98. številka. Trst, v torek 30. aprila 1901 Tečaj XXVI „Sdiaost i z mM« enkrat na Kro^nlnK inkia : T.* celo leto........24 kron za pol leta.........1- - zjl četrt let« ........ *» - za en mew........ 2 krom Naročnino ie plačevati naprej. n»--r f^he bre* priioienp nnrr.^ine ** avr»v» *e ozira. _ J o tobakarnah v Trutu se prodajajo po-Famezne številke po 6 stotink (3 nvč.): itpd Trut« pa po 8 utotink (4 nv<*. Trlefo* «tT. *7«i. &din cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T eftlaoatt j« aoč! Offl&sl ae računajo po vrntah v petitu. 'Ah ve kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači osrlaat itd. ae računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ne pošiljajo iirednlfitvu Nefrankovani đonili Be ne »prejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglane »prejema apravulStro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvu lu tfaknrna se uahajata v ulici Cariutia 5tv. 1*2. UpraviitStvo, In •prejemanje tnacrutov v ulici Molin piccoio štv. 3. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost'' 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V Narodna zveza". P«hI tem naslovom snuje se na Koper-šejni novo društvo s sedežem v Dekanih. Te dni je l>ila razposlana društvom koperskega okraja okrožnica z osnovo pravil. YT oni okrožnici ho naprošeni rodoljubi in društva, da prouče pravila, ter stavijo na posvetovanju, ki je nameravano za dan 2. junija v Dekanih, primerne preminjevalne predloge. Oni rodoljubi in društva, katera se ne morejo udeležiti posvetovanja sami ali po svojih zastopnikih, ho vabljeni, da svoje misli in pomisleke naznanijo razpošiljanjema okrožnic, gg. E d m u n d u H r o v a t i n u, učitelju, in A n d. Muni h u, obe. tajniku v Marezigah. Po dosedanji osnovi pravil je namen društva: 1. Podpirati pevska, bralna, izobraževalna in slična društva ter gospodarske zadruge. 2. Posj>eševanje vsega, kar bi zamoglo koristiti gospodarskemu in kulturnemu napredku slovenskega in hrvatskega ljudstva v Istri. Ta svoj namen doseza društvo: 1. 8 tem, da združuje v sebi društva in g*w»podarske zadruge ter jih podpira v vsem, kar bi istim olajšavalo dosezanje njihovega namena, 2. da podpira snovanje novih takih društev, 3. da gre svojim členom-zadrugam na roko osobito v knjigovodstvu, sestavljanju letnih računov in prirejanju vesel 4. da prireja samostostojne poučne shode in predavanja v vseh strokah človeške znanosti in osobito o kmetijstvu, O. da prireja vsako leto jedno ali več veselio s sodelovanjem pevskih in glasl>enili zborov, društev, katera so v zvezi, H. da za kraje, kjer ni učitelja, prireja tečaje za analfal>ete, 7. da nastavi |*»sebnega učitelja petja in fflasl»e, ki l>o poučeval one zbore, kateri nimajo svojega učitelja. X. da osnuje društveni vrt z uzornim vrtnarstvom, vinogradom in sadno drevesnico. Delokrog, ki je določen društvu po osnovnih pravdah, je torej jako obširen in i nekateri rodoljubi, ki &> pravila pregledali, so že izrekli menenje, da je društvu od 1< »cen i delokrog preobširen. Po vda rja li so tudi, naj bi društvo omejilo svoje delovanje le na kulturno polje ter naj hi združevalo v sebi le pevska društva. Tudi se je od nekaterih strani izražalo menenje, da Dekani niso primeren kraj za sedež namerjanega društva. Oni, ki trde, da je društvu odločeni delokrog preobširen, imajo deloma prav. A treba pomisliti, da se bo vršilo pač le ono, in toliko, kar in kolikor bo ravno mogoče. Bolje pa je vedno, če je društvo po svojih pravilih postavljeno na širšo podlago, ker se zamore na tak način bolj slobodno gibati. Tudi je pri nas neobhodno potrebno, da idejalna stremljenja naroda spravljamo v harmonijo s praktičnimi potrebami življenja. Našemu ljudstvu manjka kruha. Zato pa je neobhodno potrebno, da ljudstvu vedno in povsodi, o vsaki priliki kažemo na pota, po katerih zamore dospeti do kruha ! Lačnemu človeku je prvi ideal — kako in kje bi se najedel?! Zato je takemu človeku zastonj pripovedovati o idejalih. Kruh, kruh! To mu je prvi idejal ! Naš narod je pa lačen, zelo lačen ! Prizadevajmo si torej, da pokažemo narodu, kje se zamore najesti ?! Ko bo narod — oprostite, da govorim precej prozaično — sit, potem, ko ga ne bo več tako hudo trla skrb za vsakdanji kruh, potem šele bo narod dostopen tudi drugim ioveljništvo trdnjavsko-topničar-skega {tolka »Grof i "olloredo-Mels št. 4«, garnizujočega v Ptiiju, da je drugi stotniji preskrbeti nadzorstvo municijskemu trarie»|K>rtu za Dalmacijo in bližnjo Hercegovino. Že od nekdaj sem gojil željo, da bi se seznanil z vsemi tajnostnimi močmi te neskončne mokre planjave — morja —, da bi se fMtglobil v njegove skrivnosti ter se navžil njegovih čudes. Nudila se mi je torej najugodnejša prilika ravno v tem slučaju; zato išem se zglasil iz lastne volje in sreča mi je bila mila. Drugi dan pa sem švigal po raznih prodajalnicah, da si preskrbim živeža za vožnjo, trajajočo morda mesec dnij na težko Voloženi jademici, ali — kakor navadno na-življajo take ladije — na »trabaklju?. Umevno je, da na ladiji, ki nosi v svojem ^reu toliko stotin zaljojev granat, šrap-nelov, smodnika ter drugega streljiva, ni smeti zanetiti ognja. Vse treba torej, ali prej skuhati, aH pa uživati surovo. Naj si bo, sem si mislil, saj tako ne palim tobak-t, za drugo bo pa že kako! Kmalu sem imel v svoji lasti lepo grudo sira, kos salama, steklenico ruma, zavitek sladkorja, nekaj špirita, čaja in mal samovar. To |>oslednje pa povem bolj na tiho, kajti utegnilo bi se zgoditi, da l>i mi še danes stopil kdo na