strokovni članek UDK 598.813(497.4 Istra) 
BLEDI VRTNiK (HIPPOLAIS PALUDA) V ISTRI 
Miran GJERKEŠ 
Omitološko elruätvo íxobrychus, Si-6000 Koper, Gasilska 8 
IZVLEČEK 
V letih 1995-1998 je avtor spremljal pojavljanje bledega vrtnika {Hippolais pallida) na Miljskem hribu pri Ankaranu. V teh letih je na dveh lokalitetah večkrat poslušal pojočega samca, v letu 1998 pa je imel priložnost opazovati par bledih vrtnikov. Avtor domneva, da je poselitev potekala iz Dalmacije, kjer je bledi vrtnik pogost, prek hrvaške Istre v slovensko Istro. Težišče prispevka je na izbiri gnezditvenega habitata in vlogi kulturne krajine. Avtor ocenjuje velikost populacije bledih vrtnikov v slovenski Istri na 5 da 10 parov. 
Ključn e besede: bledi vrtnik, Hippolais pallida, pojavljanje, širjenje areala, Istra 
UVO D 
Bledi vrtnik [Hippolais pallida) je palearktično raz­širjena vrsta, ki sega tudi v osrednjo Afriko {Gorman, 1995), Severna populacija preživi zimo v tropski Afriki (Pforr & Limbrunner, 1983). jesenska selitev poteka v mesecu avgustu in septembru, spomladanska pa v apriiu in maju. Gnezdi v Španiji, severni Afriki, na Balkanskem polotoku, v Turčiji in na Bližnjem vzhodu vse tja do Kitajske. V osrednji in severni Evropi je redek klatež (Pforr & Lirnbnjnner, 1983). Za gnezditveni habitat si izbere sestoje tamariske (Tamarix spp.), vlažen gozd vr­bovja in topola, lahko pa tudi park- Sredozemska popu­lacija gnezdi v starih oljčnih nasadih in sadovnjakih z vrstno pestro talno vegetacijo, kjer najde obilje žuželk, ličink in jagodičevja (Harris etai, 1996). 
ZGODOVINSKI IN SODOBNI VIRI PODATKOV 
Do leta 1965 nt podatkov o pojavljanju bledega vrt­nika v Istri. Rucnerjeva (1965) ga omenja za Premanturo in Poreč. Prernantura leži na skrajnem koncu polotoka Istre, v srednje mediteranski klimatogeni združbi Fraxino orni -Quercetum ilicis H-ič 1958 v obliki nizke makije. Mesto Poreč z okolico pa je v submediteranskem vege­tacijskem območju listopadnih gozdov in grmišč. 
Na Balkanskem polotoku bledi vrtnik naseljuje osrednji del, od jadranskega morja vse tja do Madžarske (Rucner, 1965). Podobno sliko razširjenosti najdemo v delu Catalogus Faunae lugoslaviae (Matvejev & Vasic, 1973) s pripombo, da vrsta morebiti gnezdi v jugo­
zahodnem delu Slovenije. Enakega mišljenja sta tudi Gregori & Krečič (1979). V knjigi Ptiči Slovenije (Božič, 1983) ga avtor navaja kot vrsto, gnezdečo v Sloveniji, vendar svoje trditve ne argumentira. Na Rujevcu nad Sečoveljskimi solinami, v neposredni bližini Slovenije, so Škornik in sodelavci (1990) 23. 6. 1983 in 21. 6. 1984 poslušali petje bledega vrtnika ob reki Dragonji v kulturni krajini. Ta edini podatek o bledem vrtniku v gnezditvenem obdobju povzema tudi Geister (1995) v Ornitološkem atlasu Slovenije. Rubinič (1994/1995) omenja 3-5 gnezdečih parov v širši okolici reke Mirne. Za rt Kamenjak ga beležita Dilena & Turzi (1997). Geister & Ciglič (1997) sta v letu 1994 na otoku Srakane Vele v Kvarnerju popisala dva pojoča samca. 


