670. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 3. novembra 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
iraznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob :. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se l»*	pošilja	upravništvu.	m
m	Telelon številka 118.	:a
'	-J?’-
cr.r -'V •
Posamezna številka 6 vinarjev.
**»	Dredništvo	in	npravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Dopisi se pošiljajo uredništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in *ahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju polo pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, ut Telefon številka 118.
o:
ts
Obljube in prevare.
Tiranska nadvlada večine razpuščenega deželnega zbora je takrat lahko udejstvila svoje načrte, ker je Imela na vseh koncih in krajih vlado za seboj. Dosegla je zato, da je vlada deželni zbor razpustila v momentu, ko je bil za klerikalce kritečen tre-notek, ko bi morali predložiti na zahtevo pred javnost jasne in čiste račune. Preprečila je na ta način sodni dan, ki je pretil polomiji ljudskega sleparstva, katerega voditelji so čutili v bližini neprijeten kraj, kjer je jok in škripanje z zobnii.
Stranka in njeni priležniki pa so tudi videli, da izginja naklonjenost ljudstva, da se poslavlja dosedanja prisiljena zaupljivost. Naše ljudstvo, živeče pod krono klerikalne strahovlade, je spoznalo, da so šikane, ki jih uprizarjajo klerikalci prav takšne, kakor so bile za časa španske inkvizicije. Natezalnico so sicer odpravili — zato pa so pričeli z drugimi, manj vidnimi napravami — zvišali so davke in tarife.
Kaj so nam obljubljala ta Jagnjeta božja? Da bodo zastavila vse svoje moči«, da bodo žrtvovala za blagor vse, da izpolnijo za dobrobit naroda najvišje pogoje, da bodo celo razpeta na križu — za dobro stvar, seveda.
Danes ne morejo več vspavati mase z obljubami, ker vsakdo zahteva dejanj. In kaj so napravili prijatelji ljudstva? Napisali so knjigo. Kajpa, blestečo knjigo v briljantnem jeziku, v vzvišenem tonu. Tako so nam ponovili v umerjenih stavkih s preraču-njeno treznostjo vse tisto, kar je raz-klepetal deželni glavar v hozani nase in svoje sokoritarje, 1000 sklepov, BS načrtov, prijatelji, aleluja, hosana In excelsis... Kdaj je bila delazmož-nost dež. zbora tako velika, kdaj so storili poslanci toliko za blaginjo našega ljudstva? Nikoli. To je edini slučaj, ki bo zapisan v spominsko knjigo kranjske dežele z visokimi slavospevi psalmista.
Potem so šli in so knjigo natisnili. Zunaj lep ovoj, prikupljiv tisk, priročen format, da jo bo zvlekel ljudski bojevnik v slučaju potrebe iz frakovega žepa brez vseh ovir. Pričel bo čitati odstavek za odstavkom, našel marsikje osnovno misel za nedeljsko pridigo — saj naše ljudstvo veruje in zaupa. Naše pridno, ubogljivo, ponižno ljudstvo. Kajpada, kajpada ... nič manj kakor 1000 sklepov, to je približno takšen čudež kakor čudeži v Vodicah ...
Ne bomo ponavljali klicev o odrešenju. Masa, ki je hodila do današnjega dne za brezvestnimi izkoriščevalci, ki jim je bil edini cilj lastni žep in prerivanje h koritu, zahteva sama, da se izvrši preobrat. Naravna posledica je, da z nezadovoljnostjo ljudstva pade zistem dandanašnjega
terorizma. Je pa tudi za to že skrajni čas. Ne dela v besedah, v pisarjenju, izpolnitve in uresničenja zahtevamo! Pred durmi so volitve. Klerikalci hočejo zopet pograbiti mornent, in porabljajo vsa mogoča sredstva v ta
namen.
Lece in shode, kočijo in avtomobil — prvo na rovaš veri in morali, drugo na stroške dežele. Pa bodo spet kazali na papeževe odredbe v korist proletarcu, na ljubezen tolstih ljudi, ki polnijo svoje trebuhe z denarjem, pozabljali pa bodo na vir dohodkov.
Dežela je danes na šibkih nogah, posamezni okoliši v gospodarskem oziru na tleh. Pri tem opozarjamo na ljubezen do našega kmeta, ki jo je gojil Krek s prodajanjem voznih listkov za »Canadian Pacific« na velike finančne skrbi, ki jih je imel Lampe s svojo Završnico, na sinekurne brige, s katerimi so kontrolirali klerikalci deželne električne centrale.
Ostaja pa še ena pot. Ni še končana zadnja poteza v šahu, nasprotno : ne usoda, boj naj odloči izid.
Mi potrebujemo prenovljenja, da se popravi greh, ki ga je pritisnil klerikalizem na čelo dežele.
Ta pa je mogoč v združenju, ki mu bo posledica propad klerikalnih kandidatov pri predstoječlh deželno-zborskih volitvah. V to pa naj pripomore naša zavednost, ki bo potrla klerikalnega moloha na tla!
Kmalu se je začela Johanca zvijati kakor v groznih bolečinah. Stokala je in govorila razne besede. Med tem pa je naenkrat potegnila, kakor premagana od bolečine, preko prsi — odeja se je odkrila in na prsih je bila srajca prerezana in kri je curljala. Zadana ji je bila srčna rana. To je bil drugi del »trpljenja«.
Ta prizor je napravil na romarje velik utis, ker se je govorilo, da ji rano prebode sulica, kakor so prebodli Kristusa na križu.
Po tej rani je začela Johanca še bolj trpeti, prehajala je v ekstazo in je razprostirala roke. Naenkrat pa je zopet posegla na ramo, srajca se je raztrgala in rama je bila krvava. To je bil tretji-del trpljenja. Tako je potem ležala, dokler ni obležala mirno kakor da je umrla! Romarji so morali zapustiti sobo in oditi. Johanca je ostala v sobi sama in slišalo se je, kako se je včasih veselo smejala. Romarji so rekli, da je nebeško veselje po trpljenju.
Podrobnosti o Johanci.
Kako »o se vršile predstave?
Očividec, ki je bil štirikrat pričujoč pri zamaknjenju v vodiškem fa-rovžu, je nam dal na razpolago nekaj podrobnosti o vodiških sleparijah. Predvsem nas je zanimalo, kako so se vršile one predstave v farovžu.
Bilo je tako:
Zamaknjenje se je vršilo vsak petek pop. ob 3. Ljudje so smeli že pred predstavo pogledati posteljo, kjer je pozneje ležala Johanca. Postelja je bila lepa, pregrnjena s svežimi belimi rjuhami. Ko pa se je približala ura čudežev, so morali vsi sobo zapustiti in Johanca je ostala v nji sama. Pogosto se je slišalo, kako se je smejala in klicala: »Ne še, ne še, bo takoj.«
Ko je bila Johanca pripravljena, je dala znamenje in ljudje so smeli
vstopiti.	.	„
Predstava je imela tri oddelke: Krvavi pot — srčna rana — in trpljenje.
Ko so romarji vstopili, je vselej že lil Johanci krvav pot po čelu. Kri je prihajala izpod las. Ta prvi prizor je navadno vse romarje omamil, ker kri upliva na vsake živce. To je bil torej prvi oddelek »trpljenja«.
Zaupniki.
Marsikdo se bo čudil, kako da niso prišli sleparijam na sled. Toda pri predstavah je sedel ob postelji Vodiški župnik in je pazil, da se ni kdo postelji preveč približal. Župnik je z Johanco govoril med predstavo v laškem jeziku. Poleg vzglavja ob postelji je sedela tudi Johančina zaupnica, neka trgovka, ki ima poleg fa-rovža svojo trgovino. Tej je Johanca največ zaupala in najbrže, da je ta ženska vedela za skrivnosti. Ako se je hotel kdo preveč postelji približati, so ga takoj odstranili, češ da Johanca zaradi tega bolj trpi. In res ie Johanca »grozno trpela«, če je čutila, da se bliža kak neverni Tomaž. Zvijala se je in zdihovala, da so neverniki blizu. Tako se je vsak zbal množice — in sleparija je šla naprej.
Delovanje dr. Kreka
Župnik vename.
Župnik je res verjel na čudeže. Dne 7. februarja je prišlo neka! ož'ih znancev v župnišče in so govorili z župnikom. Eden iz njih ie prijateljsko rekel: »Ali ne mislite, da je to kaka taka bolezen«.
Župnik pa se je resno raziezil in je rekel: »Kaj? Bolezen? Meni 78 let staremu župniku bodete vendar verjeli. To je pravo Kristusovo trpljenje.«
Tako je župnik veroval. Ali je pozneje kaj izpremenil svoje mnenje ni znano.
Nasprotno pa kaplan ni verjel na te babje sleparije. Ko ga je neki prijatelj vprašal, kaj sodi o tem, je rekel: »Le poglej, kaj dela, pa boš videl, kaj je res.«
m
za blagor slov. izseljenikov. (Fantje le v Ameriko.)
ji je prišlo! Tej je baje tudi pokazala krvavo rano na svojih prsih. Drugi te rane niso videli, ampak so videli le kri. Ta ženska je o krvavi rani vsem pripovedovala.
Zanimiv je tudi sledeči pojav. Dne 13. jun. se je romarjem dovolilo, da so smeli priti v sobo, ko je Johanca že vstala. In kaj so videli, Na krvavi postelji se je kri sama združevala znamenje I-H-S (sladko ime Jezus) in temu so se seveda vsi čudili. Kako se je vse to godilo, se bo pojasnilo pred sodiščem. Mnogo bo pojasnil tudi Johančin aparat.
Škof in Johanca.
Par posebnih znamenj.
Johanca je imela svojo posebno zaupnico. Ta je ostala z njo v sobi tudi takrat, ko je bila sama oz. predno
Škof je bil v Vodicah, ko je bila birma v Japogah. Škof je v Johanco veroval in baje je bila tudi 4 dni pri škofu v .Ljubljani. Tudi pozneje se je Škof za Johanco zanimal. Na zadnje je pisal župniku pismo sledeče vsebine:
Dragi brat v Kristusu! Zdi se mi da bo naša Ivanka kmalu dotrpela. Po takih velikih izgubah krvi peša, peša in bo kmalu prestala svoje trpljenje in se preselila v sveta nebesa.« (V ječo! Op. stavca.)
