Inserati se sprejemajo veljfi ^M&Mi ^Hi .JUL: VBi |M VHHT/|H[I ■^■f/ ||H|/ flU'	Po pošti prejeman velja:
-•p.T-r, fflrf f OTffl	S
>> » " » I lili BJ|/ Imfl I I/ H	V
Pri večkratnem tiskanji se ^^L H H H H ■ / BH I ^^B BiH H	Za . . 8 40
sena primerno zmanjša. ■ ■ ■ B 1 S S ^B B I	Z" P0' letB 4 " 2(1
Rokopisi M. 1| j H SÄ || I ■ M Wl I M	A "" VLjnbUani na dom" po»
i!p ne	nafrankovana ^HjH^^r- ^Hj^B	i^raK»- 'dSSfedSjl MB	^^ftk^H jvelja 60 kr. več na
pisma se ne sprejemajo. "S^ »1 Bi V ■HSii ^H/	V Vredništvo je na Stolnem*
Naročnino prejema opravnistv o . ,, , , . . ,	hiš. št. 284.
Političen list za S10VGÜSK1 iiarofl.	.mästest
Govor poslanca dr. Jan. Dlehvcisa
v 10. soji dež. zbora kranjskega 10. maj a.
Naj mi slavni zbor ne vzame za zelo, ako res že truden večletnega pravdanja za pravice slovenskega našega naroda v šolali in cesarskih uradnijah, le prav ua kratko odgovorim ugovorom, spomenivši se pregovora, ki ga je g. Dežman omenil, da „čas je denar" .G. Dežman se sicer tega pregovora sani ni držal, ampak na dolgo in široko je razkladal vse to, česar so že vse stene naše zbornice impregni-rane še iz poprejšnjih let. (Dobrot na levi.,) Kar je novega povedal, bom skušal ovreči in nasprotne dokaze navesti.
Ko sem predlog prinesel v slavno zbornico, sem rekel, da je to le postava vsili („Notlnvehrgesetz".) Slovenec je potrpežljiva duša; to kaže povsod; ali če tako v stran pridemo, kakor je to zdaj v naši realki, je to vendar presilno, in zato smo se oglasili. Ko bi bili predlagali, da se ima na realki v slovenskem jeziku učiti še kak drug nauk, takrat bi bili morda ugovori današnji na pravem mestu; al to, kar predložena postava zahteva, je tako mala stvarica, da je pri vseh narodih in po vseh deželah, še na Turškem veljavna, samo pri nas Slovencih ne 1 (Živa pohvala na levi in med poslušalci. — Nemir na desni. ■ Deželni glavar pozvoni.)
G. Dežman je rekel, da sem bil „wenig mittheilsam" o obravnavah v šolskem odseku, in tako nečimurno se ne delajo postave. Od g. Dežmana se rad učim mineralogije, botanike, al postav delati, me on ne bo učil, pa tudi ne, kako se imam vesti v zboru in kako v odseku. Ali ste nam vi razlagali, kaj ste, na priliko, delali in kuhali v finančnem od-
seku? Predlog ste prinesli v zbornico, in nič bi mi ne bili vedeli, kaj se je ondi godilo, ko bi nam tega ne bil kdo naših povedal. Da je načrt predložene šolske jiostave odsekova večina sprejela, to kaže, da je prišel sem, — daj g. Dežman pride s predlogom manjšine, do tega ima pravico, in jaz se nikakor nisem bal, da se bo manjšinski predlog pod klop vrgel. Ni mi bilo treba pripovedovati, kaka je v odseku bila debata; temeljito smo pretresovali načrt, in na zadnje, če tudi je bil „leichtfertig" imenovan, nismo nobenega Salomona našli, ki bi bil kaj boljega nasvetoval.
G. Dežman je, sklicevaje se na § 19., rekel, da ne smemo nobenega siliti k učenju slovenščine. Ta paragraf je tako glasovit in se od nekdaj od nasprotne strani le zoper nas rabi. G. dr. Zarnik je o tem že dosti govoril.
Jaz imam en čas sem, žalibog, slabe oči, pa g. Dežman ima menda še veliko slabeje. On je rekel, da oni srpki („Einklammerungen",) ktere sem jaz omenil, se nahajajo tudi v real-kinih poročilih prejšnjih let, kjer so vse slovenščini odločene ure v srpkih, to je, če se hočeš, se učiš, če nočeš, pa ne. Ali g. Dežman, Vi niste dobro brali; vzemite „Jahresbericht" od 1872. in 1873. 1. v roke in poglejte tam 1. razreda razdelek a) in 2. razreda razdelek a) Tam srpkov ne najdete, ali v „Jahresberichtu" zadnjega leta, leta 1874. je vse v srpkih — in zato smo prišli pred zbor s to postavo. (Poslanec Dežman: Ja, pa v 3., 4. razredu.) Ne, nel Kaj böte sedaj besede prekucevali, v 1. in 2. razredu jih ni!
