dravski banovini, spisal in/. A. Sivic. Cena Din 15. — Vse te knjige se naročajo v Jugoslo vanski knjigarni v Ljubljani. — Opozarjamo ua novo podjetje avtobrzo-prevozništvo Rud. Velepiča v Ljubljani. Več glej v današnjem oglasu. — »Jugrad«, jugosl. gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 8 zjutraj svoj prvi občni zbor v prostorih restavracije »Novi svet«, Gosposvetska cesta. Vstop dovoljen samo članom. — V nedeljo, dne 28. t. ni. ob 20 priredi predavanje. Tolmačila se bodo zadružna pravila in poročalo o občnem zboru. Vstop vsakomur prost. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti. — Vrednost denarja. Bodisi dolar, bodisi dinar, gospodinja mora vedno varčevati pri nakupovanju. V današnjih težkih časih je pravilna razdelitev zaslužka važna in v zadnjih desetletjih smo se prepričali, da ne more varčevati, Ja-jih razlika v primeri z izkazom 8. junija.) Aktiva: Zlato in devize 195.2 (—17.8). tečajna razlika 405-3 (—30.7), posojila: menična 1251.1, lombardna 212.7, rtkupaj 1463.8 (+19.0); pasiva: bankovri v obtoku 4615.5 (—158.9), drž. terjatve 44.3 (—9.1). obveznosti: iim 544.1, razni računi 828.5. skupaj 117J.8 (+188.0), ostale poslavko neizpremenjemo. • Splofria ftartma družba d. d., Maribor, izkazuje v preteklem letu zmamjšanje , Pariz 20.175, London 25.0575, Newyork 515.075, Bruselj 71.70, Milan 26.965, Madrid 50.25, Amsterdam 207.825, Berlin 12)2.28, Dunaj 72.375 Stockholm 13H.10, Kopenha-cen 137.925. Oslo 137.95, Sofija 3.73. Praga 15.20, Varšava 57.70, Budim|>eSta 90.025, Atene 6.08, Carigrad 2.44, Bukarešlu 3. dolarski papirji popustili. Promet je bil un naših borzah minimalen. Tako beleži zagrebška borza zaključke le v 7?4 BIcru. Tudi promet na belgrajski bor/,I je zelo majhen. Največ prometa je bilo še v 7% posojilu Drž. hii>. banke s 3000 dolarji nomi-nnlu. Bančni papirji izkazujejo nekaj več prometa kakor včeraj, toda v glavnem so ostali lofaji neiznremenjeni. Čvrstejša je bila Srjiska, ki je bila zaključena po 192, nekoliko slabejša pa je bil« Praštediona. V Industrijskih papirjih beležijo oslabitev delnic Outt-maniia od IDO na 118, nadalje osiješko štečerane. nu 1250, Uxuon-mltn* na 58 in IsLe od 45 na 13. Tudi Jah in urgencah z oblastmi ter posredovanjih In dopisih i drugimi korporacijami. 1. Tako se je z uspehom doseglo subvencioniranje od strani banske uprave štajerskih petelinov in kokoši, ki so se razdelili posameznim interesentom v okraju proti malenkostni odškodnini. 2. Organizirala se jo dobava umetnih guojil (nitrofoskala in apn. dušika) s tretjinsko bansko podporo. 3. Urgiralo se je s posebno deputacijo pri podbanu zaradi nakazila zaostalih nagrad za licen-covane bike. 4. V napredek naše živinoreje so se pozvale obstoječe a nedelujoče živinorejske zadruge v novo življenje, pri čemer zaznamujemo že precejšen napredek. 5. Sadjarstvo v okraju se je podprlo s tem, da se je posameznim podružnicam dovolila v nabavi arborina za pomladansko škropljenje subvencija v iznosu 40% nabavne cene. 6. Ministrstvo za poljedelstvo se jn naprosilo za podporo za razstavo plemenske živine, ki pa je ostala žal brezuspešna, pač pa za predvideno razstavo rodovniško živino v jeseni pričakujemo to-stvarne podpore, od banovine. 