Poleg škofa so se za Johanco zanimali tudi Salezijanci in ti so baje od nje največ denarja dobili.
Moje življenje in trpljenje.
Johanca je pisala tudi spis o svojem življenju in trpljenju. Najbrže je
poznala spis sv. Terezije, ali pa sv. Brigite, ki sta tudi pisali o svojih čudežih. Johanca je imela svojo sobico, v nji je bil na mizi oltarček in tam je pisala svoje spomine. Ako so se ti spomini rešili, bodo nudili mnogo zanimivega. V tem spisu je baje popisovala Johanca, kaj vidi v svojem trpljenju.
Svetnica na kolesih.
Johanca je vozila tudi kolo. Ob prostih urah se je vozila okoli farov-ža in po polju — župnik jo je pa okna gledal. Po predstavi se je uo- * hanca navadno prav dobre volje odpeljala v Ljubljano.
Božji kruh.
Neki pek je baje zamesil v kruh Johančno kri, da bi liberalce izpre-obrnil. (Mi mu svetujemo, naj jo sedaj zamesi še sam zase!)
Take in podobne stvari prihajajo zdaj na dan. Aparata baje niso dobili. Ta bo gotovo zelo zanimiv. Vse te stvari pa kažejo, kako srednjeveško neumno je še naše ljudstvo. Pa tudi nekaj gospa iz Ljubljane je bilo v Vodicah in so se zelo jezile čez ljubljanske brezverce.
Posilite naročnino, ako je še niste!
LISTEK
PAVEL BERTNES
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Na kakšen korak?«
»Torej je resnica, da ne veš ničesar, ubogi Olivjč!... In vendar se Je zgodilo toliko važnega!...«
»Kaj neki? Nikari me ne plaši s svojo nepokojnostjo... povej naravnost !«
V par besedah mu je razložila, kako in kaj. Še preden je končala, je planil on po koncu:
»Tak to se je zgodilo ubogemu nesrečnemu otroku, in ravno tisti dan, ko nam je storila neizmerno uslugo!... Ah, uboga mala: nihče ni živel dostojneje in čistejše od nje ... Saj si morate vendar misliti, da sem se poučil natanko, preden sem ji stavil svoje predloge. Vedel sem vse, kar je obrnil podli Pjerfit tako ustud-no v njeno škodo: v resnici pa je prav to v največjo čast njej, in njenemu staremu očetu. Jaz sam sem rekel dekletu, naj ne govori o tem z nikomur, da se ne vzbudi po nepotrebnem markizina občutljivost. To je treba urediti, draga moja, in še takoj...«
»Toda Žak je priznal svoji stari materi tudi. ..«
»Tisto ljubezen?... Da, da zavedam Se dobrO! tO je jv»inenrijei..
nejši vozel pri vsej stvari! In Žak jo ima zdaj tudi za malopridnico ? ..«
»Včeraj jo je zasledoval, pa jo je videl iti k Bobeti.«
»Ah, ljubosumnost! Potem seveda ni čuda: vse te lepe istorije, ki jih je pravil Pjerfit...«
»In graja, rotenje njegove stare matere...«
»To mu je zmedlo glavo. Kaj je storiT?«
»Bojim se, da nekaj jako krutega in krivičnega. Pisal je dekletu.«
»Ah, vraga! Ali veš, kaj ji je pisal?«
»Sam presodi, kaj je moralo biti njegova babica je privolila, da izroči pismo gospodični Lemetrovi, ko ji naznani njeno odslovitev.«
»Pa zdaj?«
»Gospodična Lemetrova je odšla. Žak plaka v sobi. Markiza je zaklenjena v svoji... Ivona pa blodi po dvorcu kakor grešna duša. Jaz sem čakala, da prideš ti. In zdaj, ko si tu — kaj je storiti?«
»Ah, najprej hočem popraviti krivico, ki sem jo povzročil nehote. Takoj zdajle pojdem h gospodu Ro-ajanetu in z njegovo pomočjo in posredovanjem se približam tudi deklici. Ti glej, da potolažiš med tem Žaka. Saj težko ne bo, ako mu poveš, kar ti je znano sedaj.«
»A potem ... potem se razjari sam nase.«
»Vraga... In vendar bi bilo zlo, ako plane brez premisleka v kak neenampJen korak. Ž« uanrei se mj
vidi, da stori kaj takšnega. Ah, težavnost položaja izvira baš iz te ljubezni.«
»Zdi se, Olivjč, da je ta ljubezen res globoko in vztrajno čuvstvo, ki se skoraj bojim njegove sile.«
»Pa je ne misli morda vzeti?«
Neprestano govori o tem.«
»Vraga, vraga... Njej, osebno, pač ni ničesar reči. Prelestna je. Dekle, da si človek ne more misliti po-štenejšega in srčnejšega! Toda — gospodična Lemetrova ... hči, kdo ve koga, vnukinja starega komedijanta ...«
»Vse to sem mu pravila tudi jaz.
»Ah, kako zavozlana je istorija! Toda naposled ... storimo najprej to, kar je najbolj nujno, ali ne? Ko izve Žak, kako je bi! krivičen in okruten, začne obožavati iznova njo, ki jo ljubi še vedno, zakaj ljubezen se ustavlja tudi udarcem, kakršen je bil ta le. Umevno je, da bo prva pot, ki mn pride na um, prav ogromna in nepopravljiva neumnost...«
»Kako mu jo hočeš zabraniti?«
»S tem, da pridobim časa. Pustimo, da se izčrpa prva vihra njegove zbeganosti. Kadar ga obvestiš o vsem, povej mu tudi, da sem hotel storiti brez odloga vse korake, ki — upam — ne bodo brez uspeha ... reci tnu, da sem že na delu in da bi bila obžalovanja vredna neprevidnost, ako bi se hotel kaj vmešavati Od njega da ne bi sprejel nihče ničesar. niega ne bi poslušal nobeden.
jaz pa imain sredstva in poti, da dobim posluha in morem prepričati ljudi, dopovedati jim, kar treba ...«
To rekši, je odšel grof d’Ormoa iskat Florestana, grofica Klara pa se je napotila naravnost k svojemu sinu.
Čitatelj ve, da grof ni ime! sreče in ni našel starega režiserja doma.
Tudi pri »Sto Norostih« ga ni
bilo.
Grof se je udal v neizogibnost In ga sklenil poiskati zvečer, med deveto in deseto uro, ko pride tudi on sam od večerje.
Prav nezadovoljen nad to zamudo se je vj-nil v Rošegijski dvorec.
V Klarini sobi je našel Žaka vsega tresočega se tesnobe — Žaka, ki mu je planil burno nasproti:
»Kako je?«
»Ni ju doma; dobim ju še le zvečer ...«
»Torej bo morala trpeti ves dan, nositi ves dan v svojem srcu ogorčenje nad našim barbarstvom in našo nizkotnostjo... Oh, oče, kako sem nesrečen, kako me je sram! Kako krut sem bil, kako podlo sem ravnal!. ..«
»Ne, Žak:	kako	si	bil	prevar-
jen!«
»To ni izgovor! Ne bil bi smel verjeti. Moral bi se bil spomniti, da v teh očeh nisem videl nikoli dvojnosti in laži... Oh, moral bi jo bil
ljubiti bolj. Moral bi bil čuvati svojo srečo, namesto, da sem jo pogazil v svoji brezumnosti! Tega ne pozabi nikoli, nikoli mi ne odpusti!...«
Grof se je nasmehnil in skomigni! z ramami:
»Še nocoj bo vse urejeno, fant moj dragi. Obljubim ti.«
»Toda,« je zamrmral bridkobno, »tega, da bi se vrnila, ne dosežeta nikoli...«
»Na to rajši ne misli, prijatelj moj. Od vsega, kar ji očita tvoja babica, ostane samo vajin greh — odpustljiv, to prizna, vam, v očeh vseh ostalih — toda neodpusten v očeh markize. In nje ne prepričaš, nje ne pripraviš do tega, da bi popustila ... Kot neprevidna otroka sta se pač vkrcala za vožnjo v deželo ljubezni. Marsikaj bi ti lahko rekel, kar bi se tikalo tega, in tudi ti bi mi odgovoril to in ono — saj imava vsak svoje misli in nazore. Ne izpremeniva jih drug drugemu — to vem; in dokler si ti ne želiš mojih nasvetov, si ne nudim pravice, da bi ti jih dajal. Toda, naj sledi karkoli, spravil si dekle v tak položaj, da ji ni več mogoče ostati tu, poleg tvoje babice, matere in sestre... Naša poslednja beseda ob slovesu bo morala biti pač' beseda brezmejne hvaležnosti za ne-< izmerno uslugo, ki nam jo je storila^ Ako pa hočeš nadaljevati svoje stike; z njo, dragi Žak — v tej hiši jih nei moreš več. Ali ne razumeš tega?«
»Ali, kaj za to! Ct mi da le upanje, da mi enkrat odpusti!«
Štajersko.
Stubalpska zverjad še vedno straši in mori. Sedaj se je pomaknila proti trgu Stainz in sicer v bližino vasi Oanus, koder vznemirja neprestano ljudi cele okolice. Pretečeni četrtek,, v noči, je šel skozi eno ta-mošnjib goš, proti svojemu domu, neki mizar s svojo hčerko. Na mah slišita v goši skraj pota lomenje vej. Komaj sta obstala, švigne mimo njiju kot strela v drugo gošo velika zver. Razločila pa sta samo, da je imela velikost bernhardinskega psa, ter nje rumenkasto se blesteče oči. Isto se je pripelo nekemu gospodu, tujcu. Tudi delavci stainzške opekarne, so zver opazili že večkrat, vznemirja pa tudi že ljudi po vinogradih tako, da hodijo njih posestniki in delavci vedno le oboroženi na delo. Umljivo, da je vznemirjenje velikansko in splošno.