Potem je g. Dežman rekel, da smo molčali toliko let. Da! molčali smo večne pravde vtru-deni, ker od te vlade nimamo nič pričakovati. (Dobro! na levi.) Kaj bomo sami sebe motili, gospoda moja; jaz Vas le tega opominjam, da,
ko je bil minister Stremayer v Ljubljani, nas je hudo osupnilo to, ko je vedno le govoril, o „deutsche Oberrealschule". Nam Slovanom ni ministerstvo nikoli bilo prijazno, izvzemši oni kratek čas, ko je bil Hohenwart minister, in ko tudi v deželnem šolskem svetu, kar mi bo tudi g. vladni zastopnik pritrdil, je vlekel drugi veter. Ko je Hohenwart odstopil, prišle so ravno tiste nezgode. Poglejmo v Dalmacijo. Tudi tam je bila nasvetovana postava za slovanski učni jezik v realki, in Rodič sam seje poganjal za to, al o sankciji te postave še ni duha ne sluha. — Mi smo prosili: dajte nam univerzo, in ko se nam je to odbilo: dajte nam pravoslovno akademijo, in, kakor zmirom, namesto kruha smo dobili kamen. Poglejmo v Bukovino. Bukovina, ki je malo veča kakor naša dežela, ima univerzo, se ve da, zakaj ? — Zato, da germanizacija dobi nov terain. Slovenci smo prosili in prosili, vsaj nas je vendar nekaj na Štajarskem, Primorskem in Kranjskem, a nismo bili tako srečni! Bukovini se siplje vse, kar hočejo, ne milijone za zemljiško odvezo, kakor sem unidan rekel, zdaj vseučilišče, nam se ne da niči (Klici na levi: Res jel)
Da pridem zopet na našo realko, je stvar osnovana tako-le: nemščina velja za materni jezik, slovenščina in italijanščina pa kot tuja jezika. Zapomnite si pa, gospoda, še ta „non-sens", da je italijanščina veliko na boljem, kajti ona je obligatna, slovenščina pa ne! Tako smo tujci na lastni zemlji! (Na levici: Dobro!)
G. dr. Schrey je starišem prisojeval pravico, odločiti narodnost. Morebiti da nekteri stariši še sami ne vedo, kakošne narodnosti da so? Nemškutar gotovo tega noče vedeti, pa tudi marsikteri drugi ljudje, ki niso nem-škutarji, tega ne vedo. Jaz bom g. dr. Schreyu
Pisma »z Carigrada.
Ljubi P.!
Zdaj imam že nekaj časa, toraj Ti bom črtice, pa najpotrebniše samo, o svojem popotovanji napisal. Pot moj je šel po Savi in Donavi do Rustčuka, od tu po turški železnici, ki je šmenckano kasna zaradi dolgega stanja po postajah do Varne, in od tu po parobrodu v 15 urah v Štambul. Hodil ali vozil sem se, hvala Bogu, popolnoma srečno, Bog že ve, da Lahu (Italijanu) ne sme pošiljati dosti težav, sicer godrnja. Do Broda vozil sem se skup sede s predstojnikom turškega džumunka (Zollamt) v Berbiru (turška stara Gradiška), ki je zamorec, pa čisto po evropejsko oblečen, in s kterim sem se bil soznanil že popred o pre-peljavanji trapistovskih zabojev, ktere je imel on ceniti; pa meni je že kar od daleč migal, naj grem kar naprej z blagom. Ravno ta mi je že popred svetoval, naj gremo s pritožbami v Carigrad, tam je več pravice, kakor v Bosni,
in tako sva se o enakosti kristijanov in tur-kov pogovarjala; marsikaj mi je prav pametno razložil, zlasti zakaj je posebno v Bosni toliko slabejša pravica, kakor nižje proti Carigradu, kar mu po dosedanjih skušnjah popolnoma pritrdujem. Nekako mrzelo me je proti izhodu iti, akoravno sem mislil, kako bo tam pomlad že vsa lepša, kakor v Bosni; pa motil sem se, bila je še slabša, le v Varni ob morju za spoznanje bolja. Iztok je toraj istinito mrzel po naravi in srcih!
Milo se mi je delalo v srcu, ko sem videl avstrijsko stran, čeravno samo ob sebi jako slaboi pa očividno bolje obdelano, turško pa čisto vso zapuščeno; pod turško stopinjo vse hira in mre.
Varna mi je oživila žalosten spomin, namreč nesrečne zmage turške nad Ogri 1. 1444, po kteri se je Türk začel bližati tudi Bosni, ktero je pogoltnil 19 let pozneje, 21. junija 1. 14G3, in čudno, glej, ravno 21. junija so tudi Trapisti v sedanje posestvo stanovitno prebivat prišli 1 V Varni sem videl apostoljskega misijonarja kapucina o. Alojzija (Luigi), ki je bil
popred že 16 let v Mali Aziji po raznih misi-joniščih. Po krimski vojski so ostali mnogi katoliki po pomorskih mestih in „Propaganda" za razširjevanje sv. vere je postavila po njih misijonarje večidel kapucine, da verne oskrbujejo. V Varni imajo v najemu hišo razkolnikovo za 400 gl.; ni velika, ima samo najpotrebnejša, stanovanja za patra in fratra, kuhinjo in kar k nji spada, pa kapelico nalašč pridelano za katoliško službo božjo. Kapelica je prav lepo okinčana, lepše kakor marsikaka na Kranjskem, da sem se zares čudi1 in poprašal, kdo za vse te stroške denar sklada; bil mi je odgovor: ljudstvo o večili praznikih vselej za posebne veče potrebe, pa tudi še posebej o raznih prilikah. Videl sem, da ljudstvo za cerkev mnogo skrbi. Po priimkih nekterih sem videl, da so Italijani in Slovani, pa govore skor samo francosko, v cerkvi pa italijansko.
Razun navadne službe božje, šole itd., ima oče kapucin tudi šmarnice. Frater Pacifiko (iz Rima) ob določeni uri gre na dvorišče, kjer stoji visok zvonik lestvi podoben, samo da ima
in Gariboldiju povedal le en primerljelj, kako se naroduost „fabricira". Očeta, ki ga mislim, sta oba poznala. Oče je bil Hrvat, mati Kra-njica, Ljubljančanka, ki komaj nemški zna, in sin njun v realki je bil — Nemec ! Iz take fabrike vse to izvira, kar v „Jahresberichtu" najdemo. Leta 1874. bilo je v realki 309 učen cev, in poslušajte: 145 je zaznamovanih za Slovence in 142 za Nemce, tedaj le 3 Slovenci več, — 1. 1873. je bilo 349 učencev, in 179 za Nemce in 138 za Slovence vpisanih, toraj to leto več Nemcev kot Slovencev, — 1. 1872. je bilo 309 učencev, in sicer 138 Nemcev in 144 Slovencev, tedaj zopet samo šest Slovencev več.