prste, na nogah pa sem zelo občutljiv že od nekdaj. Sploh se pa tudi ne splača dražiti sršenovega gnezda. Razun tega sem imel še tri »štruce pimza« ali »koroisa« in pa malo vrečico prepečenca, katerega mi je usilil neki znanec, pek na »Kaštelu«. Bila je lepa zaloga, mislil si bo kdo, toda povedati moram, da je bila polovica vseh teh prepotrebnih stvarij last topničarja, ki me je imel spremljati na tej službeni poti. V treh dneh je bilo vse srečno naloženo in je ladija krila toliko zabojev smodnika in toliko zabojev raznih krogelj — števila ne smem povedati, sicer mi bi kdo očital, da izdajam uradne tajnosti — koje bilo torej vse v redu, dobil sem razna pojasnila in potrebna izkazila. Neki vojaški uradnik, ki je vodil nakladanje, me je še k sklepu opozoril, kako naj se varujem ognja, obenem pa pristopil bliže ter dejal tiho: »Ce se pa kaj naredi, vas pa tudi ne obesijo.« »Gotovo ne, ker bom, kdo ve kje, na dnu morja«, sem odvrnil naglo. Pokazal mi je dve vrsti zob, prikimal, ozrl se še enkrat, da-li je vse v redu ter odšel naglih korakov, kakor bi se bal, da se trabakelj razleti vsaki hip. »Sveta Marija« — tako se je imenovala ladija — je bila dobra jadernica, sicer I j t»lj stari kava, toda čvrsta in vajena raznih pomorskih nezgod in neprilik. Opremljena ni bila z nikakimi ugodnostimi, še posebnega predela ni bilo, kjer bi si bila midva naredila svoje ležišče. Postlala sva si kar na zabojih, neposredno na strahovitem razstre-ljivu, in spalo se je tudi za silo. Lastnik »Svete Marije«, pristen dalmatinski brodar, je imel sicer svojo precej prijazno in prostorno kabino prav v zadnjem ladiji nem koncu, toda samo — zase! Zdel i se mi je kakor samotarski, godrnjavi jazbec v svoji luknji, kakor so me strašili včasi ; nikogar ni trpel poleg sebe. Ostalo moštvo, obstoječe iz dveh po-starnih, sesušenih pomorščakov in treli mladih mornarjev, izmed katerih sta bila dva še jako mlada, pa je spalo v skupni, temni beznici na ladijinem rilcu v največi tesnobi. Drugo jutro sem se zbudil za rana in sem začutil takoj, da se gibljemo: torej že na poti ! Naglo sem se napravil ter zlezel na krov. V krasni, rdečkasti jutranji zarji svetil se je Pulj za menoj in starodavna »Arena« je nekako slavnostno odbijala prve žarke rmene solnčne oble. Velike krtine — pravijo jim tudi »Ibrti«, »baterije«, trdnjavice — so nemo in resno zrle v nas s svojimi velikanskimi topovi kakor bi hotele reči : gorjć mu, kdor bi se nam bližal s sovražnim namenom ! Kmalo smo krenili za trdnjavico »Mario L*juiso« proti jugu in Pulj je izginil izpred očij, toda ne za dolgo. Objadrali smo malo musilsko predgorje in zopet je bilo videti nekatera puljska poslopja. Razne zareze in zajede v trdi kraški svet so se vrstile ob obali. Tuintam je kaka skromna trdnjavica, na pol porušena in opuščena, poleg krasnega modernega oklopnika molela izmed pritlikavega grmičja. Mali ribiški čolniči so nas j srečavali, hite s ponočne lovi domov in na trg. Povsod je bilo za-me dovolj zanimivih in neznanii"i prizorov. Ob obilici novih, prijetnih utisov nisem opazil, da so jadra, katera je dotlej napihovala lena, komaj vidna sapica, odnehala popoluoma. Bili smo kakor vzidani : nič naprej, nič nazaj. Gospodar je rentačil in klel po hvalevrednem običaju vseh ^pomorščakov. Toda vse to ni pomagalo prav nič. Nazadnje pa, ne bodi len, je ukazal odpeti čoln — kajič — ter veslati, češ, saj itak kmalu potegne svež veter. Molčč so mornarji pripeli čoln ladiji na rilec, razvrstili se in šlo je v jednako-mernem taktu dalje, prav počasi dalje. (Pride še.) nehavala objest na eui in da bodo zginjali vzroki za ogorčenje na drugi strani ! I>a se jtovrnemo h kanalom. Stvar ne pojde torej tako gladko. A čudno, da prihajajo pomisleki ravno iz tiste dežele, ki je v prvi vrsti interesirana na tej predlogi, iz Češke. Že nedavno temu je jeden čeških vel i kaše v na nekem shodu govotil na način, da je prilil precej vode v |>eneeo Korber-jevo čašo. Seveda principijelno nasproten ni nikdo na Češkem. Ali pomislek -- in morda ne povsem neopravičen - je ta, da i>i bilo naravno, da se |>oprej izvedejo druge meli -joraeije, predno se prične s Uikim velikanskim }Kxijetjem. Posebno pa da bi bilo regulacijo raznih vod izvršiti v prvi vrst', ker bo od tejra odvisno tudi vspevanje kaualov, ki imajo graditi. — Znak takih pomisle-kov je. da otovanje odvisno od vsj>ešnega razvoja državnozbor-sketra za-edanja. Zlasti pa čas |>otovanja da še m določen. čemu adlatus ? Glasom vesti v hrvatskih listih je imenovanje kanonika dr. Dvornik-a mi troj >ol i Lom in kapitularnega vikarja v Zadru, Ilorzattija, njegovim adlatu-som — dovršena stvar. »Obzor« od 27. t. m. piše jnxl gorenj i m naslovom: »Ako se uresniči vest, da je današnji kapitularni vikar v Zadru Borzatti imenovan škofom-adla-tus m, potem izzove to vseobčo nezadovoljnost in vsakdo se 1h» vpraševal začudjeno : Čemu ta novost? Imenovanja I>vornikovega Hrvatje ne vsprejmejo z nezadovolnostjo, ali tudi ne z oduševljenjem. Po vesteh, ki jih dobivamo, bo oii rezerviran, dočim utegne j»est italijanskih iredentististov ustati proti njemu, ker njim je dovolj, da kdo ni njihov, da padejo nanj z blatom in kamenjem. To se je predvidjalo, a da jih potolaži, predložila je vlada — novost. Le tako je možno tolmačiti si eventueino imenovanje Borzattia. On je sad strahu p?ed pestjo iredentističkih kričačev. Duhovniki vse škofije hočejo v hrvatskem jez'ku občevati se svojim škofom. Ako je v Zadru pet šest duhovnikov, ki hočejo irovoriti italijanski, ako v občini Zadru