7. Za hmeljarje v šoštanjskem okraju se jc pri banski upravi interpretiralo, da se izda uredba, da se tamošnji hmelj označuje za štajerski hinelj. 8. Zaradi stalnih pritožb proti najemniku na Graški gori vsled nedovoljne skrbi za tamkaj na paši se nahajajočo živino, sino skušali najti drugega kvalificiranega oskrbnika-pastirja z Gorenjske, a so poizvedbe za takšnim ostalo zaenkrat še brezuspešne. 9. V soglasju z drugimi kmetijskimi odbori se je na poziv kmetijskega odbora Maribor levi breg tudi od tukaj poslal na ministrstvo za poljedelstvo dopis s prošnjo, da se zajec spričo njegove škodljivosti, ki jo letno donaša posebno našemu sadjarstvu, označi kot škodljivec, ki po lovskem zakonu naj ne bo več zaščiten. — To iz solidarnosti — kljub narodno gospodarski vrednosti lova. 10. Glede letnega računa in obračuna boste itak imeli priliko še slišati danes, omenim naj samo to, da se je v smislu sklopa Izvršilnega odseka sklenilo z neuporabljenimi postavkami podpirati posameznike ne direktno, ampak se preostanek sorazmerno razdeli posameznim občinskim kmetijskim odborom, da le ti v svojem okolišu podprejo v soglasju z gospodarskimi ustanovami lokalne kmetijsko gospodarske potrebo. Občine pa, ki svojega prispevka okrajnemu kmetijskemu odboru še do sedaj niso vplačale, se odstopijo v iztirjanje okrajnemu načelstvu. Za potrebno zavarovanje živine so se v to svrho preskrbela in razmnožila pravila, ki jih bo treba pregledati in ev. potrebam prilagoditi. Našim gospodarjem, ki se zanimajo za modernizacijo hlevov in drugih gospodarskih naprav, bo tudi uotovo mnogo ustreženo s tostvarnimi navodili, ki smo jih več izvodov po zaslugi g. \Vor-niga in g. Lobeja naročili v inozemstvu. Resnica je, da so naši sosedje v tem oziru mnogo pred nami in ne bo Skoda, če jih posnemamo. V to svrho se tudi za jesen pripravlja pardnevna ekskurzija v to krnje in nam je že obljubljeno, da nam bodo šla oblastva v vsakem oziru na roko. Trboveljska je bila slabejša in Je bila za ključema po 240. Kasneje je padla na 230, nato pa so je zo-j»el učvrstila na 235. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi., 7% Bler. pos. 81 bi., Celjska 150 den.. Ljuhlj. kred. 120 dem., Praštediona 950 den.. Kred. zavod 195 den., Vovčo 120 den.. Stavbna tO den.. Rušo 220 den. Zai/reb. Drž. pap-: 7% inv. pos. 80—87, agrarji 48 den., vojna škoda ar. 408.50—409, kasa 409 b, 6. 411 bi., 7. 409.50—410.50, 12. 410.50-411.50, 7% Bler. poit. ar. H0.75—81 (80.75, 80.875), kasa 81 bi., 8% Bler. po«. 90.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 80—81, 0% begi. obv. 04.25—64.75. Bančne delnice: Ravna gora 55-60 (60), Hrvatska 50—00, Katoliška 33 -85, 1'oljo 53 - 55, Kreditna 120-125. Union 155—167 (165, 166). .lugo 67-G8 (67, 67.50). Ljublj. kred. 120 deti., Medjunarodna 68 den., Narodna 6000—750(>, Obrtna 36 den., Praštediona 950-960 (955), Srbska 191.50-193 (192). Zemaljska 118-130. Industrijske delnice: Guttmann 118—122 (118). Slaveks 25—35, Slavonija 200 den.. Danica 70 bi, Drava 235 den.. šečerana Osjek 242.50- 255 (250), Nar. ml. 15 bi.. Osj. ljev. 160 don., Brod. vag. 02 b., Union 60-65 (58), Vevče 120 dem.. Ms 40- 45 (43), Itagusea 300 den., Jadr. plov. 180 dem. Trboveljska 285-230 (24o, 230, 233, 235). lirlfrrad. Narodna banka 6600 den, 7% inv. pot. 80—87 ( 501 it t), agrarji 48.50—49. vojna škoda 408.75—409.25 (20(1 kom,), 0% begi. obv. 65.50-06.75 (30.000), 8% Bler. pes. 91 den., 7% Bler. pos. 80.50—80.75, 7% pos. Drž. hfp. banko 80.25 (3000 dolarjev). Dunaj. Podon.