Gospoda moja, ali ni to skozi in skozi likcija? Kje se je toliko Nemcev v Ljubljani vzelo, da kako leto presegajo celo število Slovencev? Tako se komponira narodnost! —
Zato je šolski odsek že hotel nasvetovati postavo danes predloženo tako, da je slovenščina obligatna za učence slovenske narodnosti; al strah nas je prevzel, ko smo videli, kako stariši in realkiu vodja fabricirajo narodnost; jaz glavo stavim, da je najmanj tretjina tako fabricirana. In po tem takem böte starišem dajali pravico, ki sami ne vedo ali vedeti nočejo, ktere narodnosti da so. Da se tako vedejo celo taki, ki so nekdaj za narodnjake na glasu bili, pozneje pa, ko so prišli v visoke službe, je to nekaj, česar nočem kritizirati, kakor zasluži kritizirano biti.
G. dr. Schrey je kritikoval celo jezik slovenski. Da on ni mož, ki sme kritikovati naš jezik, to, mislimo, bo sam čutil. Zato „requie-scat in pare!" (Veselost na levi.)
Na zadnje bi le še g. Dežmanu nekaj omenil. Skliceval se je on na neki epos; naj mi ne zameri, da mu tudi jaz iz krasne, res krasne njegove pesmice, ki mi jo je 1. 1855 dal za moj „koledarček", navajam te-le vrstice:
„Učenja lepi sad je s'cer modrost,
Pa mlad' Kraljic se je v Ljubljan' popačil,
Slovenšč'ne toraj kar ui hotel rabit'" itd.
Gotovo je ta Kraljič v takih razmerah v Ljubljani živel, kakoršne so dandanašnji v realki, da se je tako „popačil". G. Dežman dobro ve, kako se ta, še enkrat rečem, krasna pesmica zove.
G. Dežman je tudi rekel: mi ue smemo „aus dem Ilahmen nichts herausreissen", in to isto je tudi g. vladni zastopnik povdarjal. Prosim vas, gospoda moja, ali res kaj „aus dem Rahmen" potegnemo, če le tiste sramotne
luknje mašimo, ki so v realki ljubljauski? kaj böte tedaj govorili o „herausreissen"!
Vse besedovanje je prazno. Vi pravite: mi smo zoper to, kar Vi hočete, kakor smo bili, naša stran, zastopniki naroda našega, pa hočejo pravico. G. predsednik naj da postavo na glasovanje, in deželi bomo nekaj forintov prihranili, da ne tratimo drazega časa. Ne priporočam postave tej (desni) strani, da bi jo sprejela, stavim pa zaupanje na našo stran, da bo to postavo potrdila. (Pohvala na levi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. junija.
Avstrijske dežele.
O vojnem ministru Kollerju piše „Milt. Ztg.", da odstop njegov je ueogibljiv. Neki vraden dopisnik dunajsk pa celo pripoveduje, da baron It o d i č namesto njega postane skupni vojni minister.
Wa ČcMkcm je bil okrajni zastop v Piseku kneza Jurija Lobkovica izvolil za svojega načelnika. Pa vlada ga ni potrdila. Zatem si je zastop izvolil za načelnika kardinala Schwarzenberg a, kterega je pa vlada potrdila. Ker ima načelnik pravico imenovati svojega namestnika, izbral je za to čast kardinal od vlade nepotrjenega kneza Jurija Lobkovica. Liberalni listi se vsled tega strašno hudujejo nad kardinalom in žugajo, da vlada kneza Lobkovica tudi za namestnika ne bo potrdila.
Črni»višini župan je bil te dni na
Dunaju, ter se je pri ministru Lasserju na vso moč prizadeval, da bi cesar vendar le obiskali Bukovino. Pa minister tega ni mogel za trdno obljubiti in je rekel, da so v prvi vrsti krivi denarji, če se popotovanje ne bode izvršilo.
'tf'i rolsK i poslanci so po večini za to, da se zborovanja državnega zbora njihovi zastopniki več ne vdeležijo. Liberalni listi pa vse svoje zaupanje stavijo v g. Gr eu te rja. Pa Greuter je bil zmirom za vdeležbo in je pisal še neko brošurico zoper tiste, ki svetujejo državnemu zboru dati slovo. Pa vkljub temu so bili tirolski poslanci že večkrat zbornico državno zapustili in tudi G reute rja primo-rali, da je šel z njimi. Zato pa tudi sedaj Greuter ne bo nič opravil, ker je večina federalističnih poslancev te misli, da naj tudi na Tirolskem kakor na Češkem odloči ljudstvo, kteri poslanci vživajo njegovo zaupanje.
JVa O gol'm Item so se pričele priprave za nove volitve. Minister T i s z a se je podal v D e b r e č i n, da bi se ljudem priporočil za novo volitev. D e a k pa hoče javnemu življenju dati slovo in je rekel, da zarad bo-lehnosti ne sprejme kandidature v I. volilnem okraju, v Budapešti. Najbrže temu ni kriva samo bolehnost njegova, ampak razpad dosedanje njegove stranke. — Ministerski svet, ki je bil te dni v Budapešti, je trajal celih 5 ur. Vdeležil se ga je tudi vojni poveljnik hrvaški, general Mollinary, ki se konec meseca junija zopet povrne v Budapešto, da se bodo rešile graniške železnice.