mrzč hrvatski jezik, nočemo povdarjati mi, da Dvornik zna dobro italijanski, ker to bi bilo neodpustljiva popustljivost; ali pa se mora dati italijanski adlatus, da se ustreže iredentističkim poželjenjem ? Borzatti ne more na-domestovati Dvornika v nobenem slučaju, ker ne zna hrvatski, a vrhu tega je trebalo spomniti se, daje bil on zli u h pokojnega Kaj če v i č a : in kdo ve, da-li bi bil {»okojnik storil toliko pogreškov, da je imel drugačnega svetovalca |>oleg sebe! Kdaj se avstrijska vlada otrese dvolične politike, s katero hoča ugajati vsakomur, v resnici pa odbija vseh ?! V Zadru ne bi smeli pozabiti, da pokojni namestnik Rooič ni r.nal ni besede italijanski, a je vendar mogel namestnikovati celih 12 let in iredentovska go*|x%da so se znali, ko jim je trebalo, sporazumevati se žnj i m. Predloga o vodnih poteh. Predloga, ki jo je vlada predložila državnemu zboru, obljublja v prvi vrsti : gradnjo kanala za plovbo od D«»nave do < Mre, kanala Do-nava-Odra do gornje Labe s kanalizacijo Labe do Melnika, koneeno plovbeno zvezo od donavsko-od er^kega kanala do področja Visle ter Dnjepra. Država zgradi te vodne poti po izvesti te zgradbe, ter mesti Praga in Dunaj |w»morejo s primernimi prispevki. Ta dela se imajo začeti najkasneje leta UK>4 in se imajo izvršiti najdalje v dvajsetih letih. Stroški, v kolikor ne bodo pokriti po interesentih, se pokrijejo s 4 odstotnim ne obdačenira posojilom. katero bo izplačati v VH) letih. Od tega posojila je v peri jod i od 19<>4 do 1912 potrositi največ 253 milijonov kron. Minister-ski predsednik je to predlogo obrazložil v jako obsežnem govoru, ki je bil vsprejet z odobravanjem in v katerem je povdarjal mi- mirnim srcem prepuščamo torej vsakemu poštenemu in resnico ljubečemu človeku, naj sodi sam, kako treba taksirati tako — hinavstvo. Vzpričo temu natezanju *Amica«, da bi svojega bratca Jurizzo predstavil svetu kakor belo in nežno — preganjano nedolžnost, moremo mlade reformatorje le opozoriti, da če kje, velja tu francozki pregovor : Qui 8* excuse s' accuse — kdor se opravičuje, se obsoja. Gospoda Jurizza in njegovo delovanje za — narodni mir prepuščamo torej našim čitateljem na sodbo. Sedaj pa moramo pribiti še nadaljnje hinavstvo, ki je naravnost neverjetno, ako se spominjamo, kaj vse imajo že na svoji vesti ti duhovski reformatorji na škodo narodnosti naše. Oujte le, kako sladkozavito meditira hinavec v uredništvu «Amica» : danje, udanost svojemu jeziku, in da je po- j ^ nag halj .~ ^ dvorane v drilgo, | f *™« J« stvar; vsakdo ima pra- ! - 1 - •----- j- — i ..... . . I vico ljubiti ara in braniti, in iste pravice, ki teli prirejati svoje zabave; J ...... . ... . , , , . , j io imamo mi Italijani za negovanje svoje odslej nam ne bo trebalo moledovati okoli J narodnosti, gotovo ne od reka mo tudi drugim: je draga njihova narodnost. ničesar, in tudi sel, da bo po energičnem povspeševanju gospodarskih in kulturnih interesov najbolj složeno miru med narodi v Avstriji. Bela vrana. To pa je res bela vrana: Madjar, ki je toliko pameten, da svari Ma-•Ijare pred — madjarizacijo! Tako mož, ki govori Madjarom pametne besede, je poslanec F. Blaskovics, ki v »Magvarorszagu« iz Te-mešvara odgovarja tako-le nekemu dopisniku istega lista, ki je bil v posebnem Članku govoril o delovanju ogrskih Nemcev proti ma-djarskemu jedinstvu: »Ideja narodnosti je prodrla v minolem stoletju v vse dežele ter si našla pot v najveće in najmanjše narode in zaplapolala je z velikim ognjem tudi med Madjari. Je-li je torej Čudo, da je ideja, ki si je osvojila ves svet, več ali manje uplivala tudi na ogrske narodnosti ? Je-li čudo, da tudi v njih raste kamo, da nas eventuvelna razsodba deželnega sodišča pouči o naši nevednosti. Proti zaplembi smo seveda uložili utok. Poziv! Ker je bil sinoči naš list zelo kasno zaplenjen in ker je mnogo listov odšlo naročnikom že s prvimi vlaki, odposlali smo danes zjutraj II. izdajo vsem onim, o katerih mislimo, da niso dobili prve izdaje. Ako bi kateri cenj. naročnikov ne vdo-bil ni prve ni druge izdaje, naj blagovoli reklamovati list z odprtim pismom, ki je poštnine prosto, na kar mu ustrežemo drage volje. Naš »Narodni doin«. Veselih obrazov srečava« danes po mestu in okolici vse polno. Kaj se je zgodilo tako veselega ? Slovani smo ; dobili vendar slednjič tla, na katera si po-j stavimo toli željno pričakovano zavetje, kjer i se bomo mogli shajati sami mej seboj in od vzbudivša se samozavest, individualno zave- koder nas ne bo mogel pregnati nihče. Ne jedince zavzela v toliki meri, da jih je ] kadar l)orao hoteli prjrejati svoje zabave;'? vela v pretiravanja, ki se ne strinjajo z idejo1 madjarstva ? Politiška zdrelost in zdrava pamet, a ob onem tudi rodoljubje nam nalagajo dolžnost, da istotako, kakor v svojem krogu gojimo in učvrščujemo narodni svoj čut, tudi gibati slobodno in samozavestno. Vse to nasproti nemadjarskim narodnostim Ogrske ohranimo zdrelo umevanje. Kaznujmo strogo onega, ki bi delal proti državi, ali ne razburjajmo se, ako je kdo udan svojemu jeziku, a poleg tega spoštuje tudi državni jezik! Ali, kar je glavno : ne madjarizirajmo naših nasprotnikov za potrebne prostore. Ne, * , __ , . , , , da n m i e a r a g a n 11 n o v vse to odpade. »Naredni dom« bo vseh , . . J , „ . t. . . Ah nad narodom je vera : in vsprejeinal z očetovsko ljubeznijo v svoje i .. ..... .„. . «. , . . . ^ naiintenzivneia ljubezen ne more opravičiti gostoljubne prostore, kjer se nam bo mogoče 1 . , . . . ... . . . , . ^ izdajstva na veri. Italijani, olovani in sploh , i vsi. vsi, in naj bodo še tako razdeljeni na naši vrli rodoljubi; a vest o nakupu narodnega ' / . . ........ , , i narodnem polni in naj so um ;deje dijamen- doma jih je doletela tako nepričakovano, da ' J ,,,,-., ... .. . , tralno nasprotne v tem pogledu, hodimo vsik- v prvem trenotku niti niso mogli verjeti, da .... ... . . dar združeni, kajti resnica je le ena, in to je to ze danes dovršen cin, čin, ki seje vsem . . . . . . ....... . ...... . resnico je naiti le v katoliški cerkvi. Kar je še pred nekolikimi dnevi, nekolikimi urami ..... . . nikogar in ne dolžimo celih narodov z ^ le odda|jena gvetla pI.ikazen. Včeraj in ZUn»J »e kriv°: Je Je ^ nerodoljubjem. Ker tako bi mogel postati | ^ ne ^ med našim ljud8tvom druzega prehod iz vere V razkol je krivicen od Boga k pravim tatom oni, katerega smo po krivem a Q narodnem domu. V naše hmh*U> °d d° 8talStl' ™ V obdolžili tatvine.« uredništvo prihajajo kar v procesiji rodoljubi ^ trme' Z,DOte' ki ,e V nar°d°m' Potem dokazuje Blaskovics, da se vse; mesta jn okoUce> 8e hočejo osebno pre. ljudstvomc. . . Mi bi tu lahko »Amicu« zalučali v obraz: resele vesti m ki nas ....... , , , . . da |e falotariia to, ako kdo z ozirom na ro- mogocih podrobnostih. J J . sumniči rodoljube. .S pravico in treznim ras- V«' proslavljajo odločni in rodoljubni Sin tr- Janske -'»B»-lke ° "^oh. A., la- pravljanjem — uk« saključuje Blaskovics - jilniee in hrani|Ilice in Bliii ^ žnjiki so že sojen, od naš,h ljud.j One druge, BUtrimo mnogo več koristi domovini, nego-li men . da . r< naU |jen Zil s™je irc.Ientovcc, /,,Ic, framosanske nov.narje ii r>rptir<4 vinit^m'« ... , , in slovenske izdajice, pa na si le cbdrze s pretiravanjem.« zidanje narodnega doma, najsrečnejše izbran t . . , v, J . ' ' ,J , . . .. Franciia in Busiia. Francozki mi- . . , j, ,i , , , »Amieovci« ! Na tiste ne relektiramo in bi m. m.»uvija *** MU in pravi eentrum tržaškega mesta sploh, po- nister za vnanje stvari je v soboto odpotoval . . , , , „ . bilo bedasti, ako bi njim hoteli govoriti. . J 1 sebno pa slovenskega oddelka našega mesta. iz Petrograda. Ze prisrčnost, s katero so ga Naravno je, da nam ljudje prihajajo že Ali da ,K,do imeli Pre(1 vsprejemali povsodi ga častili in gostih, ni z VHemi raožnirai že]jami in uasveti, kako vso gorostasnost hinavstva, ki je razloženo v dopuščala nikakega dvoma, da je potovanje ^ urejeQ I)rihodnji narodai dom. Xu, naj U»bem »Amicu«, jim kličemo v spomin, da Delcassejevo v polni mer. doseglo svoj glavni fle le pomirijo Jn pa malce _ potrpe U ver- j tx isti 1j,,dJe' ki £ovore se<,aJ> da Je narod namen: utrjenje odnošajev med obema zve- naj ^^ da možje> ki so toli 8reČQO in sveta stvar in da ima vsako pravico do lju- znima državama. A hvala, ki jo je napisal ^^ ^.j. pryi (Jel nal()ge> rešijo istotako bežni do svojega naroda - a ta pravica, bi J 1 iz mesta in OKoucet ki gibanje ogrskih Nemcev giblje v okvirju na- pri6afci Q re3tii6nosti v rodn<»stnega zakona. Puntar da je bolj oni, ki vseh povprašujejo po Delcasscju vis<»kooHcijozni list »Journal de Saint Petersbuorg« — glej sinočnjo brzojavko iz Petrograda — proslava moža, »ki ima popolno umevanje zvez med Rusijo in Francijo na blagor obeh narodov«, je zanesljivim znakom, da so se v Petrogradu sporazumeli do dobrega in da so tamkaj uverjeni, da jim bo Francija pokrivala hrbet v vseh vprašanjih svetovne politike in sosebuo še, da bo Francija povspeševateljica glede velikih načrtov Rusije na Vztoku. Tako je Rusija v jako . , . . --j ___a J J .-i krepka in najprimernejša odgovora s tem, tla ugodni poziciji nasproti vsem evropskim vla stim — na kitajskem pozorišču. Avstro- spretno tudi drugi del in da bodo o določa- rekli mi> in vol vira še drugo nadalj no pravico : - . .i „ pravico do boja za > drago« narodnost, ako nju načrtov pazili na vse potrebe trzaskin i j & Slovencev, tako, da bo narodni dom res slu- JeJ I>reti nevarnost —, kličemo torej v spomin. žil svojemu vzvišenemu in velikemu namenu in BailCUCCia Slava« je imenoval nedavno podužoj« ae o tem pomoči tržaških C.futov »Piceolo« našo vrlo tržaško posojilnico in hra- 1,1 brezvercev, za izrinjenje našega jezika iz ... , - --i o ! cerkev pri ?v. Jakobu in pri sv. Antonu nilnico vT nekem svojem poročilu, liancuccia 1 1 i i v-1 j..„ _________starem in novem ; da je jeden teh fanatikov storil pa je dala nesramnemu Zidu na-to dva prav 1 J J je nakupila zaporedoma v Trstu dva narodna doma in sicer najprej lokalni narodni dom za sv. Jakobski oddelek in včeraj prostoi, na katerem se v čira bližjem času, v srcu mesta. Ogrska igra itak le podrejeno ulogo. Italije ne jemlje menda nikdo resno v pošte v za borbo Nemčija pa je se svojim \\'aldersee-jem-doživila lekcijo, da je v Kitaj u veliko laglje ne dajati pardona — z besedami, nego pa pobijati Kitajce; in Anglija? Ta pa je tako temeljito priklenjena tam v južni Afriki in tako temeljito ruinirana tinancijelno, da morajo nje državniki posezati po obupnem sredstvu, ki utegne upropastiti jedno najvažnejih panog angležke industrije in trgovine, izvažanje oglja, da so morali misliti na povišanje /ega _ zlila na našo narodnost?! izrek, ki je naravnost gorostasen, ako je prišel iz ust duhovnika, izrek namreč: tla je cerkev sv. Antona starega preveč — aristokra-tična za slovenski jezik ; da so ti mladi reformatorji, zlasti o homatijah pri sv. Jakobu, .j . i - v . - „,„ kričali po svojih glasilih, da značaj dežele je iz- sezida ponosen centralni »iNaroani dom« za * j & > j j vse tržaške Slovane. Altro che