Gradec. (Rimsko grobišče.) V bližini «Weinz6dbriicke« so našli v gramozni jami posestnice Gagi dvoje grobišč, polni okostja ter dve glavi. Prva je od starejše moške, druga od mlajše možke osebe. Poleg skeletov so našli dobro ohranjeno skledico rudeče barve, čašico z ozkim stojalom iz zelenega stekla in še več drobnarij druge vrste. O prvem moškem pravijo, da je bilo velik 1 m 80 cm. Kosti in ostale najdenine so prenesli v erotični oddelek «Joaneu-ina«. Ker ni bilo najdenega nič orožja, mislijo, da je to grobišče rimskih kolonov (kmetov.) Profesor Hiiber namerava stvar še nadalje izkopavati. Grbi so bili pol metra pod zemljo.
Zidan most. (Velika nesreča). Dne 29. oktobra popoldne je moral sedlar Tone Kolar pripeti nov trans-misijski jermen na transmisijsko ploščo, ki je bila pritrjena v višini 5 m. Splezal je gori in pričel polagati jertnenje črez ploščo, kar ga ta pograbi za jopič in zasuče kakšnih 5 ali 6krat po zraku. Ko se je na to jopič odtrgal, je telebnil Kolar v globino koder je nezavesten obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. Tuja krivda je izključena, ker je Kolar vedno imel slična opravila in torej vedel, da mora najpreje ustaviti motor, kar pa navadno in tudi tokrat, ni storil.
Zavodna pri Šoštanju. (Samomor). 231etna posestnica Marija Medved je imela deli časa sem razmerje s svojim 181etniin svakom. Pred par dnevi pa se je izpovedala svojemu možu, a bila od takrat zelo 4iha in pobita. Dne 29. oktobra pa je nagloma umrla. Mislijo, da je iz žalosti in obupa vzela kakšen strup.
Velik volilni shod v Mestnem domu.
Včeraj ob pol 11. se je vršil v Mestnem domu sijajen volilni shod. Mestna dvorana je bila nabito polna občinstva, ravno tako tudi galerija.
Shod je otvoril državni poslanec g. dr. Ravnihar, ki je takoj podelil besedo sklicatelju shoda, županu ljubljanskemu g. dr. Ivanu Tavčarju.
Dne 27. oktobra je bil v Unionu shod Slovenske Ljudske Stranke, na katerem je govoril naš deželni glavar dr. Šušteršič o prihodnjih deželno-zborskih volitvah. Pri tem je napadal ljubljansko mestno upravo. Nastopil je agitator S. L. S. Glavar je govoril o delu svoje stranke in je dal delo
nase, narodno napredne stranke med ušesca. Bil je kakor oni severni kmetovalec, ki je dal svojemu volu zelene naočnike in mu dal za krmo oblanice, da bi vol mislil, da je travo namesto oblanic. Deželni glavar je ravno tako dal svojim volilcem na nos naočnike, da bi njegovi volilci prebavljali njegove politične oblanice.
Na tem shodu je deželni glavar dejal o narodni napredni stranki, da jo je samo sumničenje, natolcevanje in obrekovanje. Govoril je dalje o Ljubljani. Deželnega glavarja srce je vse preplavljeno od same ljubezni do Ljubljane. Prepričan sem, da g. deželni glavar ljubi Ljubljano s tako ljubeznijo, da bi jo najrajši pohrustal.
Deželni glavar je govoril o deželnih hidroelektričnih napravah in je omenjal, da je treba pri tem le korajže in da v tem odločuje korajža. Ne oporekam dež. glavarju korajže, ampak zelo se moti, če misli, da je pri takih stvareh potrebna samo korajža. Završnica je ponesrečena, a plačati se bo morala. Deželni denar pa je zaupan deželnemu glavarju. Te besede o korajži so samo puhle prazne fraze.
Deželni glavar se je dotaknil na shodu tudi mojega prijatelja Beliča, ki je skozinskoz pošten in čist človek in kateremu ne more nihče ničesar niti v najmanjšem očitati. S tem je pokazal dr. Šušteršič, koliko se razume na takt.
Dr. Šušteršič je omenjal tudi mestno elektrarno ljubljansko in se je izrazil, da je slaba, da je popolnoma ponesrečena.
To je laž. Da je stvar ravno nasprotna izpričuje dejstvo, da je od l. 1898., ko se je mestna elektrarna vstanovila, ta zaslužila 1,929.252 K. Vnji je vsa uprava vzorna, vsi stroji so novi.
Z agrarskega stališča je napravila in napravi Ljubljana svojo dolžnost. Ker pa je Ljubljana kura, ki leže deželi zlata jajca, bi jo dr. Šušteršič rad dobil v svojo oblast. Rad bi dobil v svojo oblast mestno elektrarno. Dokler bom jaz ljubljanski župan, bom delal za to, da ne pride mestna elektrarna v roke deželnega odbora.
V zadnjem zasedanju deželnega zbora je prišla na vrsto tudi znana dr. Krekova afera. Ako je dr. Krek človek, ki uči katoliško moralo, mora tudi po nji živeti, kar pa dr. Krek ni delal. To dokazujejo znana pisma. Ako so ta pisma neresnična — dr. Krek naj to dokaže in mi mu bodemo z veseljem popravili storjeno krivico. Ako pa dr. Krek ne spregovori besede in dokaže s tem, da so pisma resnična, potem je kandidatura dr. Kreka pohujšanje.
Če se zdi ta afera deželnemu glavarju veličastna, potem je razumljivo, da se mu zdi mestna uprava ničvredna.
Deželni glavar je rekel tudi v deželnem zboru, da je vedel, da so finance mestne občine ljubljanske slabe, da so pa tako slabe, to mu je povedal šele ljubljanski župan. To je govoril, ko je šlo za priklopitev Šiške Ljubljani. S tem bi morala deliti Ljubljana dohodke s Spodnjo šiško. Dr. Šušteršič pa je bil zato tako navdušen za priklopitev šiške k Ljubljani, da bi se mu s tem zmanjšalo število volilcev v njegovem zanj tako nevarnem volilnem okraju.
Ozrimo se na finance ljubljanske mestne občine. Ne more se trditi, da so dobre. Vzrok tega pa so njeni velikanski stroški, ki jih mora pokriti
BRANKO:
Albert
igri „Kralj“.
Ne čudite se, gospod urednik, da hočem v teh vrsticah govoriti o umetnosti slavnega igralca, ko je igral v zelo navadni igri in to še celo v Ki-nogledališču. Res Je sicer, da se ta vrsta gledišč z vsakim dnevom umetniško dviga, tako da se dandanes že resno govori o tem, da bo kino uničil gledišče; toda tak kakoršen je kino dandanes, ne more umetniško izobraženemu človeku nuditi tega kar gledišče in to je zelo razumljivo. Interesanten je boj, ki ga bojujejo lastniki gledališč in igralska društva proti kinu. Izključujejo in ignorirajo se igralci, ki so šli svojo umetnost profanirat v kino. Toda to je brezuspešno, ker se na ta način vzgajajo na drugi strani kinoigralci, ki ne trpe lakote, pač pa izhajajo čestokrat boljše od onih. »Slavni« Max Linder bi ponudbo dvornega gledališča z veliko hvaležnostjo odklonil, ker inu kino poleg večje slave donaŠa tudi večjo plačo — in to drži. Znane so še lanske afere iz Berlina in Dunaja, ko je bil boj proti kinu zelo hud.
Toda Albert Bassermann čuti in misli zelo judovsko in ne živi samo svoji umetnosti ampak tudi od svoje umetnosti. 2e njegov prvi film »Der Andcre« (spisal dr. Lindau) je vzbu-
dil silno senzacijo. Morda zato ker je vsak dunajski proletarec za par desetic lahko od blizu gledal slavnega moža, gotovo bolj pa zato, ker v kinu večji svetlobni efekti mimiko obraza bolj precizno izražajo, kakor bi bilo to mogoče videti v prvih vrstah v gledišču. In ravno to, da je Basser-mann brezprimeren mojster v mimiki in da je ta njegova mimika v kinu bolj razvidna, ravno to je vleklo v kino celo umetniške kroge, posebno pa igralce, ki se hodijo k njemu — učit. Mimika obraza, oči in ustnic je tako grandiozna in jasna, kakor nikjer drugje. Pa tudi sicer je kot igralec zanimiv, kajti ravno on je pravi revolucionarec na odru, igra proti vsem pravilom in navadam, ne pri-poznava nobene šole in se meni za občinstvo prav tako malo, kakor za kritike.
Igra »Kralj« (za kino sestavil R. Fischer, insceniral M. Mack) m nič posebnega, toda Bassermannova umetnost je v njej tako zelo karakteristična, kakor v kakem Ibsenu.
Vsebina igre je vzeta iz igralskega življenja.
Nekemu igralcu umrje za jetiko žena, katero je blazno ljubil. Po par letih mu zboli za isto boleznijo njegova edina hčerka. Nekoč, ko bo oče zvečer v gledališču igral vlogo kralja, ga prosi hčerka, naj jo pelje seboj, da bo videla kako igra. On je radi bolezni ne pusti in odide v gledališče.
samo obrtna soia, ki jc potrebna ravno tako za mesto, kakor za deželo, daje tu že vzgled. Mestna občina je morala zanjo pokriti vse stroške, dežela ni dala niti počenega groša.
Dež. glavar je omenjal prejšnjo 6% mestno doklado in je hvalil, kako so bile prej finance dobre. S to 6% doklado je deželni glavar v deželnem zboru samo koketiral.
Omeniti moram še puščico, ki jo je izprožil zadnji petkovi »Slovenec« in ki je šla do Gradca. V notici se pravi, da je bil okraden in ukraden mestni ubožni zaklad, da se je izvršila defravdacija. Poživljam deželni odbor, naj izroči stvar kazenskemu sodišču, če seje namreč res izvršila defravdacija. Šlo je za 12.000 K, ki so se prenesle iz mestnega ubožnega zaklada v ustanovni zaklad. To je tista defravdacija. Namen tega sumničenja pa je jasen: Da bi se dobil prepis knjige in da bi si dotičnik prikradel nekaj volilnih glasov, čim bi videl, kdo je dobil podporo iz zaklada To je bil namen dopisuna. Večna sramota takemu zavrženemu falotu!
Gospoda govornika so med njegovim govorom prekinjali viharni živio klici in aplavzi. Ko je končal, ni bilo ploskanja konca.