PODATKI O POJAVLJANJU IN VERJETNI GNEZDITVl BLEDEGA VRTNIKA V SLOVENSKI ISTRI 
Bledi vrtnik je težko opazna vrsta, ki se nerada prikaže. Izdaja jo le petje. Potrebno je kar nekaj iz­kušenj za detekcijo vrste, saj si habitat deli s krat­koperutim vrtnikom (Hippolais polyglotta) in žametno penico (Sylvia melanocephala), obe vrsti pa se tudi podobno oglašata. • 
V letih 1995-1998 sem imel priložnost večkrat opazovati bledega vrtnika (tab. 1). V dveh primerih je šlo za možno gnezditev (Monte Moro 2 in Draga sv. Jerneja), v.enem pa. za. verjetno (Monte Moro 1). Naj­zgodnejše opazovanje je bilo v tretji dekadi meseca aprila. Zgodnje pojavljanje je za to izrazito medi­teransko vrsto presenetljivo. Kratkoperuti vrtnik se vrne 

Miran CjERKGŠ: BLEDI VRTNIK (HIPPOLAIS PALLIDAS V ISTRI, 9! -94 
Tabela 1; Pregled pojavljanja bledega vrtnika (Hippolais pallida) na Miljskem hribu pri Ankaranu. Table 1: Occurrence of Olivaceous Warbler (Hippolais pallida) at Mifjski hrib near Ankaran. 
Kraj (Site) 	Datum Stanje (Status) Dolžina opazovanja Habitat 
(Date) (Observation period) 

Draga sv. 4.5.1995 samec poje ni preverjeno Jerneja (singing male) (not verified) 
Monte 25.5.1997 samec poje V, V i 
Moro 1 (singing male) 
Monte 20.4.1998 samec in samica IV, V, V i 
Moro 1 (pair) 
Monte 30.5.1998 samec poje V, VI 
Moro 2 (singing male) 

vsaj deset dni kasneje, medtem ko se rumeni vrtni k (H. icterina) seli prek jugozahodne Slovenije konec maja. Na lokaliteti Monte Moro je samec že izrazito pel v gošči. 
Opazovani osebek se je hranil z žuželkami, ličin­kami in murvinimi plodovi. Slednje je obiral sočasno tudi kratkoperuti vrtnik. Konec meseca maja 1998 sem opazoval tudi samico, s katero sta se družno pre­hranjevala na murvi. Z njenimi plodovi je verjetno krmila zarod v bližnjem gozdiču hrasta puhovca, saj je imela nekoliko rdeče pomazano oprsje. Samček je prepeva! do srede junija, zato predvidevam, da je par verjetno vzredil le en zarod. Čeprav sta si gnezditveni okoliš delila s kratkoperutim vrtnikom, nisem opazil nobene medvrstne nestrpnosti. 24. maja 1998 sem imel redko priložnost hkrati poslušati petje vseh treh vrst vrtni kov. 
Po opažanjih sodeč poseljuje bledi vrtnik v slovenski Istri tradicionalno kulturno krajino. Za njegov habitat je značilna mozaična zemljiška struktura polj, sadovnjakov, travnikov in manjših vinogradov. Velikost parcel le redko presega 25 arov. Zemljišča razmejujejo drevesno-grmovni sestoji. Od nizko rastočega drevja prevladujejo hrast puhovec (Quercus pubescens), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus), od grmovnic pa črni trn (Prunus spinosa), kalina (Li­gustrum vulgare), lovorikovec (Viburnum tinus), žuka (Spartium junceum), glog (Crataegus spp.), navadna trdoleska (Euonymus europaeus), južna šmarna detelja (Coronilla emeroides) in Sipek (Rosa sp.). Bogato podrast dopolnjujejo vzpenjalke. Omejki ponekod dosegajo ši­rino !e nekaj metrov, ponekod pa tvorijo manjše otoke naravnega rastja, ki so skoraj neprehodni. Te omejke, ki ponazarjajo različne stadije vegetacije, razvite na de­gradiranih prvotnih rastiščih svetlih iistopadnih gozdov, je kmečki živelj nekoč izkoriščal le za domače potrebe, za opornike pri vinski trti, paradižniku in stročnicah, za kurjavo ter travno rušo kot ste!jo. Z opustitvijo iz­koriščanja se }e vegetacija spontano zarasla. Taka kulturna krajina je na prvi pogled kaotična. Njene zna­
oljčni nasadi, vinogradi, sadovnjaki, grmišča, travišča, terase (olive groves, vineyards, orchards scrubs, grasslands) 
vinogradi, polja, grmišča, travišča 
(terraces, vineyards, fields, scrubs) 
vinogradi, polja, grmišča, travišča (grasslands, 
vineyards, fields, scrubs) 