bancuccia, ključno italijanski, da Slovenci so tu le gostje n. , . in da morajo biti hvaležni na gostoljubnosti, ki caro »Piccolo« ! ... . - •* \„ jo uživajo: da so nekateri teh gospodov naše Aha! Ana! «Amico» je prijatelj % i veniru», v obeh veje isti duh — duh ' IJudi ^oaili od »P^vednice z besedami : non znanih mladih duhovskih reformatorjev. V confesso per ščavo; da so oni, kakor vodi- sovrastvu do Slovencev stojita na isti višini, telJ' krščansko-soc.jalne stranke izjavili slo- rama ob rami. Koliko strupa sta že ta dva ve8no' da sl,odnj1 okoluM nJ sraetl govoriti prija telja — popolnoma vredna jeden dru- j slovenski; da so iz bratovščin, sestavljenih zadovoljna se svojim položenjem, ki si je je -utlež na njera _ gibanje v Rojanu. Golido ustvarila s svojo modro politiko, ki rada daje g Btrupom je položil na stran in prišlo je do pardon in ki bas zato - zmaguje. V Aziji glasu per() 8 _ sladkozavito besedo. (»prta na velespretno diplomacijo svojo — ki Kar sam med teče iz tega peresa, da bi skoro izključno iz Slovencev in Slovenk, pro-izvozne carine, ker drugače ne morejo pokri- " Tem bo,j nas je pre3eneti[a zadnja šte- j ^nali naš jezik ; in filed»j»č konstatiramo dej-vati ogromnih stroškov. Rusija more biti res vilka »Amica«: kakor da je izvršilo pravi'stvo: da ima vladika tržaški v svojih rokah protest in tožbo, podpisano od vseh duhovnikov, ki se zbirajo okolo *Amica*, v kateri zahtevajo, da naj se slovenski jezik popolnoma izključi iz tržaških cerkva!!! Kdor ima le količkaj razsodnosti, naj primerja sedaj ta ravnokar navedena dejstva z onimi gornjimi sladkozavitimi besedami, pa gotovo vsklikne z nami vred : Aha, aha, postaja jim vroče pod nogami in posledice njihovega, s stališča verskega interesa naravnost herostratičnega postopanja jih žgejo okoli hinavskega lica. Križevi pot po c. kr. uradih. Danes med 9. in 10. uro zjutraj je bil na finančni direkciji tajnik neke zadruge v Sv. Križu, radi nekega društvenega opravka. Bil je v sobi št. 130; tam ga niso umeli, kaj želi, ker ne znajo našega jezika. Od tu je šel v št. 118, kjer je dotični uradnik tako slabo lomil slovenščino, da ga je nas mož ravno tako malo umel, kakor da bi mu govoril turško. Rešila se je stvar s tem, da mu je uradnik pokazal v bližnjo sobo, kjer je dotični urad- Tržaške vesti. s tem, da navidezno rada odjenjuje, pridobiva Ukazalo, kako navdušen je gospod Jurizza največe efektivne vspehe, — in v Evropi z __ za naradnj m;r! On privošča Slovencem Francijo ob boku: je Rusija res v najugod- VBe? alj absolutno vse, kar jim gre. In če se nejem položaju. ma nj pasrečdo to plemenito človekoljubno I in velekrščansko delo, so krivi na tem iz-ključno tisti slovenski agitatorji ! Ti agitatorji da se namreč nikakor ne zadovoljujejo Konfiskacija. YTčerajšnjo številko na- s tem, da bi bili Slovenci v polnem uživanju šega lista je zaplenil c. kr. državni pravdnik svojih pravic, a da bi tudi Italijani živeli radi članka »Travestija«:. Akoravno nismo! mirno poleg njih, ampak hočejo in pravniki, zdela se je nam ta konfiskacija ne- hočejo kar prepoditi Italijane opravičena, kei" je bila tendenca vsega članka iz te župnije. vendar ta, da se brani ugled cerkvenih slav-j Ali naj odgovarjamo zopet? Ne! ĆIo-nosti. Prašali smo pa vsejedno nekatere naše veku postaja že zoperno, ako se mu je raz-pravnike, v čem smo se z omenjenim član- grevati radi laži, ko je vendar resnica tako kom mogli pregrešiti proti kazenskem zakonu, na dlani, jasna kakor beli dan. In gnusi se a nikdo nam ni znal navesti § kazenskega mu slednjič tako grdo hinavstvo, ki je sto-zakona, ki bi se dal uporabiti na vsebino krat grše, nego odkrito in pošteno, če tudi naj-omenjenega članka, tak<5, da nam ne preo- huje sovražtvo. Rojanska resnica je na dlani, staja druzega, nego da potrpežljivo poča- dogodki v Rojanu notorični, znani vsem; nik, oj sreče! vendar znal slovenski. Ta mu je razložil, kaj mu je storiti in ga poslal nazaj v št. 130 in od tukaj zopet v št. 121*, kjer se je vendar srečno dovršil križevi pot in se rešila stvar. Sili nam eračevo smrt in je dal truplo prenesti v mrtvašnico k sv. Justu. En miniature. Predsinoči se je v ulici votvorjenje tega p rek ori st nega društva. Ko Beceherie vršila prava zmanjševalna slika bo dozidan »Narodni dom;, moralo bi hiti burske gverilne bitke. Kakih trideset vroče- :udi dramatično društvo popolnoini zdrelo za krvnežev seje tako salamensko mikastilo, da -d Kagutich iu najmanjšega truda ugnala v kozji rog tride- ,,, Rjgutich. set razjarjenih pretepalcev in ulovila pet iz-Vozic eene elektrieaesra tramvaja. | med njih. Živeli torej laški podaniki, ki nas Zjutranje znižane cene električnega tramvaja tako lepo zabavajo! od jutri, dne 1. maja, veljavne samo do Dražbe premičnin. V sredo, dne 1. ure zjutraj. mesto do s1/* ure, kakor so maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled pesmi ob gotovih dneh in gotovih gostilnah slade gostom bivanje v Kamniku. Lega, uredba kopališča, zdravilišče po Kneipovem zistemu : vse je tako, da Kamnik zasluži ime slovenskega Wohrichshofena. «Obzor* zaključuje : Kdor si želi ugodnega, prekrasnega in cenenega letovišča in kneipovanja, patudialpin-skih brdin, ta more vse to najti mnogo v Kamniku lepše in ugodneje, nego v deželah, kjer nam je vsa atmosfera tuja, neprijetna, in morda tudi naši narodni duši : neprijateljska. Leto vanje ima le tedaj pravega vspeha, ako ti je vse okolo tebe milo in drago in ako — slobodno dišeš ! In vspričo takemu oduševljenju naših bratov naj bi ne bili mi