Predsednik dr. Ravnihar je nato zaključil ta sijajni in pomembni shod s klicem: Živel naš ljubljanski župan, živel! Sledil mu je viharen aplavz in gromoviti živio klici.
Dnevni pregled.
5001etnlca. 16. marec 1. 1914. bo oni zgodovinski dan, ko se bo slavil jubilej, odkar je pred 5 stoletji zadnjič bila priznana slovenska samostojnost na gosposvetskem po-lju.
»Canadian Pacific« ne miruje, temveč nadaljuje svoje sleparije pod roko. Tako so te dni aretirali v Brnu na Moravskem dva Madžara, ki sta jo hotela popihati v Kanado. Neki agent jima je izvabil denar, kupil vstopnice do Brna, drugo pa pridržal zase. No, v Brnu jima je policija prestregla pot, in ju vtaknila pod ključ. To znova^ dokazuje, kaj se dogaja v naši državi kljub kontroli, s katero slepijo ljudi. Seveda, našim ljudem ni Še segel glas o škandalu do ušes, in ko bi jim glavar fantov ponudit vstopnico, bi jo kupili, da dokažejo Kreku svojo hvaležnost...
Pašičev ekspoze v skupščini. Pod tem naslovom piše »Edinost« sledeče: »Čudna čustva morajo obhajati gospodo nh. Dunaju. Ministrski predsednik Pašič je imel v sredo pred polnoštevilno zbrano skupščino svoj ekspoze o zunanje-političnem položaju Srbije, katerega ost je bila direktno naperjena proti Avstriji. Njegov govor je bil dolga vrsta obtožb in sivolasi srbski starček je kar direktno kazal z govorniške tribune s prstom proti Ballhausplatzu na Dunaju, češ: mi smo storili vse, kar je bilo v naši moči, pokazali smo dobro voljo, da hočemo živeti z mogočnim sosedom v kar najboljših odno-šajih, a zdi se nam, da imajo merodajni avstrijski državniki vsi eno in isto bolezen, ki je naravnost neozdravljiva. Prijetnega vtiska Pašičev ekspoze faktično na Dunaju ni mogel napraviti in menda Pašič sam nikdar ni mislil, da bo moral tako kmalu po svojem posetu na Dunaju kazati s prstom čez Donavo in to tako, da vidi in sliši vsa Evropa. Njegov govor je bil globoko zamišljen in vseskozi trezen, dobro zamiš-
ljen, a venaar tairo preprost, da ga je razumel lahko vsakdo; brez vsakih diplomatičnih fraz in zavijanj. Delil je hvalo na desno in levo, Italijo, s katero je bila Srbija še pred izbruhom balkanske vojne v najintimnejših prijateljskih odnošajih, je čisto enostavno ignoriral, kakor bi je sploh ne bilo v Evropi, gospodom ha Dunaju pa je prav jasno in odkrito povedal, kar so že zdavnaj zaslužili. Pašičev govor je bil kratkoma-lo izraz sedanjega mišljenja srbskega naroda, izraz sedanjega razpoloženja v Srbiji naprain Avstriji. Pašič je mož izrednih diplomatičnih sposobnosti, najodličnejši državnik na Balkanu, silno oprezen in izbirčen pri svojih izrazih in zato so ta očitanja tem težja. Da je posegel tako daleč, kar se gotovo ne strinja z idejo srbsko-avstrijskega zbližanja, je moral imeti zato svoje tehtne razloge in kakor vse kaže, so njegove besede zadele prizadete v živo. Ofi-cijozno dunajsko časopisje, ki je celo poldrugo leto nepretrgoma ustvarjalo umetno vojno razpoloženje avstrijskih narodov naprain Srbiji, je pod težo silnih udarcev iz Belgrada popolnoma obmolknilo in ne najde niti besede za opravičbo neodkritega postopanja dunajske diplomacije proti Srbiji. A v molku je povedano več kakor vse.«
Idijot v »Stimcah« »Šuftenblat-ta« ne more kapirati, kako je mogoče govoriti o enotnosti Jugoslovanov od Triglava do Carigrada, pri tem se pa učiti srbo-hrvaščino. On najbrže tudi ne kapira, kako je mogoče biti Nemec in ne razumeti plattdeutsch, ali pa hochdeutsch. Idijot iz kazine ne kapira kako je mogoče biti Italijan in ne razumeti tržaškega narečja.
Johanca in klerikalne agitacije. V minulih dveh praznikih so klerikalci na svojih agitačnih shodih se že prepričali, da so jo s svojo Jo-hauco in njenimi Vodiškimi sleparijami popolnoma zavozili. Ljudstvo je skrajno ogorčeno, da se upa duhovščina in klerikalci njegovo zaupljivost izrabljati tako, da mu dajejo piti več dni staro smrdljivo živalsko kri iu Johančino vodo. Ljudstvo je ogorčeno, pravično in grozi, da bo klerikalcem in njihovim kandidatom pri volitvah pokazalo, da za nje ni mesta v deželnem zboru.
Kdo ima na vesti Johanco. Johanca v Vodicah je vodila ljudi za nos, ker so ji farovži in razni cerkveni dostojanstveniki naročili, da mora ljudstvo poneumnevati s čudeži. Johanca je bila slepo orodje onih, ki hočejo še zadnjo trohico človeške dostojnosti ubiti v našem ljudstvu. Prepričani smo, da bo prinesla razprava takšne stvari na dan, da bo moral državni pravdiiik razširiti svojo tožbo čez celo vrsto duhovnikov.
Volilcem po .deželi. V volilcih po deželi se je vzbudil velikanski odpor proti klerikalcem. Pravijo, da bodo rajši volili Johanco in Katnilo kakor kakšne Kreke. Opozarjamo volilce, da pokažejo svoj odpor proti klerikalnim svinjarijam na ta način, da volijo napredne kandidate. Le na ta način se da klerikalcem zasluženo plačilo.
Zamaknjena Lenčka. Ravno dvajset let je minulo, kar je umrl na Blokah pri Rakeku orjaški župnik Ivan Kaplenek. Mož je bil pravi tip Gorenjca in je služil v omenjeni fari dolgo vrsto let. Pri sebi je imel tri sestre Gornik, katere so bile doma z Gore nad Sodražico. Mica je bila dekla, Polona je bila kuharica in
Jam ga sredi igre zapusti spomin, igralci ga opominjajo, občinstvo se zgraža. Njegovo oko pa je vprto v prostor med kulisami: tam stoji njegov na smrt bolni otrok, ki je skrivaj prišel v gledališče s pomočjo portirja in občuvuje očetovo umetnost. S težavo doigra svojo vlogo, potem pa plane med kulise, pokrije napol oblečeno dete s svojim kraljevim plaščem in ga poljubuje. Toda otroka napade hud kašelj in umrje v očetovem naročju.
Kako je Al. Bassermann izražal čustva, s kako mimiko je karakterizi-ral, se sploh ne da povedati. Vendar bom za zgled opisal nekoliko prizo-rov.
2ena leži na smrt bolna. On prihaja izmučen iz gledališča, tiho odpira vrata, stopa po prstih, gre do postelje in tam gleda njen bledi obraz. Odide zopet tiho k omari, sleče površnik in se vrne k postelji. Tam jo gleda mirno toda kakor bi imel slabo slutnjo jo hoče vzbuditi. Poljubuje jo, boža in kliče nalahko. Ona se ne zgane. Tu pa se spači njegov obraz, v očeh mu zagori plamen. Potiplje ji roko, obraz, toda ne opazi nobenih znakov življenja več. Tedaj on Čisto mirno, nekako trudno vstane, se zamisli, dvigne glavo, gleda v daljavo in išče nečesa. Stopi k oknu, — zunaj je lepa jasna noč, — se nasloni na okno in strmi pred se. Naenkrat pa se zgane njegovo telo, trese se, prsti na rokah se mu krčiio. v dveh korakih
je pri postelji, tam se zgrudi ob svoji mrtvi ženi in jo strastno poljubuje.
Krasen je prizor v gledališču. Dvorjani pričakujejo na kolenih kraljevega prihoda. Majestetično prihaja kralj s svojim spremstvom, se vsede na prestol, pregleduje prošnje in gleda strogo po dvorani. Naenkrat mu zastane pogled, listina mu pade iz rok, on gleda v prostor med kulisami. Naenkrat se obrne proti pubHki, gleda topo po gledišču, v njegovih očeh se bere, da se je nekaj zgodilo, nekaj strašnega, nepričakovanega. Vsa kraljevska čast in dostojanstvo je izginilo iz njega, iz gub na njegovem obrazu se bere samo očetovska ljubezen in neizmerna skrb: tam med kulisami stoji njegovo bolno dete.