pašnik v fazi zaraščanja (ruj, žuka, puhovec, črni gaber) (pasture in the phase of overgrowth (wig tree, white oak, hop-hornbeam)) 
čilnosti so razgibanost terena, drobno raz parcel i rana zasebna lastnina, trenutne gospodarske razmere in v zadnjih letih vrtičkarstvo in oljkarstvo. Obenem pa v sebi združuje skoraj idealna razmerja med potrebami človeka in življenjskimi potrebami ptic. V njej najdejo svoj Optimum termofilne vrste. Med te prav gotovo po­leg plotnega strnada (Emberiza cirlus) in žametne penice (Sylvia melanocephala) sodi tudi bledi vrtnik. 
ŠIRJENJE GNEZDITVENEGA AREALA BLEDEGA VRTNIKA V ISTRI 
V strokovni literaturi je opisano širjenje bledega vrtnika prek osrednjega Balkana proti severu. Pred letom 1950 je bil redek gnezdilec Madžarske (Gorman, 1996). Danes je gnezditvena populacija bledega vrtnika na Madžarskem ocenjena na 200 do 400 parov (Gorman, 1996), Vrsta se je širila po rečni dolini Donave in Tise, kjer se je naselila v vrbovju, sestojih tamarisk in to­polovih kulturah. Posamezni osebki danes gnezdijo v mestnih parkih daleč stran od voda. 
Ob jadranski obali je bilo širjenje bledega vrtnika postopno. Rucnerjeva (1965) navaja za šestdeseta leta težišče populacije v Dalmaciji, v obalnem in otoškem pasu. Tu je zabeležila kar 35 lokalitet pojavljanja. Za hrvaško Primorje navaja 1 lokaliteto (Jurjevo), za Kvarner in Istro pa po dve. Po tem obdobju je vrsta, ki je imela v Dalmaciji stabilno aii naraščajočo populacijo, verjetno začela širiti areal proti severnim predelom jadranske obale (si. 1). 
Sodeč po opazovanjih iz leta 1998, ko sem opazoval samca in samico skupaj, bledi vrtnik v slovenski Istri verjetno gnezdi. Upoštevajoč da gre za vrsto s po­sebnimi ekološkimi zahtevami, ocenjujem, da gnezdi od 5 do 10 parov. 


ZAHVALA 
Za strokovni pregled in kritične pripombe pri prebiranju rokopisa se zahvaljujem dr. Lovrencu Lipeju. 

Miran GiERKEj : BlED t VRTNI K (HIPPOLAIS PALLIDA) V ISTRI. 91-94 
SI, 1: Širjenje gnezdîtvenega areata bledega vrtnika (Hippolais pallida) v Istri v obdobju 1965 do 1998 (Viri: 1965 -
Rucner 1965; 1983, 1984 - Škornik et al., 1990; 1994 - Rubinič, 1994/Mirna; 1994 - Geister & Cigiič, 1997; 1997 -
Difena & Turzi, 1997; 1995, 1997, 1998 - to delo). 
Fig. 1: Expansion of Olivaceous Warbler's breeding range in Istra from 1965 to 1998 (Viri: 1965 - Rucner 1965; 
1983, 1984 - Škornik et al., 1990; 1994 - Rubinič, 1994/river Mirna; 1994 - Geister & Cigiič, 1997; 1997 - Dilena 
& Turzi, 1997; 1995, 1997, 1998 - this work). 