Slovenci sami ponosni na to lepo domovino našo ? ! Vseh zakladov in naravnih čudesev je polna ta naša zemlja ; v tej naravni lepoti in zakladih imamo mi neizmeren naroden kapital, samo da ga bomo znali dvigniti in ga nalagati koristo-uosno. To pa bomo mogli, ako bomo resnično in z vsem srcem ljubili to domovino svojo, ako se vzbudi v nas narodni ponos, da bomo sami znali ceniti, kar je naše, in ako pride v nas tistega podjetnega duha, da enkrat z dejanji začnemo klicati tujinstvu : to je naša last, roko proč! Mi hočemo uživati, kar nam je naklonila Previdnost božja! Ljubimo jo torej, to lepo domovino našo ! Njej, le njej naj bodo posvečeni : naša skrb, naša misel, naše srce, naša ljubezen, naše materijelne in duševne sile in — naše delo ! Izgredi v Alglrtt. PARIZ 30. (B.) Iz Algira poročajo : Sedaj so zaprti že skoro vsi oni Arabci, ki so oplenili Margfuerite. Na ukaz državnega pravdništva jih ostane 125 v zaporu. Štrajk na Francozkem. PARIZ 30. (B.) Socijalistični listi pojasnjujejo, da se je glasovanja radi splošnega štrajka vzdržalo toliko delavcev zato, ker se hočejo še-le v šestih mesecih poslužiti grožnje s splošnim štrajkom, ko pojde za to, da se iz parlamenta in vlade izsilijo reforme, ki interesirajo vse delavstvo. Smrt nadškofa Izakoviča. LVOV 30. (B) Njeg. vel. cesar je povodom smrti nadškofa Izakoviča armensko-katoliškemu stolnemu kapitlju brzojavnim potom izrekel svoje sočutje. Ministerski predsednik dr. Koerber, minister pl. Hartel in i mnoge druge osebe so doposlale sožalne brzojavke. Generalnim vikarjem armensko-katoliške škofije je imenovan pater Moszoro. I St&tSfSf&tStSf Aleksander Levi Minzii Prva in največja tovarna pohištva ©J vseh vrst. sj/ S ZALOGE: §J i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 •J T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea bile veljavne dosedaj. Stavka v čistilnici riža pod Skednjem. Iz skednja nam {»oročajo, da so de- naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Sette Fontane, hišna oprava ; v ulici av.*i tamošnje čistiin ce riža danes zjutraj Forni št. T, bicikl, oprema v zalogi, tapece nastopili stavko. rije in pohištvo; v ulici S. Michele št. 26, Keirnieolo. Ti naši ljubi regnicoli so železna blagajna, nam pravi ježi v basni »jež in lisioa«. Došli i Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer -em iz lačne Italije vedejo se tako ponižno, ob 7. uri zjutraj 16.4, ob 2. uri popoludne da bi človek mislil, da so to najpohlevnejši 18.0 C«. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763 0. ljudje na svetu. Komaj pa so se naužili ne- — Danes plima ob 7.10 predp. in ob 8.7 k k., tržaškega zraka, pa postajajo hitro p-p.; <>»eka ob 1.18 predpoludne in ob 1.57 -kra m. prepotentni in se vedejo, kakor da bi popoludne. bili oni tu gosj>odarji, mi domačini pa njih hlapci. ?aj nam tudi dosledno pravijo — Telovadilo društvo «Tržaški Sokol» ščavi ! Predvčerajšnji dan nam je zopet po- i Priredi v aede!J° (,ne 19' raa> L* L V abavo z javno darji namreč zaprli 24-letnega krojača telovadbo, petjem in šaloigro. Natančneji vspo- Ferdinanda Kaccio iz 11 rese i je v Italiji, ker red «* Priobči pravočasno. Toliko na znanje je z vrat uredništva »Avanti-ja« potrgal neko P- »• društvom in tudi bratom telovadcem, naznanilo. Kdo kali mir? Kdo provo<.ira V !: kateri so vabljeni, naj redno in točno zaha- I)riižii><*ka žalofsra. Kakor smo že poročali, usmrtil se je minole srede klesar •Josip Sferca. Povedali smo tudi, da njegova žena leži v bolnišnici bolna na smrt. Njej ni- » ničesar povedali o groznem dogodku v jajo na vaje. Vesti iz ostale Primorske. X Laska tisočletna kultura. družini. i;i>oga žena, vide7, da se jej bližajo Zagrebškemu »Obzoru« brzojavljajo iz Zadra poslednji trenotki njenega življenja, povpra- flne 1>T m-: Sinoči ob 10- uri Je kakih še vala je vedno po svojem možu, katerega bi 200 oseb, med njimi veliko število italijan- Razne vesti. I Človek s krogljo v srcu. Strel v srce provzroča smrt. Le sila redki so slučaji, da bi človek, ki je dobil krogljo v srce, ostal na življenju. O takem slučaju poročajo iz Amerike. V Cardillonu, v Michiganu, je neki Charles B. Hclson že pred štirimi leti dobil na dvoboju krogljo iz samokresa v srce. Vendar je še danes živ. Dolgo niso vedeli, kje da mu tiči kroglja. Po iznajdbi Roatge-novih žarkov in na podlagi metode prodiranja z lučjo v neprozorne stvari se je dal Helson zopet preiskati in pogodili so, da je kroglja v srcu in da se pregiblje, kakor se gibljejo mišice. Na to seveda ni misliti, da bi mu krogljo odstranili. Živi pa vendar-le. Katera luč najbolj slabi vid ? Kakor vemo tudi mi sami, se naše trepalnice neprestano spuščajo, o čemer se oko odpira in zapira. Nedavno so se v tem pogledu vršili poskusi pri raznih osebah, ob razni luči, ali pod istimi pogoji. Rezultat preiskavam je bil ta, da se ob luči navadne sveče trepalnice zapirajo 6krat, ob plinovi luči 3krat, ob električni luči lkrat v eni minuti. S tem je dokazano, da se oko najbolj trudi, oziroma osla-buje vid, ob luči sveče, a najmanje ob električni luči. Ta je manje škodljiva, nego luč solnca. Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^Jtt vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cene brez konkurence. ~ ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO ^ Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skaf]jica stane 6 O stotink. Pozor na ta užig na zamašku T T I skih gimnazijcev, navalilo na »Sokola«. Dru- Književnost in umetnost. bila rada -e enkrat videla pred svojo smrtjo. Tolažili so jo vedno, da pride črez nekoliko i hal « Je drla kanibalsko >Abbasso Sokol c, dni. ker ima neko silno delo izven mesta in "fora 1 ^egri«, »morte alle eavre« ! Kame-ga ne more zapustiti. Bolna žena je bila po- nJe Je kar deževalo. Od nikjer ni bilo videti tolažen s tem in je mirno čakala svojega redarjev. Morala je priti »bereitschaft« vojaške posadke, katera je razgnala te divjake. Slovensko gledališče. Ljubljansko gledališče je dospelo na Snšak in bo tam gosto- ! valo nekoliko dni v »Hotel Sušaku«. Prva | predstava bo jutri. moža, katerega pa seveda ni mogla pričakati, ker je bil že pred njo na onem svetu, — včeraj zjutraj je namreč tudi ona izdihnila svojo dušo in zapustila ubogo osir«»čeno hčerko, ki je v malo dneh izgubila očeta in mater, dogodkih. Hčerko, kateri je še le T let, so izročili neki nje teti. Nesreča. Z nekega parnika, ki je pripeljal riž v čistilnico riža pod Skednjem, hotel je danes zjutraj neki mornar skočiti v čoln, a je o tem po nesreči pal v morje in se bržkone utopil. Trupla niso še našli. Povožena triletna dekliea. Sinoči ob 7. uri je povozila v ulici Torrente neka kočija deklico Valentino Meršček iz ulice Moli no a vapore št. 4. Deklica se je bila za trenotek oddaljila od svoje matere in je tako po nesreči prišla jhkI mimo vozečo se kočije. Prenesli so jo na zdravniško postajo, kjer so jej obvezali glavo in vrat, ki sta bila močno poškodovana, na kar jo je mati odnesla domov. Požar. Sinoči |K> *». uri zvečer se je zažgal sofa v stanovanju Konstantina Lut-mann-a v ulici Monte. Ker ni bilo njega doma, udrli so v njegovo sobo sosedje in pogasili ogenj, ki je napravil kakih 100 K škode. Pretep v malem svetu. Na zdravniško postajo so včeraj prinesli 3-letno deklico Fer- Ćudno, da nam »Corr. Bureaux« iii javil tega krasnega čina avite culture, ko je sicer toli gostobeseden tudi ot> najnepomembniših Vesti iz Kranjske. * Občni zbor »Narodne tiskarne« v Ljubljani se bo vršil dne o. maja t. l. ob 11. uri predpoludne v prostorih »Narodne tiskarne«. * Vinarska zadruga v Novem mestu. Ustanovni shod te važne zadruge bo dne 1. maja t. 1. * Kamnik — slovenski \Vohrichs-liofen. Pod tem naslovom priobčuje zagrebški «Obzor» članek, poln simpatije do našega slovenskega Kamnika — tega zdravilišča našega. Clankar proslavlja lepoto tamošnje narave, svežost zraka, udobnost življenja, gostoljubnost Slovencev, ter označa Kamnik kakor pravo «alpinsko letovišče«. Kamnik je postal zbirališče onim Hrvatom, ki odhajajo na letovišče. Tamošnje prebivalstvo ji.i povsodi vsprejemlje najprisrčneje, ljubeznjivo, tako bratski, da oni, ki je bil enkrat v Kamniku, ne more pozabiti ne le tega divnega kraja, ampak tudi ljubeznjivega meščanstva. Posebno se spominja tudi kamniških pevcev, ki nando Sitter iz hiše st. i> v srednji ulici, s skladnim pevanjem hrvatskih in slovenskih Brzojavna poročila. Državni zbor. DL'NAJ 30. (B.) (Zbornica poslancev). Med došli mi spisi je predlog posl. Doberniga (nemška ljudska stranka) glede zakonite uravnave odgovornosti skupnega ministerstva. Predlagatelj zahteva, da je pozvati vlado, naj ista nemudoma uvede potrebne korake, da zakon, obljubljen že pred 33 leti, o odgovornosti skupnega ministerstva čim prej stopi v veljavo. Rešivši formalije je zbornica prešla na dnevni red t. j. v specijalno razpravo novele o pristojbinah. K § 11. se je oglasil za besedo posl. d. Vogler (nemška napredna stranka). Izgredi v Lrovu. LVOV 30. (B) Sinoči so v ulici Sie-na\vskega ekscedenti razbili šipe. Nadaljne izgrede so preprečili redarji. Telik požar. LVOV 30. (B) Listi poročajo, da je minolo noč mesto Mjelec, ležeče ob zapadni gališki železnici, pogorelo. Zgorelo je 150 hiš. Knez Ferdinand Bolgarski na potovanju. DUNAJ 30. (B) Knez Ferdinand Bolgarski je — na poti v Sredec — dospel semkaj ineognito na kratko bivanje. Išče se popolnoma izvežban mesarski delavec zmožen slovenskega jezika. Poprasa naj se pri uredništvu našega lista. NAZNANJAM, da se sem prevzel v ulici Molin piccolo št. 9 (vhod iz trga della Zon t a) dobro poznato ljudsko kuhinjo. Preskrbljena je vedno in ob vsaki uri z gor-kimi in mrzlimi jedili; posebno pa imam vedno na razpolago raznovrstne ribe in poiento. Svojim rojakom se toplo priporoča Ivan Štolfa. OBUVALA! PEFI KRASEVEC pri cerim st. Petra (Piana Eosario pod ljndsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrse v tistem dnevu. O-lpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. Mojster filjalka ▼loge na k nji ti— i 4%. posrtdovanjt, posojila mš vrsd-snićni eskompt, vli razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. &laniica t akcijah 20,000.005 K. ;l6Mr?iil zaklad nad 7,000.000 & Centrala v Pragi. FodrateiM v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubloal^ Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. A rža šfea p o sojilnica in hranilnica npatrovaoa zadruga z omejenim poroštvom VABILO na IX. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice reeistroTanr /jdrarc /. oncjriim poroštvom kateri bode v nedeljo dne 19. maja t. I. ob 10. uri predpol. t prostoril posojilnice (..Slo?. Čitalnica11) ulica San Franceaco 2, L n. DNEVNI RED: 1. T>etno porodilo in jK»trjenje letnega računa. *J. Razdelitev »'istega dobička. .'J. Poročilo o gofl|>odar8tvu z rezervnim zakladom. 4. Kazni predlogi.*) 5. Volitev naezorništva. K obililni udeležbi vabi \ačeJništ ro. TRST, dne »I. aprila MUl. * I i; "rfl. Vsak zadružnik sme pri občnem zl»oru staviti predle ge. kateri ni.»