-snveka-jadrati. 98.35, NViener Bankverein 15, Eacoinpteges. 151, 2ivno 82.75, Urrfom 20.40. Mundus 86.50. Alpine 18.75. Trboveljska 29, Levkam 2.25, Rim« Muranv 38.75. Žitni tre Scnnhor. Pšenica bač. potiska 80 kg 197.50-202.50, bač. okol. Som bor 78*79 kg 100—105, gbč. 79/80 kg 190—195, sr, slav. 78 kg 165—170, oves bač, sr., slav. 170—175, koruza bač. 98—100. bač. ladja Donava KK)—102, otrobi bač. 112.50—117.50. Temi ene« neizpremenjena. Premet: 32 K vagona. Budiinpetla. Tendenc« «labša. Promet omejen. Pšenica junij 11 10. zaklj. 14 40—14.42, koruza julij 13.27—13.19, zaklj. 13.20-13.27, avgust 13.43-18.05. zaklj. 13.40-13.42, maj 11.61—11.68, zaklj. 11.59-11.80. Notacije državnih papirje o r mo:*m*tmi. London: 7% Bler. pos. 79.25—80, Ne\vyork 8% Blor. |K>s. 89. Bler. pos. 79.50—80, 7% pos. Drž. hip. banko 78.125—79. Slovenjgradec G. Franc l.ohe. petdcsetletnik! Te dni jc v krogu svojih prijateljev obhajal 50-lrtnico g. Fr. Lolir. posestnik, lončarski mojster, star slovenjgraški meščan in vzglodni go.«t>o-dnrski delavec. Jubilant je bil rojen 14. junija 1881. I. v .Slovenjgradcu. Istočasno je obhajal tudi še. drugi lO-Ietni jubilej. V letu, ko se je rodil naš jubilant, je njegov oče začel svojo lončarsko in pečarsko obrt, katero šo dane« spretno in umno vodi naš jubilant. G. 1 obe se zraven svoje obrti peča tlidl mnogo s kmetijskim gospodarstvom. Član je vseli kmetijskih organizacij, p red s. pašniškega odseka kmetij, odbora in agiien načelnik živinorejske zadruge. Po svoji delavnosti je /na-n daleč okrog, nc le samo po vsem slovcnjgraškom okraju, temveč ga |K)zna tudi vsa mežiška in dravska dolina od Črne pu tja dol do Maribora. Jubilantu g. Lobe-ju k njegovemu jubileju najiskrenejšr čestitamo in želimo, da bi v jiopolnem zdravju, sreči in gospodarski živahnosti obhajal >e drugo 50-letuico v jirid našega kuMvliutva in jilaninskejja gospodarstva. Zakaj se Buicka Več proda kakor vseh drugih avtomobdov njegove cene ? E J S T V A so dejstva — in statistike kažejo leto za letom. da se Buicka proda več ko dvakrat toliko kakor njegovega najsrečnejšega konkurenta. Skrivnost tega pomembnega u-speha je v tem, da se producenti tega avtomobila nikoli niso zadovoljili z doseženim uspehom — nego so zmerom stremeli po tem, da ustvarijo šc boljši voz. Buick 8 je nov dokaz te politike, ki se izvaja žc 27 let. Ta avto ima motor z 8 cilindri v vrsti, tipa „valve-in-the-head", ki pomeni nov izboljšek že itak odličnega mehanizma tega avto< inobila. Karoserije so Fisherjevo delo. Obisk prinašem zastopniku vam bo dal priliko ogledati si Buickovo karoserijo, od hladilnika pa do razkošne in harmonično urejene notranje opreme. Na zahtevo vam priredi tudi poskusno vožnjo. BUICK 8 GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Pravni