V kabinetu za odrom: oče zavija otroka, ga položi na divan. Ko ga napade kašelj, gleda oče kvišku in v njegovih očeh berete spomin: smrt žene. Njegov obraz je poln neizmernega strahu in skrbi. Ko pa se dete ne gane več, ga zavija v svoj dragoceni kraljevski plašč, poljubuje in objema ter obsloni nad njim. Prihaja gledališki zdravnik, in oče se ne gane, dokler mu dva moža ne vzameta trupla iz naročja ter ga odneseta. On pa kleči Še vedno pred divanom, kakor bi imel svoje dete v rokah, njegov obraz je čisto miren brez vsake mimike, oči gledalo kvišku, nekam daleč, a nepoznano. VstopivŠi ravnatelj ga spomni, naj odide v kočiio. da se Delie z otro-
Lcncka Gornik je bila pa svetnica. Ali kakor so jo splošno imenovali »ta zamaknjena Lenčka«. Te tri sestre so vam bile pri omenjenemu župniku mnogo let do njegove smrti. Po njegovi smrti so podedovale vse njegovo ogromno premoženje, katero je ljudstvo cenilo na 140.000 K. Dočim je dobil brat župnikov, kateri se je bil zadolžil, ko je župnika študiral, celih 400 krone! Pa še tiste od omenjenih treh žensk kot darilo iz usmiljenja. Lenčka, ženska srednjili let in bolj suha, se je pa zamaknila vsako kvaterno nedeljo, na Sv. dan Velikonočno, Binkoštno nedeljo iti Sv. Telesa dan, vselej pa ob tretji uri zjutraj (neki gospod je imel skozj več let opravilo tam ter je Lenčko obiskal v zamaknjenosti, ko je bila ravno pri njej neka daljna sorodnica kneza Windischgratza). Kadar se je zamaknila, takrat je klečala na postelji s povzdignjeno glavo, z zaprtimi očmi in na kviško sklenjenimi rokami. Pod očmi je imela doli pq licah dve progi strjene krvi, enako tudi na dlani vsake roke. Ko se je zbudila iz svoje zamaknjenosti, takrat je začela pripovedovati, da je govorila z Marijo in Jezusom. Splošno se je govorilo, da ona ve za vse grehe tistih oseb, katere so bile tačas prisotne. Dalje se je tudi govorilo, da Lenčka nikoli nič ne je, kar se pa ni izkazalo kot resnično. Gori imenovani gospod jo je nekoč dobil, ko je v pritlični sobi ravno obirala bedro piščanca, ter pila pol litra vina. Zopet druga oseba jo je dobila, ko je jedla svinjsko meso s salato. Domačini so jo večkrat zalotili pri jedi. Takratni škof jo je imel 14 dni v Ljubljani, da se prepriča o resničnosti tega, ko pa je mož videl, da je to samo slepljenje ljudstva, jc je takoj odslovil. Ljudstvo je bilo tiste čase še veliko bolj zaslepljeno, kakor sedaj (akoravno je sedaj še močno) posebno pa še bogatejši sloji. Vi si ne morete niti msiliti, koliko denarja so takrat ljudje Lenčki nanosili in kako ogromne svole so dohajale dnevno v farovž. To pa skozi več let, dokler niso Bločatije sami prišli na sled tej slepariji. Zamaknjena Lenčka pa ni rabila telečje krvi, kakor Johanca, ampak kurjo kri. Ob takih praznikih, kadar se je zamaknila, so vedno klali kokoši in njihovo kri so nastregli na krožnik. To je bila potem resnična kri trpljenja, ampak ne LenČkinega, temveč kurjega! Domačini so se samo norca delali iz te zamaknjenosti, zato pa jim ni bil potem več dovoljen vstop. Poklicane oblasti se takrat tudi niso ganile, temveč so to mirno trpele. Tudi takrat je trpela ženska Lenčka (zakaj pa ne moški!) kakor sedaj Johanca. Vse to pa pod duhovno patro-nanco in z njih vednostjo! Seveda take sleparije donašajo lepe dohodke, ljudstvo mora pa v čudeže verovati. če pa istih ni, jih morajo pa kmečke babe delati po farovžih!!! Lenčka in njene sestre so se potem nastanile na Gori pri Sodražici. Lenčka je pred leti umrla. Kdor hoče pa o tem kaj več izvedeti, naj povpraša Bločane. Isti so tako sami trgovci, katere dobimo lahko na vsakem živinskem semnju. Oni bodo radi kaj o tem povedali.
Velik požar na Dunaju. Te dni je izbruhnil velik požar pri Splošni avstrijski električni družbi. Skupna škoda znaša en milijon kron. Vsled nastalega požarja je bil prerušen ves električni promet. Sele 31. oktobra ob treh zjutraj so mogli konsumenti rabiti električni tok.
kom domov. Kakor da ga ni slišal, išče nečesa po sobi, potem se spomni, leno vstane ter odhaja trudno in te-ško brez vsake razburjenosti, le noge se mu nalahko tresejo.
Pred glediščem. Na kočiji leži njegovo mrtvo dete, ob vratih stoje v špalirjju soigralci iti publika, da vidi slavnega igralca ter mu izrazi sočutje. Prihaja ravnatelj in vse kaže, da bo tudi on vsak čas tu. Na pragu se tedaj pokaže njegova postava v sijajni kraljevski obleki. Tam stoji nepremično, potem stopa počasi po stopnjicah kakor kralj. Gleda pred se in iie vidi ljudi ter sploh ničesar okrog sebe. Mehanično stopi na cesto, silijo ga v kočijo ter odpenjajo plašč. Tam na kočiji zagleda bled obrazek. Tedaj se še le prepriča, da niso vse to sanje, ampak grozna resnica. Pogleda topo v daljavo in v tem njegovem pogledu ni luči in ognja, ampak nekaj mrzlega, trdega, ledenega, nekaj neizmerno obupanega. Te oči se ne solze, ta obraz se ne pači, toda vi še nistte takega blaznega obupa, toliko neizmerne žalosti kakor je v tem mirnem topem obrazu, v teh velikih, ledenih očeh. Ta pogled ne gre samo do vaših oči, pretrese vam živce, sune vas v srce, vi Jokate in skoro bi vas bilo sram, da ste jokali — v kinogle-dišču
In hoc signo vinces!
•rt ^ * V tem znamenju bodeš zmagal!
NOVO! Ta slika ima tudi slovenske napise.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zfl* dbe tt*	TT\T?	A	T	T	*	Ivi*	*
od petka dne 7. do četrtka 13. novembra	V1jJUDIJc1IX1
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitcv h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5, 5—7, 7—9 in od 9-
7 rini f ^ nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj.
Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 130, 1, - 60.
-11.
7 dni!
Požar v palači nadvojvode Leopolda Salvatorja. V palači nadvojvode Leopolda Salvatorja na Dunaju je izbruhnil dne 31. oktobra ogenj, in sicer v stanovanju stotnika pl. Kor-vina. Ogenj je povzročil škode za več tisoč kron.
Veleizdajstva je bil obtožen neki
H. Filak iz Gorice, ki pa živi v Italiji; od 18. septembra dalje je bil v preiskovalnem zaporu. Aretirali so ga bili v Cervinjanu; imel je pri sebi neke tiskovine, ki bi kazale na veleizdajstvo. Sedaj je puščen na svobodo.
Na svojo ljubico je streljal. Kakor se z Dunaja poroča, je dne 31. oktobra streljal 45letni inštalater Scholler na svojo 361etno ljubico Marijo Kutnyjevo. Sprožil je nanjo več strelov in jo je stnrtnonevarno ranil. Nato se je Scholler sam ustrelil. Kakor se je dognalo, je Schdller jako potratno živel in ko se je približal
I. november in bi moral plačati stanarino, si je vzel vsled obupa življenje. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
Temen slučaj. Varnostne oblasti na Dunaju se pečajo te dni s slučajem, ki še ni popolnoma pojasnjen. 27letna EJeonora Hocker je napadla svojo bivšo gospodinjo, uradniško soprogo Marijo Kopsovo in jo je skušala zadaviti. Kakor je policija dognala, gre tu za poskus roparskega umora. Hocker je iinela baje že prej namen, svojo gospodinjo umoriti in jo oropati za denar, ki ga je Kopsova pripravila za stanarino.
Grozen zločin. Iz Amerike je prišla vest, da so našli igralca na citre in pevca Ivana Riedla, edinega sina lastnika barvarne v Schon-bacliu, na baltimorskem obrežju umorjenega in oropanega. Na sumu umora je nek Italijan, katerega so videli prej hoditi z Riediom. Onega Italijana so videli pri Riedlu tudi takrat, ko si je dal poslednji zmenjati večji denar. Da bi morilec obrnil od sebe sum, je vlekel svojo žrtev po izvršenem zločinu na železniški tir, kjer so našli nesrečnega moža vsega razmesarjenega. Povozila ga je potem še lokomotiva.
Dvoboj dveh sester. V gozdu, ne daleč od mesta Rige, sta' imeli dve sestri dvoboj na samokrese. Ena izmed njiju je bila na mestu mrtva, druga smrtnonevarno ranjena. Vzrok dvoboja je bil mlad mož, katerega sta obe sestri ljubili.
Strašna nevihta na maroškem obrežju. Od 29. oktobra vlada na maroškem obrežju v Afriki strašna nevihta. Morski stebri so razbili troje ladij, katerih moštvo je bilo skoro vse rešeno. Le na neki grški ladiji, ki se je potopila, je utonilo osem mornarjev.
Nevesti so ukradli poročno obleko. Ana W. v Mistku na Češkem se je pripravljala k poroki. V ta namen si je napravila balo in tudi krasno poročno obleko si je napravila. Ravno ono noč pred poroko pa so vlomil v njeno stanovanje neznani tatovi, ki so ukradli nevesti ne le poročno obleko, ampak tudi več dragocenejših stvari bale. O tatovih ni ne duha ne sluha.
Nesrečna ljubezen šestdesetletnega moža. Kakor se z Dunaja poroča, se je predvčerajšnjem popoldne obesil v stanovanjju šestdesetletni delavec Henrik K. Dognalo se je, da je vzrok samomora nesrečna ljubezen.
Preprečen atentat na vlak. Na železniški progi med Parizom in Lyonom bi se bil kmalu izvršil dne 31. oktobra atentat na ekspresni vlak. Na železniški progi so namreč našli bombo, ki pa so jo Še pravočasno odstranili in tako preprečili grozno nesrečo.
Milijonarja so aretirali. Moskvi-škega milijonarja in lastnika več krasnih palač je policija te dni aretirala, ker je na sumu, da je zažgal svojo novo hišo. Tako je mislil priti do visoke zavarovalnine. Sedaj so Titova izpustili, ker je položit kavcijo 50.000 rubljev.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Polncarejevo stanovanje v Madridu. Francoskemu predsedniku so bile v Madridu določene pri njegovem obisku krasne sobane v kraljevem gradu, kjer je prej stanovala infantka Izabela. Te sobane se začno s krasnim vestibulom, katerega krasi španski gobelin iz XVIII. stoletja in na katerem so vpodobljeni dogodki iz življenja Cira. V naslednji sobani so okrašene stene s tapiserijami iz iste dobe. V krasni sprejemni sobi počiva oko na celi vrsti kra-
snih falmskih tapiserij iz XVII. stoletja. Dragoceno staro pohištvo iz dobe Ludovika XIV. Ealino velika pisalna miza je napravljena v em-pirovem slogu; pri tej mizi je navadno delal Alfonz XII. Spalnica je v direktoirovem slogu. Okrašena je z modrim in rumenim svilenim blagom. Nebo nad spalnico je iz vezenin XVII. stoletja. Na stenah se lahko vidijo Jordanove slike. Za to sobano je soba za preoblačenje, kopelj in obednica. Dalje sledijo prostori, ki so rezervirani za ministra zunanjih zadev in pa za gospode iz predsednikovega spremstva. Kot dar so Poincareju poklonili dragoceno staro toledsko bodalo in lovski nož iz toledskega jekla. Poincarejeva soproga je dobila srebrn krožnik, tudi staro toledsko delo.
