hajati 1974. leta; doslej je v njej iz- šlo 13 knjižic za najmlajše. Zamiš- ljena je kot slikanica, ki bi prven- stveno z besedili o NOB ohranjala izročilo osvobodilnega boja in ga pre- našala na mladi rod. Med navedenimi slikanicami je najbolj izviren Kurirčkov dnevnik. V njem je nakazanih enajst zgodbic, ki jih morajo bralci ali sami nadalje- vati ali dane besede uporabiti v sa- mostojni zgodbici, urediti besedilo in še kako drugače izraziti svojo ustvar- jalnost. Posebno vodilo so ilustracije, ki domišljijo naravnost izzivajo k po- letu; slikanica torej sprošča učenčev besedni zaklad. Njena uporabnost se nakazuje v dveh smereh: kot knjiga, ob kateri bo bralec sam zase sledil njenim invencijam, pa tudi kot pri- pomoček v šoli, da jo učitelj vključi v pouk, kadar gre za urjenje pisnega in govornega sporočanja. V tem pri- meru bo bralec dobil tudi povratno informacijo, saj mu bo učitelj pove- dal, koliko uspešno je zadostil na- potkom, navedenim v zvezi z vsako nedokončano zgodbo. Slikanica se taka, kakršna je, po- nuja tudi kot popestritev branja za značko, prav tako pa kot dopolnilo nekaterih splošnih tem in tem iz zgo- dovine NOB (kurirji, partizanski grobovi, dan žena), ko učencem omo- goča, da pokažejo, kako so razumeli učiteljevo razlago. Nazoren pripomo- ček so ilustracije. Ob spretni spodbu- di učitelja ali pa koga drugega po- nujajo veliko možnosti, da se bralec ob njih razgovori ali razpiše tudi bolj na široko, kot je predvideno s posameznim napotilom. Tako je za- misel že zaradi didaktične strani vredna posebne pozornosti. Drugi dve slikanici sta standardni, velja pa omeniti njuno pripovedno dinamiko, najsi bo v besedilu ali ilu- straciji. Berta Golob KURIRCKOVA ZGODOVINSKA SLIKANICA Kurirčkova zgodovinska slikanica je začela izhajati leta 1978. V prvem letniku je izšlo pet slikanic: Leopold Suhodolčan Zgodilo se je šestega aprila (ilustr. Aco Mavec), Ivo Zor- man Bolničarka Vida (ilustr. Marjan- ca Jemec-Božič), Uporne Dražgoše (ilustr. Ive Šubic), Naši kurirji (ilustr. Marjan Manček), France Filipič O pohorskem bataljonu (ilustr. Štefan Planine). Snov je zgodovinska, tematika za- obsega narodnoosvobodilni boj, za- snova pa je literarna. Najbolj splošna je pripoved o bol- ničarki Vidi, najbolj konkretna pa o pohorskem bataljonu. Ob tem se vsi- ljuje vprašanje, kako mladim bral- cem sploh predstaviti pomembne zgodovinske dogodke: ali kot stvarno faktografijo ali v literarizirano obli- ko zajeto osebno doživetje samega avtorja oziroma koga drugega. Ured- nik omenjene zbirke se je odločil za to, drugo pot. Pred prvo ima to prednost, da bralca zaradi akcijske napetosti ne- posredneje pritegne k dogajanju, ta- ko da potek dogodkov nekako sodo- življa. Za bralce, ki jim je zgodovin- ska slikanica namenjena, je to dokaj ustrezen način. Za tri slikanice je besedilo napisal Ivo Zorman. V Bolničarki Vidi iz- stopa požrtvovalnost partizanske bol- ničarke, bralec pa se utegne zamisliti še nad okoliščinami, ki v vsaki vojni otežujejo skrb za ranjene vojake. Podčrtana je humana nota gveril- skega bojevanja, ko se mlada bolni- čarka za ceno lastnega življenja iz- postavlja nevarnosti in rešuje ra- njence. V Upornih Dražgošah je središčna točka požig partizanske vasi, v kate- ri je življenje sprva potekalo dokaj mirno in kjer so se na odru vrstile prave partizanske predstave. Ko se Nemci odločijo vas ukrotiti, se Draž- gošani odločijo uporno bojevati. Po- anta pripovedi je v neuklonljivosti zavednih vaščanov in v tem, da iz ruševin vedno vzklije novo življenje. Tretja zgodovinska slikanica govo- ri na splošno o prav posebni, ano- nimni vojski neštetih kurirjev, ki so s svojo drznostjo in pogumom pre- magali ovire vseh vrst in tako zelo odločilno pripomogli k zmagi. Avtor se spominja tudi osebnih izkušenj z njimi, to pa daje pripovedovanju do- datno mikavnost. V vseh treh slika- nicah je dogajanje dokaj zgoščeno, osredotočeno na poglavitno črto — povedati tisto, kar v najbolj zgoščeni obliki nakazuje sam naslov. V vseh omenjenih slikanicah je enakovredno dopolnilo besedil ilustracija, najbolj izvirna pa je gotovo Mančkova sli- karska govorica. Leopold Suhodolčan je začetek vojne prikazal kot odločilni trenutek, ko se usoda naroda lomi na dvoje. Otrokoma, Tomažu in Ančki, počasi postane jasno, da se z vojno začenja nov čas in da tudi v teh spremenje- nih okoliščinah narod ne bo ostal prepuščen sam sebi. Njun pogovor z dedom na nekaterih mestih sicer ni povsem prepričljiv, deluje nekoliko skonstruirano, v celoti pa slikanica bralcu nazorno približa začetek dru- ge svetovne vojne. France Filipič je iz izčrpnega po- znavanja usode pohorskega bataljo- na na — lahko bi rekli — najkrajši možni način opisal njegove zmage in pošasten konec. V zgodbi se mu je posrečilo izpričati vso monumental- nost herojske drže tega bojnega ko- lektiva. Mladi bralci so s Kurirčkovo zgo- dovinsko slikanico dobili v roke kvalitetno branje, ki jih po eni stra- ni informira o posameznih dogodkih iz preteklosti, po drugi pa jim infor- macijo odene v vabljivo literarizira- no obliko. Naglasiti velja še delež ilustratorjev in primakniti vpraša- nje, ali bi zgodbe same na sebi zaži- vele s prav tako polnostjo, če jih ne bi spremljalo tudi slikar j evo umet- niško sporočilo. Berta Golob SLOVO OD OTROŠTVA Branka Jurca: Kad jagode zru. Beograd, Nolit 1977. Slovenska pisateljica Branka Jurca je razen knjig Pod bičem in Stekleni grad posvetila otrokom in svetu otroštva vse svoje stvaritve, od sli- kanic, zbirk pripovedk do romanov — nabralo se je skoraj trideset del. V tem kalejdoskopu podobe otroštva naj posebno poudarim naslednja de- la: Žrebiček brez potnega lista, Ro- diš se samo enkrat, Katka in Čuj,