nasveti Opomba uredništva. Na vprašanja se odgovarja le v listu in vse proinje za pismene odgovore žal ne moremo vpoštevati. Oprostitev vojaške slntbe. F. D. St. Imate 58 let starega očeta in starejšega brata, ki je leta 1027 odslužil polni rok, nato »e je po oženil iu ste vi edini hranilec očeta, ki more le prav malo delati. Ali boste oproščeni? — Nimate jiogojev za oprostitev. Oe bi bil brat pet let pred vašo usj)o-sobitvijo na zakonit način odpravljen od hiše in če bi vojaška komisija spoznal« očeta, ki plačuje okrog 60 Din davka, za popolnoma nesposobnega, tedaj bi se vi smatrali za edinega h ranica in bi btli oproSčeni. Ce imate pravico do skrajšanega roka, bi pa mogli presoditi, če bi bili uavedji rojstne podatke in dottfi vojaškega službovanja očeta in brala. Sprejem r mornariško podoficirsko šolo. A. V. R. Niste navedli v katero solo ali brodarsko ali pomorsko zrakoplotno bi bili radi sprejeti, zato vam ne moremo točno odgovoriti. Vse informacije o »prejemu in sprejemnih |>ogojlh v to šole morete dobili pri okrajnem glavarstvu (pri vojaškem referentu). Predelava hiše r mehanično delavnico. A. S. B. Hišo, Id stoji ob cesti bi radi predelali v mehanično delavnico. Kaj predpisuje glede tegn cestni zakon? — Cestni zakon določa, da poleg javnih cest ne sme praviloma nihče postavljati krčem, kovačnie in temu podobnega bliže, nego 10 metrov. Izjemo pn dovoljuj« pristojna cestna uprava. Opozarjamo, da si boste morali za prezidavo izpoelo-vatt stavbno dovoljenje. Predno kaj začnete, se poevetujte z županom. Izpramjevatije grccnir*. M. M. S. Sosed vam brani izprani je vn t i greznico, češ. d« mu to povzroča smrad. Nn vašo prošnjo Je noto župan odločil, da smete izpraznjevati greznioo le ponoči. Ali je ta odločitev pravilna? — Občina izvršuje tudi zdravstveno policijo. Zato more Iz zdravstvenih in higije-nsklh razlogov izdat i tod i potrebne ukrepe. V koliko jo v vašem slučaju ir. »lravslvemlh t« hf-gijenskih ozirov županova odločba umestna, ne moremo presoditi, če ne poznamo njegovih nazloRov. Ce mislite, da Županova odločba nI umestno, so pritožite na okrajno načeletvo. Ce pa iz javnih ozirov ni ovire z« izpraznjovanjo greznice podnevi, vam bo pa sot*ed mogel to zabraniti le. če je smrad takšen, da presega po krajevnih razmerah običajno mero in mu bistveno krati v kraju navadno rabo njegovega zemljišča. Oe je res smrad takšen, bo pn presodilo sodišče, pred katero se bo moral zateči soeed, oe bo hotel uveljavljati svojo prepoved. Mnenja pa smo, da bo težko uspel. Plačilo predvojnih obveznosti na Primorskem. L. J. K. — Na posestvu, ki spada sedaj jkkI Italijo, imate še iz leta 1011 vknjiženo dediščino v avstrijskih kronah. VpraSate. koliko vam je prevzemnik dolžan plačati v lirah in za koliko let imate pravico terjati tudi obresti? — Na ozemlju, ki je po vojni pripadlo Italiji, je italijanska uprava določila, da se dolgovi ali terjatve v kronah Imajo plačevali 1)0 00 centfsiinov za vsako krono. Na istem oz«n• Jm veljajo od 1. 7- 1929 »'•liianaki civilui 7-akoni po katerih ae smejo zahtevati obresti za pet let nazaj. Terjati boMe imeli še 900 Hr tn obresti od 1. 7. 