Vnanje države.
l'rusko vliitlo strašno peče, da se ohranjenje miru v Evropi splošno pripisuje ruskemu caru. B i s m a r k o v i listi se zdaj delajo, kakor da bi bil kancelar čisto nedolžen pri vojskinem hrupu, kterega so bili nekteri časniki zagnali, in jim zarad tega bero hude levite. „Kaj je nasledek te vojne, vpraša „Krz. Ztg."? Da se je v pesku zgubila in da si je Ruska brez težave prisvojila zasluženje veljati za ohraniteljico evropskega miru. Dobro vemo, da ta izrek ni opravičen (?). Že dolgo, preden je bi car došel v Berolin, se je bil naš cesar tako odločno izrekel za ohranjenje miru, da njegov veličasten stričnik ni imel nič več opraviti, če je s tem namenom prišel v Berolin, da bi za mir delal. Pa to ni dovolj znano, in svet, kije z vso pozornostjo pričakoval ruskega obiskanja, vidi v tem spremembo. Vselej smo bili za prijaznost z Rusijo; pa moramo spoznati, da je našo nemško ponos n ost žalil telegram kneza G o r č a k o v a, v kterem je naznanil, da je mir z a-gotovljen, in vemo, da mu je le naša politika to nezasluženo(?) spoštovanje pridobila.
Za hrupom je prišla velika tihota, francoska vojaška preuravnava je čez noč zgubila vse žuganje, o belgijskih zadevah se komej še govori, dasiravno je časnik „Post" po poslednjem pismu bruselskega ministerstva izrekel, da Nemčija na tak odgovor ne more molčati. Pa nasledki vsega dejanja se bodo dolgo poznali ; nič nismo dosegli in povsod s m o sejali n e z a u p n o s t; pogled v vnanje časnike, ki so sicer Nemcem prijazni, nas o tem dovolj prepričuje. Še Mr. Grant Duff, ki je Nemcem poseben prijatel, nas je v poslednjem govoru posvaril. Ali nas ne bodo take skušnje učile, da tudi vnanja poli-
močne 4voglate lestveuike, in na vrhu še streho. | Pod to streho (menda še le bolj na pol) visi zvon okoli stota težak, vklenjen v oba lest-veuika, in fr. Pacifiko ga začne naganjati, da brenči gotovo po vsi Varni ter ljudi vabi v cerkev. Ker pa imajo samo en zvon, s tem edinim zvone na različne načine, n. pr. da ga navadno goni in bije polagoma na obe strani, ali bije samo ob eno stran počasi, ali hitro, ali bije na obe strani, na koncu pa še samo na eno stran itd. in vsaka vrsta ima svoj pomen. V Trapezunti je ravno ta o. Luigi učil pritrkavati, kakor jc v navadi po Italijanskem, Dalmatinskem, Kranjskem in drugod; za Italijo prav ne vem, nisem tam bil, pa Dalmacija je polna pritrkavanja; od Turkov ga niso dobili, toraj menim, da od Italijanov, ker je v navadi v Zadru, kjer je gnjezdo ondotne italijanske kulture. Po pretekli uri zopet odklenka in šmarnice se prično. Misijonar pri vžganih 2 ali 4 svečah v svojem habitu na strani oltarja od-moli z množico (ki je majhna pri zelo majhni fari) sv, rožni venec; potem se obleče v korok
in štolo in tudi fr. Pacifiko se pobeli s koro-kom, prižge še enkrat toliko sveč in pred oltarjem kleče bere misijonar premišljevanje dotičnega dne. Po tem odloži štolo, vstane in sede na strani oltarja k fisharmoniki ter začne latinski peti litanije Matere božje. Ljudstvo mu odgovarja, pa sebe in odpevanje vedno spremlja s fisharinoniko. Po končanih litanijah vzame zopet štolo in klečd pred oltarjem od-moli še molitve brez očenašev. Zdaj se prižgo vnovič še ostale sveče, in izpostavi se presv, R. Telo. Med tem misijonar zopet začne peti pesem od sv. R. Telesa, ki me zelo zelo opominja na „Častimo te", posebno kakor se nahaja na Nemškem, ki je toraj gotovo iz Italije ua Nemško in Kranjsko prišla, pa je bila bolj ali manj spremenjena. Pred izpostavljenim presv. It. Telesom se odmoli „Panem — Deus, qui nobis sub —" odpoje se Tantum ergo in Genitori, potem postane vse tiho in blagoslov se deli. Po blagoslovu zopet o. kapucin prične drugo pesem od presv. R. Telesa, dokler se sv. lt. Telo ne spravi, potem pa pesem od M.
božje za vsak dan v tednu drugo. Ljudstvo poje ž njim iu ta pobožnost je res spodbudna.
Duhovni kranjski bi gotovo ne storili tega, kar ta pater, pa zmeraj se mi je zdelo, da je duhovščina kranjska prehladnokrvna. O mar-sikterili priložnostih, zdi se mi, da to izvira še iz tiste janzenistiške „regelce", po kteri bi moral (človek) duhoven biti brez občutljejev.
V Varni je bilo pokopališče vojakov francoskih tam bivajočih o krimski vojski, ktere je kolera davila, in prav tisto je zdaj katoliško pokopališče. Pater Pacifiko pa je vse v eni osebi, kar je le treba, za oskrbovanje patra, za cerkev, za pokopališče, ker tudi jame koplje iu mrtve zakopuje. Na Francoskem je, kakor sem nekdaj čital, nalašč zato vpeljan nov red, čegar udje so cerkovniki za vse cerkvene potrebe izurjeni, zdaj bi menda še na Kranjskem ne bil odveč tak red, zlasti ako se gg. učitelji po deželi puntajo zavolj orgljanja.
(Dalje sledi.)
tika v z a v i j a č a h kulturnega nima zmage pričakovati?