* »Vzorec brez vrednosti«. Vsakemu je še dobro v spominu senzacija, ki jo je pred kratkim povzročila tatvina znanih perl v vrednosti treh milijonov frankov. Marsikdo pa se bo začudil, da je bila ta dragocena stvar oddana na pošti kot navadna priporočena pošiljatev. V praksi pa se skoro zdi, da je anonimna pošiljatev pri predmetih, nenavadno dragocenih, najboljše zagotovilo, da se ne izgubi ali da jo kdo ne ukrade. Za primer pripoveduje »Rappel« svojim bralcem čudno storijo, ki se je godila svoj čas z de-mantom Cullinanom. Ta slučaj se je pripetil, kakor je znano približno pred osmimi leti. Takrat so sklenili Transvalčanje, da darujejo kralju Edvardu v zahvalo za ustavo največji demant, kar se jih je doslej našlo v Južni Afriki, »Cullinan«. Generalu Bothi je bila poverjena naloga, da poskrbi za odpošiljatev dragocenega demanta. Da se odstrani priložnost vsakojake tatvine, je poslal Botha demant na Angleško po visokem transvalskem uradniku, katerega so spremljali štirje državni policaji; uradnik je nesel s seboj jekleno škrinjico, ki so jo varovali in čuvali podnevi in ponoči. Ta čudovita škrinjiea pa je bila popolnoma prazna. Demant Cullinan so zavili v majhen zabojček in ga poslali za nekaj pencev po pošti.kot vzorec brez vrednosti. In tako je tudi prišel, kamor je bil namenjen. Tako ni prišlo nobenemu tatu niti na misel, da se pošilja ta milijonski zaklad kot navaden vzorec brez vrednosti.
+ Koliko znaša Beblova zapuščina. O tem govore in sodijo različno. Nasledniki njegovi pravijo, da je vse zapuščine okolo 1,700.000 frankov. Leta 1904. je Bebel podedoval od nekega bavarskega poročnika 800.000 mark od katerih je dobil sam 400.000. Bratu pokojnika je naklonil 132.000 mark, socialno-demo-kratični stranki 45.000, ubožnejšim rojakom in prijateljem pa 18.000; sodnih stroškov je bilo 28.000 mark, tako, da je navsezadnje ostalo njemu 182.000 mark. Vse drugo je prislužil sam s svojimi knjigami. Tako so doživele vse njegove publikacije nešteto izdaj, med katerimi omenjamo posebej »Ženo«, ki je bila natisnjena edeninpetdesetkrat. Veliki pokojnik se je spomnil tudi v svoji oporoki socialistične tiskovne družbe in ji volil v oporoki 10.000 mark.
Originalno maščevanje. V Mona-kovern je ostal dolžan umetnik slikarske akademije, svoji gospodinji -stanodajalki, na mesečnini 40 pfenigov. Poslala mu je nato pismeno izjavo, v kateri mu je sporočila, da mora zaostali dolg takoj poravnati, sicer mu odpove stanovanje. Slikarja je to zjezilo. Šel jc v neko trgovino, in prosil, da izstavi pismo v izložbeno okno. Pred tirjatvijo so ljudje trumoma obstajali in v kratkem je govorilo o osveti celo mesto. Obsebi umljivo da je segel glas slednjič tudi do »upnice«. Ta se je takoj odpravila in kupila pismo za veliko svoto. da ne bo radi njenega početja med meščani nikakršnega zgražanja več. Interesanten autograf je vzbudil povsod veliko šale in smeha.
Lastavice na St. Bernhardu. Nadvse čuden slučaj se je pripetil pretekli teden na St. Bernhardu. V snežnem metežu se je bližala od severa velika jata lastavic. Ko so videli menihi, kako jih žene veter na vse mogoče strani, so odprli okna in duri samostana. Obnemogli ptiči so trumoma priletili in napolnili vse sobe in hodnike. Druge lastavice, ki se niso mogle rešiti, je zanesla burja tako daleč, da se niso mogle vrniti. Utrujene so zmrznile v naravi. Naslednjega jutra so odprli menihi vrata in ptiči so se podali na pot proti jugu.
* Posebne ženltovanjske Mlada in lepa nevesta v državi Pel-sjlvanija se Je morala na dan svoje
poroke sedenidesetkrat obrniti na plesu, ker imajo po stari šegi o onem kraju vsi gostje, ki plačajo en dolar, pravico z nevesto plesati. Ta posebna šega Pa ni omejena samo na A-meriko. take in podobne navade so znane tudi v Bretaniji. Kdor hoče biti prisoten bretanjskemu ženitova-nju in kdor se hoče udeležiti gostije in plesa, mora plačati tri franke. To je trdno nastaljena cena. katere ne smejo spremeniti niti gosti niti gostitelj. Revež plača tu ravno toliko kakor bogataš.
* Dopoldanski obisk pri Lisztu. Franc Liszt, slavni skladateli je vstajal že ob štirih zjutraj in nekoč jc dobil že v zgodnjih jutranjih urah čuden obisk. On sam pripoveduje o tem svojem učencu Silotemu. katerega »Spomini na Liszta so bili pred kratkim objavljeni v »Časopisu mednarodne godbene družbe«. Liszt pripoveduje:	»Nekoč	ob pol
šestih zjutraj mi je povedal sluga, da me hočeta videti dve dami. Ker sem bil dobro razpoložen, sem ju sprejel kljub temu. da ie bilo tako zgodaj zjutraj. Dve veliki, vitki Angležinji sta vstopili. Vsaka ie imela v roki Baedekerja. Rekli sta. da njiju vlak odide že čez pol ure. da pa ne moreta zapustiti Weimarja. dokler ne vidita Liszta. Zahvalil sem se jima za njuno prijaznost. Ozrli sta se druga na drugo in sta mi hoteli nekaj reči. »Kaj želite ?« vprašal sem. — »Ah, mojster Liszt, radi bi. ko bi nama kai zaigrali. Za naju bi bilo veliko veselje, ako bi vas slišali.« — »Zelo rad. Kaj pa želite?« Zopet sta se ozrli druga na drugo in starejša ze rekla: »To. kar najbolj igrate.« Nasmehnil sem se. sedel h klavirju in igral hromatično etudo od Moschelesa. Ko sem končal, sta obe pokimali z glavo in sta rekli enoglasno: »Dobro, zelo dobro, res dobro igrate!« Obiskovalki sta me že začeli dolgočasiti. Nenadoma sta izvlekli debel album in sta mi rekli: »Ali ne bi bili tako dobri, pa bi se podpisali v ta album?« To pa mi že ni bilo všeč:	odklonil	sem njuno
prošnjo precej suho. Ne vem. kaj sta mislili, toda rekli sta mi: »Kakor se zdi. ste naju napak razumeli.« (To sta bili besedi, ki ju Liszt ni mogel pienesti.j Tu sem kriknil: »Jaz nikdar in ničesar ne razumem napak. Tukaj je okno in tam so vrata — izvolite najboljšo pot. da pridete ven.« Vstali sta tiho in sta odšli: smeial sem se pa še dolgo potem, ko sta izginili.
Liiblana.
šege.
— Vodiški Čudeži izidejo v par dneh. Naročniki z dežele naj prilože tudi 5 vin. za pošto.
— Svoj deviški politični govor
jc imel v soboto dr. Hacin. Tako gre pot od Save in Vesne, od svobode in prosvete v klerikalno inkvizicijo in mračnjaštvo.
— V soboto ob 12. dop. je prišel dr. Šušteršič iz škofije. Gotovo je bil pri škofu na posvetovanju.
— Na pokopališču pri Sv. Križu je pelo včeraj ob 4. uri pevsko društvo »Slavec«, ne pa »Ljub. zvon«, kar se nam je pomotoma poročalo.
— Iz pisarne slovenskega gledališča. Radi nepričakovane pre-membe zagrebškega repertoarja se more vprizoriti A. Funtkova drama »Tekma« šele v petek, 7. t. m., ker gdč. Bogumila Vilharjeva, ki gostuje v ulogi Starie, prej ne more priti. — Za nedeljo, dne 9. t. m. se pripravlja velezabavna burka »Martin Smola«. Prihodnji teden se vprizore Hermann Bahrovi »Otroci« in »Svet«, delo priznanega srbskega humorista in dramatika. Vodstvo je v dogovoru z upravo zagrebškega gledališča glede angaževanja talentirane mlade igralke gdč. Gjorgjevičeve, ki bi igrala pri nas uloge ljubavne stroke. Nadalje se vodijo dogovori z gospodičnama VVaronigg in Šuštar; prva je naivka, druga pa subretna igralka.
— Združeno slovensko visokošolsko dijaštvo na Dunaju priredi 12. novembra v veliki dvorani češkega hotela »Post« (I., Drachen-gasse 3) v korist »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« koncert, na katerem sodelujejo izbrane umetniške moči, in sicer virtuozinja na glasovirju g. Claire Fiedlerjeva, violinist g. Ivan Trost in konservatoristi g. Cirila Medvedova, g. Josip Rijavec in g. Anton Neffat. Prireditev, za katero jc izšla inlcija-tiva iz »Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora«, ki zastopa celokupno slovensko visokošolsko dijaštvo, se vrši pod pokroviteljstvom predsednika podpornega društva go-
spoda senatnega predsednika Ploja. Pričakovati je, da se bode dunajsko slovensko občinstvo z ozirom na umetniški užitek, za katerega jamčijo gori imenovane osebe, kakor tudi na dobrodelen namen prireditve, z veseljem odzvalo našemu povabilu in pripomoglo dobri stvari do veli-i kega gmotnega uspeha. To smemo upati tem bolj gotovo, ker uživa dijaštvo v vseh krogih našega dunajskega občinstva splošno najtop-lejše simpatije, kar so pokazale druge enake prireditve v prejšnjih letih. Vzpored koncerta, s katerim je združen tudi plesni venček, priobčimo pozneje. — Pripravljalni odbor.