1927 .talje. Noti uradniški lakon. M. B. G. — J. O. V. tn drugi. Vprašujete, kako se bo rarJagal ta ali oni člen novega uradniškega zakona, ali se more vzeti že po starem zakonu pridobljena pravica do pokojnino itd. Na vsa ta In podobna vprašanju odgovarjamo: Gotovo je, da je stari zakon prenehal veljati za one državne uslužbence, ki jih jc novi zakon zatekel v aktivni službi in da se ti ne bodo mogli sklicevati na že po starem zakonu pridobljene pravice, v kolikor jih novi zakon ni prevzel. Pri izvedbi novega zakona so se brez dvom« pokazalo in s« šo tudi bodo trdote, ki ae pa bodo bržčas pri reševanju posameznih slučajev s tozadevnimi tolmačenji ublažile. Prezgodaj bi pa bilo ie danes, ko so je novi zakon šele začel izvajati, ugibati, kako se bodo redili *porni slučaji in kako se bodo ublažile trdote, ki utegnejo [irl Izveilbt marsikoga zadeti. Bo pač treba počakati na rešitve in mnenje uradnih mest. Hišne tablice. J. K. L — Ker ste zoper plačilni nalog itak vložili priziv, ne moremo tu razpravljati o zakonitosti istega, kakor tudi ne ugibati, kako bo isti reSen. Počakajte na rešitev, ki bo gotovo oprt« na razloge. 8e o kuluku. I. C. P. — Vprašujete, kedaj se prične o/iroma konča obveznost kutuka in s katerim letom postane obvezante prost i osebnega del* i odkupnine. — Kakor smo že pisali, zadene obveznost ljudskega dela vse osebe, ki plačujejo katerikoli direktni davek, v kolikor jih zakon sam izrecno ne oprošča. Iz tega sledi, da ta obveznost traja dokler plačujete direktni davek. Ne zadene pa ta obveznost onih, ki ne plačujejo davka. Odškodnina radi zmanjšanega prometa. \. B. k. Novo banovinsko cesto gradijo zunaj vasi. dočim je šla stara skozi vas. \sled tega Iki v vb«i trgovini manj prometa in hi radi zahtevali «kI škodnino. Ali je to mogoče? — Ni postave, ki bi vam dajala pravico i/, navedenega razloga zahtevati odškodnino. Uprava eest mora graditi cente pač tam, kjer je to v splošno korist. Zalo l>oste /r morali svoje privatne interese podrediti sploSnlm. Zgraditev dovozne poti nn banovinsko cesto. A. B. k. Vprašujete, kdo je dolžan zpradih" dovozno |»ot i/, občinsko na banov in--ko cesto. — Če bo uporabljala to cesto vsi občina ali del ene občine, je vsekakor dolžnost oltčine, d« /gm tli to j Kit. Stavite tozadevni predlog pri obč.inoki seji. Odločil bo o tem vprašanju občinski odbor, ki ga pu seveda ne ntorote siliti da /gradi cesto. Če pu bi cesto v |iorahlialo le nekaj jKVVimozni-kov. pa seveda ni dolžnost občine, da hi jn gradila. O vinotočn v vinogradu. F. K. R. VpraSu- jete. če lahko vsako letootvorite vinot*»č, dn polotite lastno vino. — Finančna uprava dovoljuje v posameznih slučajih vinogradnikom vinotoče /a točenje lastnega vina. Vendar so za to točilno pravico predpisane gotov e oniojilto, n. i*, velja lc m. :•> nieaocc itd, Japonski Rothschildi Po uradnik podatkih so sedaj v Češkoslovaški republiki 304 osebe, katerih letni dohodki prekašajo en milijon Kč. S tem ni mišljeno premoženje, marveč dohodki. Od teh milijonarjev imata 202 en do dva milijona letnih dohodkov, 42 od dveh do treh milijonov, 34 od treh do pet milijonov, 19 jih ima nad 5 milijonov Kč. 27% vseh teh milijonov donaša