JVr» Fraiicu§kcni
boja] Kakor avstrijska, tako skuša tudi nemška j liberalna vlada časnike z denarjem na svojo gre zopet vse j stran pridobiti. Vsi veči nemški liberalni listi križem. Odbor trideseterih šteje 25 levičnjakov, se pitajo od vlade, zato pa tudi vladino početje in le 5 drugih, ki pa tudi ne bi bili voljeni,; vedno hvalijo, če tudi zoper svoje prepričanje, da bi se Gambetta zanje ne bil potegnil. Ker Da ima to za nasprotne stranke, kakor za vse je Gambetta najzmernejši med njimi, si lahko • državljane slabe nasledke, nočem tu omenjati umemo, kakšni morajo še le drugi biti. Ni: in vzroke navedati, ker so večidel že vsakemu tedaj čuda, da ministerstvo se je ž njimi pre-'znani. Znamenito pa je, da prvi od nemške cej sprlo. Kako se bode ta* štrena zmotala,; vlade pitani časnik „a. D. A. Z." Francozom tega nihče ne more razsoditi, gotovo je le to, j očita, da 12.000 frankov tujim časnikom na da zmešnjava bode čedalje veča, če se narodna leto plačujejo, o čemur pa še na Francoskem
skupščina ne poprime V Belg
svoje procesije
konservativnih načel. | nihče nič ue ve. Pa ko bi tudi Francozi i fi so 31. maja katoličani imeli! 12.000 frankov za tuje časnike izdajali, bi to Zarad žuganja nekterih nič ne bilo v nobeni primeri s tem, kar nemška
vrednih ljudi spremljevali so vBruselju vojaki'vlada za enake namene izdaja, procesijo. Nekteri kričači so skušali delati? Vsled samostanske postave se nekteri li-zmešnjave, pa vojaki so prav kmalo zopet na- beralni listi jeze nad vlado, daje samostanom,
kteri se s podukom pečajo, še štiri leta ob-
redih mir.
\n &i»aiij*k«'iia se Alfonsisti zopet ponašajo, da so Karliste premagali in ranili celo generala Dorregaraya; pa poročila si nasprotujejo in najbrže je vse zopet le laž, kar se o teh zmagah poroča.
■ k ISima se je berolinski „Nat. Ztg." pisalo, da se človek mora čuditi, da laška vlada tako mirno in potrpežljivo prenaša raz-žaljenje romarjev, ki v velikem številu prihajajo v Rim. Prav je, da je vlada previdna in mirna, pa časti svoje nikdar pozabiti ne sme. Na to natolcevanje odgovarja vradni list „Po-polo romano", da to ni res. Romarji prihajajo v Rim, oblečeni kakor drugi ljudje; nimajo nobenega posebnega znamenja, ker bi sicer nastale reči, kterih bi naši poročevalci ne prezrli. Oni plačujejo kakor drugi popotniki, nobenega ne žalijo in nihče nima vzroka ž njimi se spreti. Mogoče, da ti romarji, kadar pridejo v Vatikan, se s Švicarji iu njihovimi predniki skušajo preklinjati laško vlado. Pa kdo se za to zmeni? „Nat. Ztg.", pravi ,.Po-polo Romano", tudi svetuje Rimcem s tolmači bližati se prišlim romarjem, da bi slišali, če ti romarji rimske gosposke na tihem ne žalijo. Berolinski časnik, pravi „P. R.", naj se potolaži, ker se očitno nihče ne žali. Ta spis nemškega lista pa zopet jasno kaže, kaj Pruska vlada o katoličanih misli.
Izvirni dopisi.
i k Mit weide na Saksonskem, 25. maja. Zdaj so bile volitve za saksonski deželni zbor. Zmagali so večidel narodni liberalci iu naprednjaki. Vendar so povsod dobili njih nasprotniki, socijalisti, mnogo več glasov ko prejšnja leta. Se ve, da je to hud vdarec za liberalno stranko, ker priznati mora, da njeno zaupanje vedno bolj gine, nasprotnikov pa raste. Če pa vsak dobi volilno pravico potem bo Saksonija popolnoma v roke padla socijalistom iu bo za liberalce vedno zgubljena Zato pa zelo pazijo iu zadržujejo, da delalci, ki inaiij ko 3 marke davka plačujejo, ne dobijo volilne pravice. Liberalni listi so na vso moč veseli zmage in jako pridno laži spletajo čez svoje nasprotnike, dasi morajo skoro priznati, da še ena taka zmaga, pa so za zmeraj zgubljeni.
Nemška vlada pa zelo pogosto počastuje svoje nasprotnike in njihove liste s tožbami in kaznimi. Posebno katoliško duhovščino in socijaliste zadevajo te šibe. „Frkf. Ztg." in „Ch. fr. Pr." prinašate članke z napisom „Deutscher Kulturkampf-Kalender", kjer so vsi taki slučaji natančno zaznamovani. Če bo čas in prostor dopuščal, bodem morda kak izleček iz tega članka vam sporočil.
Stanka dovolila. Pa se ve, da bi to godrnjanje hitro pojenjalo, ko bi Bismark rekel: „ravno taka mora postava biti in ne drugačna", na enkrat bi vsi verovali njegovi nezmotljivosti. Nemška vlada si pa sama ni mogla pomagati drugače, ker jej za ljudske šole primanjkuje učiteljev iu ne more naenkrat redovnikov v šoli nadomestiti. Da pa primanjkuje učiteljev, kriva je prevelika odvisnost od vlade, ker je učitelj le orodje liberalne stranke. Liberalci se že boje, da, če že zdaj učiteljev ni dobiti, jih v štirih letih tudi ne bo, in potem bi se znal obrok za obstanek redovnikov še podaljšati. Zraven tega pa imajo tudi še pomisliti, ali bodo še tako dolgo sedeli ua krmilu vla-dinem in imeli večino v pruskem deželnem iu državnem zboru?