OLiVACEOU S WARBLE R (HIPPOLAIS PALLIDA) I N 1STR A 
Miran GIERKES 
Ixobrycbus Ornithological Society, Si-6000 Koper, Gasilska 8 
SUMMARY 
During 1995-1998 the author monitored the occurrence of the Olivaceous Warbler Hippoiais pallida at Miljski hrib near Ankaran in Slovene Istra. In these years he heard a male singing a number of times on two different sites, while in 1998 he had the opportunity to observe a pair of these birds. The author presumes that they came to Slovene istra from Dalmatia (Croatia), where Olivaceous Warblers are quite abundant, by crossing Croatian Istra. 
Considering the author's observations, the Olivaceous Warbler inhabits, in Slovene Istra, the traditional cultural landscape. Characteristic of its habitat is a mosaic land structure of fields, orchards, meadows and somewhat smaller 
Miran GjERKiiS: 8LLDi VRTNIK (H1PPOLAIS PALLIDA) V tSTRi, 9J-9 4 
vineyards. Surface area of the plots rarely exceeds 0.25 ha. The plots are demarcated by stands consisting of trees and shrubbery. Among the low-growing trees there prevail white oak (Quercus pubescens), hop-hornbeam (Ostrya carpinifolia) and manna ash (Fraxinus ornus), while the shrubbery is represented mostly by blackthorn (T'runus spinosa), common privet (Ligustrum vulgare), wayfaring tree (Viburnum tinus), Spartium junceum, hawthorn (Crataegus spp.}, Euonymus europaeas, Coroniila emeroides, and dog rose (Rosa sp.). The rich undergrowth is supplemented by climbing plants. In such traditional cultural landscape some thermophilous bird species find their optimum, and among these there certainly is, apart from Cirl Bunting (Emberiza cirlus) and Sardinian Warbler (Sylvia melanocephala), the Olivaceous Warbler. 
In view of the observations from 1998, when a male and a female were observed by the author, the Olivaceous Warbler probably breeds in Slovene Istra, and considering that this species has some very special ecological requirements, the author estimates the OlivaceOLis Warbler's population in Slovene Istra at 5-10 pairs. 
Key words: Olivaceous Warbler, Hippolais pallida, occurrence, expansion of its range, Istra 
LITERATURA 

Božič, I. 1983. Ptiči Slovenije. Lovska zveza Slovenije. 
Ljubljana. 
Dilena, L. & G. Turzi. 1997. Istria, Cherso, Lussino, 
Vegiia. Guida naturalistica. Vol. XI: 122-132. 
Geister, I. 1995. Ornitoioški atlas Slovenije. Državna 
založba Slovenije. Ljubljana. 
Geister, I. & H. Ciglič. 1997. Ptice otoka Srakane Vele v 
Cresko-lošinjskem arhipelagu. Annales 1 1: 73-84. 
Gorman , G . 1996 . The birds of Hungary. Christopher 
Helm. London. 
Gregori, J. & I. Krečič. 1979. Naši ptiči. Državna za­ložba Slovenije. Ljubljana. 327 str. 
Harris, A., H. Shirihai & D. Christie. 1996. The 
MacMillan Birder's Guide to European and Middle 
eastern birds. MacMillan, London. 



Matvejev, D. S. & V. F. Vasič, 1973. Catalogus Faunae 
lugoslaviae. AVES. SAZU, Ljubljana, Pforr, M. & A. Limbrunner, 1983. Uccelli d'Europa. Atlante iliustrato. Luigi Reverdito Editore. Trento. Rubinrč, B. 1994/1995 . Ptice doline reke Mirne v Istri na Hrvaškem. Naloga za Gibanje "Znanost mladini" 8. srečanje raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije. Ljubljana. Rucner, 8. 1965 . Odnos mediteranske vegetacije i me­diteranskih elemenata ormtofaune na Bafkanskom polu­otoku. Larus XVi-XV!II: 79-105. Škornik, I., T. Makovec & M. Mikiavec. 1990. Fav­nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99.