Ustava, zakon, stavke
Zdaj ko je mimo prvi krog spreminianja zakona o zrute-nem delu, ati pogosto imenovane »delavske ustave«, se je sindikalna organizacija v občini osredotočila na javno raz-pravo o ustavnih dopolnilih, ki bo trajala do konca aprila.
Zakaj govorimo o prvem krogu spreminjanja zakona o združenem delu? Odgovor je preprost. Zakon o združenem delu izhaja po hierarhiji pravnih aktivov iz ustave; ko bo sprremenjena ustava, bomo morali ta zakon uskladiti z ustavo. Tako nam ne bo zmanjkalo dela z usklajevanjem in nov čas, (čas, ki je zlato) bomo porabili za usklajevanje usklajenih aktov — od najvisjih do najnižjih. To je pač krog, ki ni nikoli sklenjen in najbrz je za nekatere zelo dobro, da je tako. Tisti, ki ne znajo nič drugega kot politizirati in prekla-dati papirje ter v njih iskati področja, ki še niso normirana, preprosto ne bi imeli več dela.
Sindikalna organizacija pripravlja zdaj v premoru do naslednje obravnave zakona o združenem delu vse potrebno za javno razpravo o ustavnih dopolnilih. Od 15. tega meseca pa do njegovega konca bodo pripravili številne sestanke s predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organi-zacij sindikata, kjer naj bi se skupaj seznanili z vsebino ustavnih dopolnil. Tako kot so to naredili z »delavsko ustavo«, bodo tudi v zvezi s pravo ustavo pripravili posebne tematske razprave po 10 izbranih delovnih organizacijah. Govorili bodo o tistih temah, ki jih ustavna dopolnila zade-vajo v svojih posameznih segmentih.
Občinski svet bo pri tem natančno spremljal vse razprave ter zbiral mnenja in stališča delavcev. Tako naj bi omogočil oblikovanje enotnega stališča in pripomb občinske sindi-kalne organizacije. Prvič naj bi zbrali pripombe in stališča od 10. do 15. aprila. Drugič pa ob koncu aprila, ko naj bi oblikovali dokončni dokument in ga poslali republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije.
Hkrati s tem naj bi potekala tudi razprava o »Stavkovnih pravilih«. Pravzaprav razprava že poteka, saj je bila zamisel tako nenadejana in je tako dvomljiva, da kar sili k stikanju glav in trezni presoji, kaj to sploh pomeni? Že iz dosedanjih razprav lahko razberemo, da so mnenja zelo deljena in veliko vprašanje je ali bo republiški svet dobil podporo svoje baze pri zamisli o spojitvi institucionalnega z neinsti-tucionalnim. Delavci si prav gotovo želijo bolj avtonomno organizacijo, vendar pa je vprašljivo ali je legalizacija stavk, tista metoda prek katere bi delavci zagotavljali svoj ustavni položaj. Ali pa bi bilo mogoče bolje ko bi si ta položaj zagotovili tako, da bi pripravili odločen odhod tistih, ki jim tega ne dovolijo, ki so jim to vzeli iz rok?                     
Jurij Popov