Obe socijalni stranki, Lassalova in Eise-nachova se mislite zdaj združiti in složno postopati proti liberalni stranki in liberalni adi. Liberalci se temu početju malo posme-hujejo, ali že slutijo, da bo to imelo slabe na-ledke za njihov obstanek. Strah liberalcev pred nasprotniki je zelo velik, kar se že iz tega razvidi, da si silno prizadevajo njihova društva razrešiti ali njihove shode zabraniti Če ne morejo drugače, pa pregovorijo gostilničarje, da jim prostorov ne dajo; sploh se poslužujejo pripomočkov, ki jim nikakor niso v čast.
Še vedno se sliši kaj o napadih ua Bis-marka, ali blebetanje je zgubilo že vso verjetnost. Le nekteri liberalni listi še take napade kaki stranki pripisujejo. Pa ni verjetno da bi se hoteli katoličani na tako krivičen in nečasten način znebiti svojih nasprotnikov Dalje je vsakemu znano, da bi tak slučaj več škodoval ko koristil katoličanom. Vendar je zdaj sklenila nemška policija ministra Bis-niarka in Falka bolj varovati, da bosta varna pred ljudmi, ki jima strežejo po življenji. Res slabi časi, da se nemški ministri brez straže več na ulice ne upajo.
Zdaj naj še pristavim izgled iz bavarske matematike. Bavarska država misli kupiti bavarsko vzhodno železnico za 97 '/a milijona goldinarjev. Bavarci so izračunili, da za ta denar bi se kupilo 13,900.000 veder ali 835 milijonov bokalov piva, kterega 5 milijonov bavarskih pivcev v 40 dneh lahko popije; vsak bi ga imel 4 bokale in en požirek po vrhu na dan. Tako hitro bi lahko to železnico zapili.
(Občnega zbora delničarjev banke Slovenije 31. maja) v dvorani se je vdeležilo 18 delničarjev. Zastopali so 481 delnic. Podpredsednik, g. J. Debevc, je pričel sejo z navadnim pozdravljenjem. Iz poročila, kterega je on govoril nemški, g. J. Bezenšek pa slovenski, posnamemo le nektere zanimivejše številke. Delnic je bilo doplačanih 2337, nedoplačanih je 1356, ktere je opravilni svet po §. 7 proglasil za neveljavne. Zavarovalnih polic je: 25,005 (i. 1873 jih je bilo 16,365), zavarovane istine pa 73,149.019 gld., namreč 42,G92.873 neposredne , 30,466.146 pa retroducirane.
L. 1873 je sklep računa kazal 44.000 gl. zgube; zdaj se je ta zguba poravnala, pa je vendar ostalo še 278 gl. 28 kr. dobička. Res malo, pa boljši, kakor nič, a veliko boljši, kakor 44.000 gld. zgube. I)a se s tem kupon še ne more izplačevati, je vsakemu jasno. Da se pa banka ohrani, ni dvomiti, če jo bodo domorodci le podpirali s svojo moralično in denarno pomočjo, ali z drugo besedo: če se le prvo zaupanje nazaj povrne.
Račun je bil potem enoglasno potrjen. Dr. B 1 e i vv e i s je rekel, da potrjenje računov naj velja za posebno zaupnico opravilnemu svetu in vodstvu; da je pa vendar želeti, da bi delničarji drugikrat zamogli račune prej pregledati, preden jih — mačka v žaklju ku-povaje — potrjujejo. Sklenjeno je bilo kakih sto kamnotisnih iztisov napraviti, ter jih kak teden pred občnim zborom poslati tistim delničarjem, kteri jih bodo na pregled zahtevali. — Potem je bila volitev novega predsednika, za kterega je bil izvoljen g. Miha S t a r e, ščak v Mengšu, iu volitev novega opravilnega sveta iu namestnikov. Izvoljeni so: gg. A. Jeglič, P. Kozler, Val. Ivrisper, F. Potočnik, dr. J. Poklukar, P. Grasselli, II. Turek, Zenari in K. Rudež; za namestnike: gg. P. Ribnikar, J. Matevže, P. Skale in Drag. Florijan. Revizorji so gg. D. Žagar, L. Robič in J. Vičič, namestnika g. Lozer in Vrhunec. Izmed starih ostanejo: Podpredsednik', g. Josip Debevc, Miha Pakič, trgovec, pa Andrej Brus in Jurij Bezenšek mestni kaplan v Celji.
Konečno se oglasi g. kanonik U r h, ter je nekako takole govoril: „V zadnji seji opravilnega sveta je bila po §.7. pravil izrečena neveljavnost nedoplačanih delnic. Meni se posestniki takih delnic smilijo, ker nekteri pridejo s tem ob vse svoje prihranjeno imetje. Marskteri so eno ali več delnic vzeli iz golega domoljubja, eni zarad nadležnosti agentov," zopet eni so bili tudi drugače preslepljeni. Da bi se tolika krivica ne godila, predlagam, naj bi se iz ostalega 15% zneska za dobrodelne namene take zdaj neveljavne delnice po sreč-kanji izplačevale. Tako bi dobil sčasoma vsak svoj denar nazaj in bo vesel čakal, da ga le dobi, če tudi pozneje in brez obresti; banka bi krivičnega denarja ne imela."
Ker bi bilo treba zato pravila, zlasti §. 60., spremeniti, zdaj pa ni bilo mogoče, ker tega v programu ni bilo, bo o tem v prihodnjem občnem zboru govorjenje. Tudi je bilo omenjeno, da naj se §. 73 spremeni tako, da pri prepirih med banko in zavarovanci naj iz-
Domače novice.