kapital, 22% dobičkonosna podjetja, 18% z-gradl>e, 16% zemlja, 6% službeno raz/-inerje in 11% drugi viri. 72 milijonarjev je kmetovalcev, 140 industrialcev in obrtnikov, 30 trgovcev in bankirjev, 3 so svobodnega poklica, ostali se pečajo z različnimi drugimi posli. V Pragi sami je 66 milijonarjev, ostali "dve večinoma po severnih čeških industrij-kih mestih, ki imajo nemško manjšino. Hoteli na Cehoslovaškem Mitsui? Svet pozna imena Rockefeller in Morgan in Ford in nekatera druga..., toda nobena teh ameriških družin ni tako bogata kakor japonski Mitsui. In kar je najbolj čudno: To bogastvo izvira iz časov, ko so v Evropi vladali Fuggerji in VVelserji. Mitsui-jevi so morda edina družina na svetu, ki je Že stoletja bogata in še vedno dalje bogati. Za katero dozdevno zakon o dviganju in pa- Mitsui kolonizirajo Fonnozo, i^rade dve novi železnici paralelno z vzhodnokitajsko in zadrgujejo s tem okrog ruske in kitajske konkurence jekleno mrežo. Harbin je postal eden njihovih glavnih stanov, žilavo, neumorno se bore za vsako ped tal, ki leže med kitajsko in rusko oblastjo. V vsaki grudi teh tal se skriva bodočnost. Obeta prodajne možnosti. Amerika hoče osvojiti kitajski trg, toda povsod že najde troje magičnih črk hiše Mitsui. Dva milijona petrolejk nosi te črke, svetilke, ki se prodajajo za tretjino proizvajalnih stroškov, ki pa ustvarjajo nov trg za petrolej Mitsuijevih. Davno pred Standard Oil-eni so to storili Japonci. Vedno slišimo le o ameriških koncesijah na Uralu, o angleških bojih za pravice do ruskega petroleja. 1180 vrtalnih stolpov na Vzhodu pa nosi znak M. B. K. in v izgubljenih sibirskih rudnikih stoje stroji, ki so jih zgradili Mitsui, ki za Mitsuijeve kopljejo ru-i do, ki delajo za Mitsuijeve fužine. Mitsuijevi zavarujejo za življenje in po-| sojajo denar, oblačijo Japonsko in jo s svojim prekomorskim prometom vežejo z Ame-i riko in otoki Južnega morja, ustvarjajo ja- Odlikovanja na$ pomaga'®*.. Na Češkoslovaškem imajo tačas 11.500 ' telov. Samo lani so izdali 161 novih hotel-kih koncesij. * Vihar v Amsterdamu: vihar je podrl stavbni oder, ki .je ob padcu porušil steno sosednie hiše. Dve osebi sta bili ubiti. škoda! Mamica: i Prej sta bili v omari dve jabolki, sedaj je pa samo eno. Kako to?« Spelca: »Bilo je čisto tema, mamica, in drugega jabolka uiti videla nisem.« »Debih Bcrta". Nn nedavnih velikih angleških manevrih so letalci napadli ponarejeno »Debelo Berto in vas. D»sno zgorai stroi, ki se skuša z dimom prikriti sovražnim strelom. Angleški kralj in kraljica se pripeljeta na dirkališče v Ascotu pri Londonu, kjer se vrše najelegaut- nejše angleške dirke. na višjo stopnjo sovjetske hierarhične lestvice in ustvarjajo polagoma novo sovjetsko aristokracijo. Te dni so odlikovali z redom Delovne rdeče zastave in Ljeninovim redom nekaj desetin poljskih delavcev, da bi tudi v tej stroki izzvali nekoliko več zanimanja in vneme za delo. Odlikovanja so priznali za »posebne zasluge pri izgradnji poljedelskega gospodarstva«, za »ureditev strojno-traktorskih postaj«, za »uspešno sodelovanje v sovjetskih svinjerejskih podjetjih«, za »velike zasluge v pridelovanju novih vrst sadežev« itd. V modi straši preteklost... Ali se ne bližamo zopet tej modi iz preteklega stoletja? Smcsnice »Koliko časa sta Adam in Eva ostala v paradižu?