«> na dnevnem re«iu. < • teh predlogih pa ol>eni zltor ne more precej oklepati, ampak le rnlloči. re *e sploh vzamejo v pretre-. ali, se morajo izročiti pusehneniu od>*eku. ali nadzorstvu, ali pa naćelništvu, da »e o njih poroda * lodočem oljnem zboru. Ti predlogi se moiajo potoni postaviti na dnevni red lK>d(>čega oln'nega zl*)ra Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje ii prevažanje pohištva Rudolf Ezner Trst. — Via S^uera miovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na najlH>lj>i način in po zmernih cenah. Nak'a-tiauje in prevažanje pohištva po železnici in m<»rju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tu i; iz hise v hiso po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vosov i najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovcekov. zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si l>odi. IMV Cene zmerne. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortoj»edičnih aparatov. TrM. — Via drl Torrcntc ;t. v~>s-:{. — Trst. (N»-|»n»H »iMila < biozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, modrci, umetne roke in no«re, berplje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nojjoviee, ,-iispenzori, elektro«eraj>evtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov z kirurjrična zdravljenja, an^ležki predmeti o I gumija in nepremočlji vih snovij. Osmica. 1'odpisan i naznanja, da začne z dnem t. m. točiti svoje belo in črno vino. Kapljica je najl>olj^e kakovosti. Pričakuje mno-20i-r» >jnega ol-i-ka in -t- lieleži u dani : Jakob Skrinjar. posestnik na Trsteniku nad Greto i št. 131. Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel Zalego olja, Kisa, mila ili v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 Hlapo pošiljam Iranko na dom j »o naručili na deljelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnim povzetjem. Za mnogobrojne naročile se toplo priporoča udani Josip Gregorić Vzemite po potrebi na košček sladkorja 30 od 40 kapljic A. ThierryJevega balzama. da notranje dele telesa dobro očistite in ne vživate samo ta balzam, ampak drgnite ž njim tudi zunajne dele telesa, katere obvarujete pred morebitnim vnetjem. Pristen le z vsemi naprednimi državami registro-vauo s zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrd ko: Edino pristno. Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lvkarnak po o0 in <>(> st. Po poŠti dvanajst malih ali šest velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe m izkazom zalog celega svetil pošilja po predplačilu 1 krone iO stotin k lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ro-hitseh-Sauerbruun). Vdobiva se v lekarnah. Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah. Neštevilno priznanih pisem je na razpolago in hajajo vsaki dan izdelovalcu. _ I>a izpodrinem ceneno bazarsko ali semenjsko blago, mi je ena bajvečjih Švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserje v. skoro zastonj v svrho reklame, da populariziram njen« izdelke, dokler ne zmanjka zaloge. JL • * . M. o — ^ ^mm —^ s il * i- zz ■ Srn S "s - — © >- ^ y — ! rr zz~ j " * 3 — — G1<1. 2-10 slane (iUL 4*20 stane (;it. 2*. tam, kjer je bila prodajalniea Salzingerja. V zalogi bodem imel popolen izbor predmetov za moške in ženske, in sicer : volnene snovi, bombažnate snovi, perkale. rigadine. zlate, srebrne in brokatne snovij. satin. oksfort. cefir i. t. d. Perila. Platenine. Bombaževina. m ■ za moške in ženske. l>eh- in barvane, vseh vrst in izbrane kakovosti. Spodnje Ol dJl/G srajce, spodnje hlače, nogavice, modrci, nadmodrci, nianšete, ovratniki, kravate, robci, pletenine i. t. d- Posebno pozornost bom obračal v to. da bode moja trgovina vedno dobro izbrana, da si bom nabavljal vse predmete, ki jih bode slavno občinstvo želelo imeti in obljubujem take cene. da »e mi ne bode bati konkurence. Nadejam se podpore in beležim spoštovanjem F. DOBAUSGHEK TRST. — u I i e a Bariera v e e e h i a 27. — TRST. NB. Govori se tudi slovensko. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev železnati tiiii Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin k in na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione št v. 3. Postne pošiljatve s povzetjem S 1 Gostilna Dominik Ravalico TKST. — I lica Gbesra št. 7. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se sprejemajo nnročbe na dom s točno postrežbo. Jakob Kosmelj HITRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Karine. TRGOVI X A jest vi n iii kolon ijalncira hlaira. delikates in koriserv. Izbor raznih vin in likerjev. i Imam tudi filijalko v nlici Bastione Štv. 2, | nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem 1 najudanejši Jakob Kosmelj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Restaurant SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. B najugodnejša gostilna h PLZENSKO PIVO SILBEREGG po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG rez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za kuhanje kave ali eaja, ki deluje sam od sebe, ne da In bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera vecchia "» — TRS T V najem se odda kakor letovišče hiša na deželi s tremi sobami in kuhinijo na svežem zraku in jako zdravem kraju. Več se izve v ulici P e t r o n i o št. 1. Varstvena znamka: SIDRO. ^ 1 §p §1 a 31 iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, balerine blažeče mazilo dobiva se po »0 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z na>o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. Ricbterjeva lekarna Dri zlatem levu v Pragi Elizabetine ulice S.