— Hrvatska opera v Ljubljani.
Kraljevsko deželno gledališče v Zagrebu priredi v torek in sredo svoje
II.	gostovanje na našem odru in prinese dve različni operi. V torek se poje Verdijeva »Traviata« po načinu dunajske dvorne opere, v fraku in modernih toaletah ter bodo imele naše dame priliko, diviti se krasnim toaletam znamenite hrvatske umetnice koloraturke gospe markize Strozzijeve, ki poje naslovno vlogo. Ljubljančanom je ta izborna pevka v najlepšem spominu izza njenega gostovanja v operi »Rigoletto«. Prvič nastopi v Ljubljani lirski tenorist gospod Tadeus Lowzynski, pevec izredno lepega glasu, s katerim je rinel na poljskih, ruskih in laških odrih velike uspehe. Zagrebška intendanca si more ohraniti tega umetnika le z nenavadnimi žrtvami. Lirsko baritonsko partijo starega Germonta poje g. Kondracki, bivši član naše opere, basistovsko vlogo pa gos|X)d Tošo Lešič, basso-buffo. V torek se začne predstava ob 8. zvečer. Dirigira ravnatelj Nikola pl. Faller kot gost. —
V sredo se poje Puccinijeva opera »Tosca« z gdč. Miro Koroščevo v naslovni vlogi. Gdč. Koroščeva, rodom Slovenka in po vzgoji Hrvatica, je bila prva pevka v Vratislavi, Pragi in je že četrto leto v Zagrebu ter za bodoče angažirana na veliko opero v Hamburgu; še letos pa bode pela v Bayreufhu, kjer sodelujejo pri Wagnerjevi!i svečanih predstavah le najizbranejši pevci svetovnih oper. Veliko vlogo Cavaradossija poje gospod tenorist Lowczynski. dramatično baritonsko partijo Scarpije pa junaški baritonist g. Marko Vuško vic. Vloge prvih oseb opere so torej, zasedene vseskoz s prvovrstnimi umetniki. A tudi postranske vloge pojo izborni pevci: gg. Lesič, Strmac in Kondracki ter gdč. Lovrenčakova Pri predstavah bo sodelovalo 34 članov orkestra. V sredo se začne predstava že ob pol osmih zvečer.
— II. gostovanje hrvatske opere nam prinese kar dve različni operi: »Tosco« Giacoma Puccinija in »Tra-viato« Giuseppa Verdija, torej glasbena umotvora dveh največjih italijanskih mojstrov in dveh genijalnih skladateljev svetovnega slovesa. Kraljevsko zemaljsko kazalište nam misli podati cel ciklus najboljših in najslavnejših Verdijevih oper. Prva opera je bila »Trovator«, zdaj nam poda »Traviato« s svojimi prvimi solisti. Znamenita koloraturka gospa markiza Maja Strozzijeva, ki je obenem tudi izborna igralka prekrasnih toalet, bode pela veliko vlogo Violette; njen partner pa bode gospod Tadeusz Lowczynski, ki je že dve leti prvi lirski tenor zagrebške opere. Ima krasen, mil in izborno izšolan tenor najlažjih višin. Low-czynski je bil angaževan v Krakovu, Lvovu, Varšavi in Milanu ter ima, dasi še mlad, že velik repertoar. Brat je lanske prve pevke slovenske opere. Predstavo »Traviate« bo dirigiral k., g. Nikola pl. Faller, bivši ravnatelj zagrebške opere in intendant hrvaškega Icazališta v Osjeku.
V operi »Tosca« nastopi gdč. Mira Koroščeva, ki poje v Zagrebu že četrto leto prve dramatične partije; prej je bila član Narodnega divadla v Pragi in je za bodočo sezono an-gaževana kot prva pevka v Hamburg. Še letos bode sodelovala kot solistka v* Bayreuthu pri Wagner-jevih »Festspielih«. Vlogo Scarpije poje gospod Marko Vuškovič, ki je v tej partiji vzoren! V torek se poje »Traviata«. Začetek ob 8. zvečer.
V sredo »Tosca«. Začetek ob pol 8. zvečer.
— Družbi sc. Cirila in Metoda
je poslal g. Jos. Švigelj v Devinu 6 K 44 v, katere je darovala vesela družba pri g. Urdihu v Mavhinju ob priliki krsta Anice Urdihove. — V župni cerkvi trnovski v Ljubljani sta se poročila gdč. Mar. Jeromova in g. Mih. Lokar, C. M. družbo sta obdarila z 2 K 76 v. — Nabiralniki v
Trbovljah svedoče mesec za mese-com o narodni zavednosti in rodoljubni požrtvovalnosti naših rojakov v Trbovljah. Za mesec oktober se je nabralo 26 K 80 v in to pot je imel prvenstvo nabiralnik v gostilni Poči-vavšekovi. Gospod Alojzij Pegan, notar v Idriji, je nakazal K 10 iz kazenske poravnave Vončina-Tušar.
Več kilogramov prav lepih odrezkov od smodk je poslal g. Vinc. Ves-jak, krojaški mojster v Ptuju. Priznamo radi, da se je trudil več let, da je nabral toliko kosov tega blaga. Javljamo pa obenem tistim tobakar-jern, ki kade iz pipe, da ima Ciril-Metodova družba naprodaj mnogo kilogramov odrekov od smodk. Kadilci, ki so poskusili mešati te odrezke s tobakom, pravijo, da je to prav okusno kajenje. Na ponudbi je!
Vinogradnike in vinske kupce vabimo ponovno, da se spomnijo pri prodaji, oziroma pri nakupu vina, družbe sv. Cirila in Metoda s kakim prispevkom.
— »In hoc signo vinces«. *Mit-tags-Ztg.« piše: H koncu se nagibajoča antika, čas sijajno nastopajočega krščanstva in one v ratinizmu in blešeu drobeče se nadknlture, vse to je predočeno mogočno in z zanosom teatralične sile. Vprizoritev nadkri-Ijuje celo tehniško bravuro. Občudovati je marljivo predelanje prizorov, nič manj nego izredne težkoče, ki jih je bilo premagati. Ta umotvor se bode predvajal v Kino »Idealu« od petka 7. do četrtka 13. t. m., vsak dan ob 1., 3., 5., 7., 9., dve uri predvajanj.:. Šolski mladini priporočljivo.
Trst
Grška kraljica v Trstu. Včeraj ob 9.. uri zjutraj je dospela v Trst grška kraljica Olga. Prišla je z vlakom državne železnice naravnost iz Berlina. Z kraljico je bil tudi njen sin princ Pavel in hčerki princezinji Helena m Grene. Razume se, da je prišlo s kraljico tudi mnogoštevilno spremstvo. — Kraljica se ni mudila dolgo čusa v na-Šem mestu; s svojci in s spremstvom je odšla na grško kraljevo jahto »Ainphitride«, ki je kmalu nato odplula proti Pireju (Grško).
Tržaška »johanca« se ne počuti dobro v zaporu. Tržaška »Johanca« Antonija Pirjevec, ki je znana v Trstu pod imenom »Tunina Šarita«, je bila kakor smo že poročali) obsojena pred tukajšnjim porotnim sodiščem na 4 leta ječe. V času, ko je bila Še v preiskovalnem zaporu, se ji m godilo slabo. Z denarjem svoje pokojnine si je privoščila marsikak priboljšek, bodisi da je ta obstojat iz klobasic, kuhanih jajc, gnjati, sira ali kaj podobnega. Tudi kake dobre kapljice si je privoščila. —■ Sedaj ni več. Poslužiti se mora navadnega »rižota«, ki pa ji, kakor smo izvedeli,, ne gre posebno v slast. Razvadila se je bila preveč. Takrat je bila pač svetnica in čato-dčjka, sedaj, pa je navadna kaznjenka, zato se bo treba navaditi. Po njeni misli bodo tudi vsled tega kaznovani sodniki na sodni dan.
k bolnišnice sta prišla mornarja Buskolovič in Radovič, katera sta bila ranjena v ulici Punta del Torno od dvakratnega morilca Petra Ron-čeviča, o katerem smo poročali pred par dnevi.
Dirkač Peter Miirer. Poročali smo že o veliki nesreči, ki se je zgodila blizu Škofij (Milje) s tem, da Je povozil avtomobil štiri najboljše tržaške dirkače. Na j večja nesreča je zadela najboljšega dirkača Miirerja. Avtomobil mu je strl lobanjo. — Miirer je bil prepeljan z istim avtomobilom v tukajšnjo bolhišnieo. nahajal se je v obupnem stanju. Zdravniki so izvršili težko operacijo, ki se je obnesla izborno. MUrerju gre na boljše in danes že govori. Okreval bo popolnoma;
Od Sv, Jakoba v Trstu, Pri Sv. lokabu imamo dve italijanski kavarni, ki sta vedno polni Slovencev — posebno pa ob sobotah in nedeljah. Zlasti eiien izmed teh dveh kavar-narjev je velik italijanski naciona-lec, goreč kamoraš. Žalostno je torej, da šentjakobski Slovenci take ljudi podpirajo. Vpoštevati pa moramo tudi ugovore. Marsikdo pravi, da nc gre rad v italijanske kavarne, toda» kaj se hoče« — pravijo — ko nimamo slovenske kavarne pri Sv. Jakobu; v Trst pa je pozno v noč, n. pr. popolnoči — tudi težko in sitno hoditi; pri vsem tem pa, n. pr. »umazan« delavec nima med »gospodo« v kavarni »Balkan« pravega razvedrila; šentjakobčani pa smo po veliki večini delavci. Pisec teh vrstic je že
K. JURMAN
OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA
Šelenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, polfska kukala, daljnogledi.
Za prvovrstno tehniko se lamel - Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
večkrat naletel na take ugovore. Zato se mu zdi potebno poudariti potrebo slovenske kavarne pri Sv. Jakobu. Taka kavarna bi gotovo dobro uspevala, ker bi v njo zahajali vsi oni nešteti Slovenci, ki dandanes obiskujejo omenjeni italijanski kavarni. K teinu številu pa lahko dodamo še one, ki v italijanske kavarne ne zahajajo, v slovensko pa bi šli.