« »Do jeseni,« pravi Spelca. »Kako da ravno do jeseni?« »Ker prej jabolka še niso bila zrelal« Pozvonilo je. Služkinja odpre in pravi brez nadaljnjega: »Gospoda ni doma. Račun pa lahko pustite, če hočete.« »Račun?!« se čudi obiskovalec. >Ne prihajam z računom, marveč bi rad ...« »Ne t računom? Potem niste prav prišli, zbogom,« in vrata se zapro. Nekdo pripoveduje o svojih doživljajih \ Afriki in se pri tem čezinero poslužuje lovske latinščine: »Lani sem lovil roparice v Sahari. Videl sem leva. ki je bil štiri metre dolg, dva in pol metra širok...« »Ne pretiravaj tako, saj ti nihče ne verjame,« mu je zašepetal prijatelj. »... in — in 30 centimetrov visoki« | Araundsen še živi? Neka ruska aiktična ekspedicija se je z ledolomilcem »Malyginom« (zgoraj) ' odpravila še enkrat iskat Amundsena (spodaj), ki je bil kakor znano izginil, ko je šel reševat moštvo polarnega zrakoplova »Ilalia«. F.kspcdicija je odri-; nila iz Arhangel&ka in je namenjena čez Franc Jožefovo deželo na otok prestolonaslednika Rudolfa, kjer upajo najti Amundsena še živega. Na Rudolfovem otoku se nahaja veliko skladišče ži- { veža, kar je bilo Amundsenu znano. Domnevajo, > da se je Amundsen pretolkel do te postaje in čaka tamkaj na rešitev — in z njim morda izginola Alessandrijeva skupina. j ponsko javno mnenje z dvema dnevnikoma, ki izhajata skupaj v 3.4 milijona iztisih, kon-j trolirajo kabel in jo preskrbujejo z lučjo in ! gonilno silo. ki jo proizvajajo njihove elek-J trarne ... Japonska legenda se je polastila imena i MiLsui, kogar hočejo označiti za neizmerno 1 bogatega, primerjajo z Mitsuijevimi. Tako ne-j izmerno je bogata ta družina Daljnega Vzhoda, da se njeno bogastvo sploh ne opredeljuje i v številkah kakor n. pr. Fordovo in Roth- ! schildovo. Kajti številke, par ničel več ali I manj, ne povedo veliko. Ko je govoril o krizi, je baron Haširo- i i meon Mitsui dejal: »Naši predniki so nas ! tako obogatili, da slabih kupčij sploh delati i j ne moremo ...« Skoraj taiste besede, ki jih je nekoč izgovoril stari Meyer Rothschild. Sreča Mitsuijevih pa traja že dvakrat lako dolgo kakor Rothschildovih ... Milijonarji na Čehoslovašhem Ko so boljševiki zmagali v Rusiji, so vse, kar je bilo dotlej kakorkoli v veljavi, porušili, z zaničevanjem brcnili v stran. Tako so odpravili tudi vsa odlikovanja. Toda kakor marsikaj drugega so tudi odlikovanja kmalu zopet uvedli kakor nepogrešljivo ustanovo v urejeni človeški zajednici. Najprej je sovjetska vlada uvedla odlikovanje »Rdeča zastava«, s katerim so odlikovali rdeče vojake za vojne zasluge; kasneje pa je ustanovila tudi »državljanske redove«, kakor red »Delovne rdeče zastave« in Lje-ninov red za uspehe »na fronti dela«. Odli-! kovanja izročajo zelo slovesno. Odloke o odlikovanjih objavljajo vsi listi na prvi strani. Po tovarnah in podjetjih izročajo odlikovanja s slovesnimi ceremonijami, vpričo vseh uradnikov in delavstva. Odlikovanja veljajo kot I zelo uspešno sredstvo, da se v uredništvu in : delavstvu dvigne vnema za delo in vestnost. Sovjeti so