V Ljubljani, 3. junija.
(Gosp. Widmann) je imenovan za deželnega predsednika kranjskega, g. Kalteueggcr pa je dobil naslov dvornega svetovalca.
voli vsaka stran svojega posrednika iu če bi ue mogla o njem se zediniti, naj bi ga sodnija izvolila. Po izreku teh treh razsodnikov naj bi ne bilo nobene pritožbe več.
Občni zbor je bil potem sklenjen. Posebno viharnega ugovora ni bilo. Videlo seje, da je vsim za to mar, da se domači zavod ohraui. Naj bi tudi zanaprej ne bilo pogubljivega viharja, dokler se omajano drevesce ne vko-renini ter sad rodi delničarjem iu vsim Slovencem,
r
(Iz seje deželnega odbora 25. in 29. maja.)
5 razpisanih sirotinskih milodarnih vstanov (štipendij) se je oglasilo 118 prošnjikov; za najrevniše zapuščene otroke so bili spoznani: Karol Hut iz Ljubljane, Franca Zavinšek iz Šmarije, Marija Žgavec iz Vipave, Janez Rant iz Stare Loke in Marija Cepuder iz Postojne, kterim so bile podeljene štipendije iz sirotiu-skega zaklada. — Izpraznjene 4 Schellenbur-gove dijaške vstanove šo bile oddane dijakom: Ludoviku Teksterju, Juliju Mali-tu, Francu Hočevarju in Albinu Ogrincu. — Na dopis deželnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se učiteljska služba v Toplicah poleg Novega mesta podeli sedanjemu učitelju v Ko-šani Antonu Požaru. — Posvetovalo in sklepalo se je o pogodbi s prihodnjim ravnateljem nemškega gledišča Julijem Schwabe-om.
(Pisma iz Carigrada) v današnjem Pod-listeku so jako zauimiva, zato jih bralcem posebno priporočamo. Pisal jih je g. Valentin Lah, ki se je bil bred nekaj časom podal v Bosno k Trapistom, da bi kot misijonar delal za spreobrnjenje Turkov in razkolnikov, pa za razširjenje krščanske omike na slovanskem jugu, ki je še zelo zapuščen. V zadevah samostanskih podal se je te dni v Carigrad in v teh pismih popisuje, kar je pri tej priliki videl in doživel.
(Čez ljubljansko pošto) se bero zdaj tudi po nemških listih pritožbe. Nedavno jo je nek uradnik, ki je bil po prognanstvu slovenskih uradnikov iz Dunaja sem poslan, okradel in potem pobegnil. Zdaj je več uradnikov trdih nemcev, tedaj ni čuda, če se gode neredi in pisma ter paketi s slovenskimi napisi romajo križem svet ali pa celo pošiljalcu nazaj dajo. To vemo iz lastnih skušenj in po drugih. Ali bi kaj pomagalo, če bi se naredila pritožba do kupčijskega ministerstva, podpisana s tisučerimi podpisi? Od sedanje kranjske kupčijske zbornice, ki bi se v prvi vrsti za to potezati morala, tega pač ni pričakovati, ker g. Al. Dreo že toliko nemški zna, da na svoja pisma dela nemške napise.
(Umrlo) je v Ljubljani maja mesca t. 1. 92 oseb, 47 moškega, 45 ženskega spola.
Razne reči.
—	Okrajno glavarstvo logaško, ki je bilo do zdaj v Planini, se bo s 1. oktobrom preselilo v Logatec.
Vabilo gosp. udom narodne čitalnice v Bizoviku na besedo v nedeljo 6. dne rožnika, popoldne ob 5. uri. Kaj bo v tej besedni? 1. Pozdrav udom in gostom. 2. Narodne pesmi. 3. Deklamacija. 4. Narodne pesmi.
Slavni pevski zbor čitalnice ljubljanske je preprijazno obljubil sodelovanje. Vstopnina je 10 kr. — Če bi gori napovedani dan vreme bilo deževno, se ta veselica preloži na drugo nedeljo, to je, 13. rožnika tudi popoldne o 5. uri. — Vljudno k tej veselici vabi svoje ude in ude sosednih narodnih čitalnic.
Odbor.
—	Na morji. Star kranjski pregovor pravi: „Vari se velike vode!" Eden najlepših parobrodov, ki jih je morje vidilo, z imenom „Š i 11 e r", je po noči 7. majnika z ljudstvom vred strašen konec storil. Bil je eden najnovejših parnikov, ki je posredoval občevanje med novim Jorkom in Hamburgom, prav velik, izdelan od Rob. Napier-a in sinov v Clyde-u na Škotskem. Dolg je bil 375 čevljev, širok 40 in 35 č. globok in je imel za 3000 konj moči, pa za 3COO ljudi prostora. Imel je seboj osem
čolnov in vsake mnoge priprave zaotenje življenja v kaki nevarnosti. Njegov stroj je bil kos brod 14 — 15 milj daleč veni uri prignati. Vreden je bil boje kacih 700.000 dolarjev, in pa zavarovan.
Ta parnik je odjadral iz novega Jorka proti Hamburgu 28. aprila v najboljšem stanu. Na njem je bilo 144 mornarskih in 146 druzih oseb. Peljal je 300.000 amerikanskih tolarjev zlata, 250 na vse evropejske kraje od menjenih poštnih večih zavitkov in vreč, eno avstralsko pošto, 800 cijoli pavole, 25.000 sodov smole, 4000 bušeljnov turšice, veliko tobačnega perja in 36.000 pisem. Kapitan je bil gosp. „Thomas." Vožnja je bila dosti srečna; 7. majnika zvečer pak so prišli do znanih nesreč nih Scilskih otokov na Angleškem. Teh otokov je kacih 140, pa vsi skupaj imajo suhega le nekaj čez četert štirjaške milje in obdajajo jih mnogi ostri robovi in klečeti.