S tein korakom bi bil storjen zopet en napredek šentjakobskega Slovanstva — obenem pa bi bil zadan precejšen udarec tistim italijanskim ka-varnarjem, ki živijo od Slovencev, katere namesto, da bi jim bili hvaležni, še zasramujejo. Kdaj se bomo spametili?
Strašen pose!
Ob rusko - poljski meji.
Na Poljskem ob meji proti ruskemu Tomašovu leži vas Belče. Med Tomašovem in Belčetn se je vršila najbrže dolgo let krvava obrt, Kateremu se je prišlo šele v zadnjem času na sled. Ljudje so izginjali in ni-nče ni vedel, kam so prešli.
Tihotapec Vadrycy.
Kraj med obema krajema, zaraščen z gozdi, je bil kraljestvo tihotapca Vadrycyja. Ni je bilo poti, ki bi Vadrycyju ne bila znana. Vedel Je za prehode, ki niso bili i znani niti obmejnim stražam. In to okol-nost so vporabljali Rusi, ki so hoteli zapustiti svojo domovino in iti s trebuhom za kruhom.
2ld s Tomaševa.
Kot mnogo drugih je tudi žid s Tomaševa hotel poizkusiti svojo srečo v Ameriki. Ker pa ni imel potnega lista, je najel tihotapca Vadry-cyja, ki naj bi ga prepeljal čez mejo, da ne bi padel v roke ruskih obmejnih uradov. O Zidu se je govorilo, da ima 200 rubljev pri sebi.
Noč. Umor.
Kakor so se domenili, tako se je zgodilo; v temni noči je prišel tihotapec Vadrycy po Žida iz Tomaševa in ga odvedel Čez mejo.
Tudi na ušesa Vadrycyja je prišel glas, da ima žid 200 rubljev pri sebi.
Hodita in hodita: tihotapec Va-drycy in žid s Tomaševa. Ko sta prišla globoko v gozd, — je Vadrycy Žida ubil, odsekal mu glavo, telo pa zakopal meter globoko v zemljo.
Kako je prišel umor na dan.
Zid je bil previden in ni vzel s seboj onih 200 rubljev, o katerih se je govorilo, temveč jih je spravil pri svojem svaku.
S svakom se je dogovoril, da mu pošlje z Belče sporočilo o srečnem prehodu čez mejo in da obenem pošlje tudi adreso, na katero naj mu svak pošlje dvesto rubljev, ki jih je pri njemu pustil. Ta svak je bil tudi za to določen, da plača tihotapcu Vadrycyju nagrado za prepeljavo čez mejo.
Poročila iz Belče seveda ni bilo.
Ker pa Vadrycy ni našel pri umorjenem Židu nobenega denarja, Je hotel od njegovih sorodnikov izsiliti nagrado za to, da »ga je prepeljal čez mejo«. Za to je šel k svaku umorjenega. Toda ta je zahteval od tihotapca dokaz, da je svojega varovanca v resnici prepeljal čez mejo.
Roparski prevodnik seveda ni Imel nobenih dokazov — in ko so šli nanj z ostrejšimi vprašanji, se je začel zapletati v govorjenju. Prav čudno je govoril.
Sum raste. Pripovedovanje pastirja.
Ker je tihotapec tako čudno izpovedal, so začeli sumiti. Sum je bil od dne do dne večji, ker iz Belče ni bilo nobene vesti.
Zato je svak dal slediti po vseh gozdnih cestah (Tomaševo je od Bel-če 8 km.) Pri iskanju je prišel s svojimi ljudmi slučajno k nekemu pastir-
ju, ki je pripovedoval, da je bil zadnjič enkrat skrit za drevesom in videl, kako je neki mož moril Žida, odsekal mu glavo in telo na mestu zakopal, nato nad krvavim mestom zakuril ogenj, da bi zbrisal sled krvi.
Po tem pripovedovanju je peljal pastir svaka in njegove ljudi na omenjeno mesto, kjer so v resnici izkopali Židovo truplo brez glave.
■uk * - o »wurB»a.-vt»CTw^n>H—■' iim v^iHuriaRBni»MnnnnianM» » ■*»
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
k
AVSTRO-OGRSKI IN ITALIJANSKI KORAK V ATENAH.
Atene, 2. novembra. Avstro-ogr-ski in italijanski poslanik sta napravila včeraj pri atenski vladi skupen korak, kjer sta opozorila na to, da se onemogočuje delo mednarodne komisije in da je prebivalstvo v svojem odporu proti komisiji podpirano od grške vlade. Avstro-Ogrska in Italija se čutita prisiljene dati svojim zastopnikom pri mednarodni komisiji takšne instrukcije, da se proglase vsi kraji, kjer se ovira komisijo, za albanske.
FERDINAND KOBURG NA DUNAJ IN V BERLIN.
Sofija, 2. novembra. Pogajanja za obisk bolgarskega Ferdinanda na Dunaj so končana. Ferdinand pride oficielno na Dunaj in bo od cesarja sprejet. Potem odide v Berlin, kjer ga bo Viljem sprejel.
ČRNOGORSKI KRALJ V RIM.
Rim, 2. novembra. Drugo leto pride Nikola črnogorski k posvetitvi ortodoksne cerkve v Rim in bo sprejet od italijanskega kralja, svojega zeta.
BOLGAROM SEVE PASlČEV GOVOR NI VŠEČ.
Sofija, 2. novembra. Bolgare Je Pašičev govor poparil. Bolgarski listi pišejo, da sedaj ni nobenega upanja za poravnavo.
GRKI IN TURKI.
Carigrad, 2. novembra. Po dokončanih pogajanjih pojde Venizelos v Carigrad.
NI POSEBNE POGODBE.
Sofija, 2. novembra. Bivši mirovni delegat bolgarski v Carigradu, Na-čevič, ne veruje, da bi bil kakšen dodatek pridejan carigradski mirovni pogodbi.
ITALIJANSKE INTRIGE.
Belgrad, 2. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Nasproti dementiju italijanske vlade, češ, da ona ni fondirala v Atenah terena za ustanovitev protislovanskega bloka na Balkanu, v katerem bi bile Grčija, Albanija in Ruinunija, v zvezi z Italijo in Avstro-Ogrsko, se v tukajšnjih dobro poučenih krogih z vso odločnostjo trdi, da je Italija faktično stavila ta predlog, ali je bila odkJ<> njena, to pa iz več vzrokov. Grčija se pred vsem zaveda koristi, ki jih ima od zveze s Srbijo, z druge strani pa noče zapustiti Francije, katere zaslomba je sigurna in se pridružiti Italiji in Avstro-Ogrski, katerih zaščita bi bila za njo prav problematične
vrednosti.	.	..
Italija ne nastopa proti Srbiji tako očitno kot Avstro-Ogrska, zato pa tem bolj intrigira na tihotna, kar je dobro znano srbski vladi in zato ni ministrski predsednik Pašič v svojem ekspozeju Italije niti omenil, rav-notako kot Avstro-Ogrske ne. Italijani so radi tega silno ozlovoljeni, ker so mislili, da srbska vlada ne bo zvedela za intrige njihove diplomacije m bo verovala sladkim besedam itali-
janskih diplomatov. Srbska vlada je pa zvedela za brezuspešne intrige italijanske diplomacije v Bukareštu in v Atenah in zato ne more biti niti govora več o kakem prijateljstvu med Srbijo in Italijo. Italijanska politika je protislovanska in zato je v bodoče izključena vsaka intimnost med Srbijo in njo.
SRBIJA IN BOLGARSKA.
Belgrad, 2. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Diplo-matični odnošaji med Srbijo in Bolgarsko se ne obnovijo še tako kmalu. Bolgarska je stavila za obnovitev di-plomatičnih odnošajev razne pogoje, ki jih je pa srbska vlada odklonila in sploh noče razpravljati o njih.
SRBSKO-GRŠKI »KONFLIKT«.
Belgrad, 2. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vesti, ki jih razširjajo po evropskem časopisju z Dunaja o nekih dozdevnih konfliktih med Srbi in Grki, so popolnoma izmišljene, razširjajo jih pa z Dunaja s prozorno tendenco, svojega namena pa ne dosežejo, srbsko-gr-škega prijateljstva ne skalijo.
„1111 1 Minil —r.—raiimi —■■■■nim-ir "lir—i-—™*
Odgovorni urednik Radlvoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali ocrlasi.
%•>
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprel; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se zdravniški sluga z vstopom 15. novembra ali pozneje. Mlajši, vojaščine prosti reflektanti dobrega vedenja imajo prednost. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
'______________________________ 1063-2
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v, 5 1 z dostavo K 4.60, v sodih ceneje. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Ljubljana. 1022-8
Odda se lepa nemeblovana soba s posebnim uhodom, na solčno stran. Izve se v »Prvi anončni pisarni«.	1066-2
Gostilna pri
„Veseieni Štajercu-*
se radi odpotovanja takoj odda. Trst, via Belvedere štev. 37.
tm
====== Modistinja =================
j MINKA HORVAT
i Ljubljana,. Stari trg št. 21.
| Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- £ kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše. g
S■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov-
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Rodbine Soss, Jarc, dr. Hudelist in Sedlar na-
nanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, tašča, stara mati in prastara mati, gospa
Marija Soss roj. Schon
zasebnica
danes 1. novembra ob pol 6. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 94. letu blago v Gospodu preminila.
Pogreb blage pokojnice se vrši v pondeljek, dne 3. novembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti Mestni trg 19 na pokopališče k sv. Krištofu v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi.
V Ljubljani, 1. novembra 1913.
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vpla« evanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000,
200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. dec. 1913.
1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Več tisoč
pletenih Jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
= Moških klobukov =
vsakovrstnih fason, poprej K 6-—, sedaj K 3'—.
..	.. - Klobukov za dečke =
poprej K 4'—, sedaj K 2’—.
— Klobukov za otroke -
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Naiveeja izbira dežnih plaščev
-----------  za	dame in gospode —-----------
poprej K 20’—, BO*—, sedaj K 14-—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg
K
H
■
I
n
Čipkasto blago, čipke, uložki, vezenja,
svila, posamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v
= modni trgovini za dame =
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne zrn pošte. =