morali kmalu izkusiti, da bolj-ševiška misel ni dovolj močna, da bi sama zase navduševala osebje po državnih podjetjih na dobro in vestno delo. Ker je bil izključen vsak osebni interes, je delo povsod zastajalo, produkcija ni prišla dalje. Tedaj so začeli iskati sredstev, kako bi med delavstvom in uredništvom dvignili zanimanje Ameriški vojaški spomenik: Orjaški orel iz sivega apnenca, ki bo krasil v vojni padlim vojakom posvečen most. za delo. Začeli so ustanavljati kategorije »delavcev naskakovalcev« in »junakov dela«. »Delavec naskakovalec« je delavec, ki dela z večjo vnemo in vestnostjo nego ostali nameščenci taistega podjetja. Taki delavci imajo razne predpravice in značaj njihovega »junaštva« hvalijo in slave na vse načine, posebno je v tem neumorno sovjetsko časopisje. »Junaki dela« pa so delavci in uradniki, ki so v svoji stroki dosegli kak poseben uspeh in prejeli zalo sovjetsko odlikovanje; ti spadajo Kardinalprimas Segura, ki ga je španska vlada izgnala. danju, o avtomatičnem izravnavanju nima veljave. Povsod na Vzhodu vidimo znake Mitsu- t ijev: M. B. K. Tri črke, ki jih vedno zopet ' najdemo na neštetih parnikih, velikanskih j tovarnah, na bankah in skladiščih in predil- j nicah in sladkornih čistilnicah, tri črke, ki ! so doma na Japonskem in Kitajskem, v Mand- ! žuriji in na Formozi. Nobena evropska ali ! ameriška znamka ni tako daleč razširjena kakor te tri črke. Mitsui Bušan Kaiša slovejo I v celoti. Trgovska družba Mitsui. V njenih ; rokah je, kar ima Vzhod dragocenega. Mitsui so začeli kakor Fuggerji. Ustano- ' vitelj družine, ki se je imenoval Hašironeon kakor sedanji poglavar, je trgoval s tkaninami. Prvotno glavnico je našel baje v nekem vodnjaku. Zakopani cekini. Njegov sedanji potomec, baron Mitsui, je majhen, obraz je ozek in fino oblikovan, zelo visoke obrvi mu dajejo izraz neprestane skrajne duševne napetosti. Na zgornji ustnici tenki črni brki. Resnost, zbranost. Poleg njega stoji njegov sin, edini dedič orjaškega premoženja. Za glavo višji je od očeta. Govorili smo — pripoveduje A. E. Zisch-ka v »Pr. Pr.< — o svetovni krizi, ki tudi Japonski ni prizanesla, baron našteva velike ležkoče. na katere Japonska povsod zadeva, govori o boju za trg na Kitajskem, v Mandžuriji Njegovi stavki so kratki, jasni, enostavni. Z okna njegove sobe se vidi ogromna, šestnadstropna trgovska zgredlja Mitsukosi, največja v Tokiju, ki je njegova last kakor še 87 drugih na Japonskem. Pokaže na zgradbo in pripoveduje o svojih prednikih, ki so pred 250 leti ustanovili svoje trgovske hiše v Kiotu, Osaki in Yedu, v takratnih — in tudi današnjih — središčih Japonske. Haci-robe. prednik, je uvedel sistem plačevanja v gotovini, je zavrgel običaj, da bi se samo enkrat na leto prejemal denar. Dalje je uvedel prodajanje blaga na metre, dočim so vsi drugi prodajali >za eno obleko«. Leta 1690. je slednjič uvedel čekovni promet in bil tako v stanju, da je reševal nakazila denarja vladi pismeno, namesto da bi moral opremljati za prenos kovinastega denarja posebne karavane. Danes je bančni koncem Mitsui najmogočnejši na vsem Vzhodu, njihove tekstilne tovarne proizvajajo mnogo več nego vsi konkurenti skupaj