Tem nevarnim otokom se je Šiller bližal v černi noči in tako gosti temi, da z nobenega svetilnjaka ni bilo viditi prijazne luči. Previdno in le s polovično naglostjo so jadrali v te nevarne vode, pa vsa previdnost ni pomagala. Neprevidoma je Šiller smuknil med ostre pečine, imenovane „Retarriere" in v usmrtivno „Scillo." Prestrašno je zahrustalo in prelepi parnik z vsimi zakladi in s tolikerim vse dražjim človeškim življenjem je razdjan po strani ležal brez pomoči. V vse prostore je drlo mrzlo morje in izmed 290 človeških bitij jih je bilo v malo minutah čez 200 na unem svetu. ■ Na parobrodu je boje bil tudi Ljubljančan Alt-man. Poznejše naznanila dajejo upanje, da so se tu pa tam po pustotnih otokih ohranili še nekteri, ki se je mislilo v začetku, da so konec storili. Tudi nekaj robe se je rešilo.
O teh strašnih otokih naj še to pristavimo, da le na šesterih stanujejo ljudje, drugi so gole gručaste pečine, ki mole iz morja in jih je brez števila veliko na milje daleč po morji sem ter tje razpostavljenih. Veliko nesreč se je že zgodilo v teh krajih. Razdjal se je ondi parnik „Thames" ter so bili izmed 1G5 ljudi le 4 rešeni. Poginil je tam „Duro" in utonilo je vse ljudstvo. Leta 1707 se je ondi razbilo brodovje Sir-Cloudesley-Shovel-ovo in morje je požrlo 2000 ljudi, med njimi admirala samega in še več prav slavnih mož.
Glavno mesto na Scillskih otokih je Hugh Town s 1600 prebivavci, z lepo gotiško cerkvijo itd.
—	Protokol za marsikteri državni zbor. Leta 1613 bil je v Regensburgu državni zbor; kar se je storilo na tem zboru, je Matije, nemškega cesarja, dvorni norec Nele prav umovito zaznamnjeval. Kupil si je majhne bukvice, ktere je vedno saboj nosil. Cesar ga je vprašal, kaj je v teh bukvicah, da jih vedno saboj nosi; Nele pa odgovori, da si zapisuje va-nj vse, kar stori državni zbor. Cesar radoveden, kaj je pač zapisanega v knjižici, jo odpre in pregleda, pa ne dobi v nji nič, razun belega papirja. Norec pa odgovori začudenem Matiji: „Jaz zato nisem nič zapisal, ker državni zbor ni nič storil".
—	DružinskoživljenjevBerolinu. Žena čevljarja Karsten-a je ukradla velik kos suhega mesa, ter ga prinesla domu. Mož ga pomagal jesti do malega končka, potem pa je šel na policijo, ter je svojo ženo zatožil zarad tatvine. Bila je obsojena na 6 tednov zapora. „Dobro", pravi čevljar vrnivši se iz sodišča, „jaz se zdaj smem dati ločiti od nje; šest tednov zapora — to je dober in veljaven vzrok za ločitev."
Umrli so:
28.	maja. Katarina Braun, telegr. uradnika otrok, 13 m., za prehlajenjein. — Jože Perne, hiš. pos., 35 1., za spridenjem krvi. — Marija Žarek, fabr. delavka, 27 1., — in France Peric, mlinarsk hlapce, oba za sušico.
29.	maja. Viktor Nič, miz. pom. otrok, 2 m., za božjastjo. — Frančiška pl. Rosenbaum, c. k. obrstlajtnanta vdova, 70 1., — in Karol baron Neugebauer, vpokojen uradnik, 72 i., oka za pljučnim oslabljenjem. — Anton Benčon, kondukterja otrok, 18 in., za mrzlico.
30.	maja. Franc llausonblas, vpokojen major, 80 i., za oslabljenjem, — Kristina Rebol, kondukterja otrok. 4 i., za vnetjem vratu.
31.	maja. Jožo Kramar, gostač, 74 1., za razlivom v pljuča. — Filip Markovič, jetnik v posilili delalnici, 18 1., za vročinsko boleznijo. — Primož Skrjanec, berač, 53 1., za pljučno sušico.
1. junija. Edvard Zupan, uradnik dež. vlade, 38 l„ za pljučnim oslabljenjem. — Ivana Zelez-nikar, gostica, 23 I., za pljučno sušico. — Konrad Zakrajšek, želez, delavca otrok, 3 1., za krčem. — Ana Gerčar, cig. fabr. delavka, 40 1., za pljučnico.
Eksekutivne dražbe.
5. junija. 3. Jan. Likar-jevo (1690 gl.) v Krškem. — 1. Jurij Nemanič-evo z Božjakovega (561 gl.) v Metliki. — 1. Jurij in Marijo Jcr-man-ove iz Prelesja (321 gl.) v Črnomlji. — 1. Matija Prelesnik-ovo a Cesto (1780 gl.) v Laščah.
—	1. Jan. Doruiž-evo iz Pake (6060 gl.) na Vrhniki. — 1. Tono Dobravc-evo z Brega (l220 gl.) v Laščah. — 2. Jere Razinger-jeve iz Koroške Bele (800 gl.) v Kraujski gori. — 1. Mih. Suha-dolc-evo iz Šmarja (140 gl.), — 1. Jože Gori-šelc-ovo iz Vrhpolja (1770 gl."), — 1. Tone Mar-tinčič-evo iz Sela (670 gl.), vse tri v Kostanjevici.
—	1. Matej in Jože Počkar jevo z Razgorja (2287 gl.) v Vipavi. — 3. Tone Znidaršič-evo iz Male vasi v Laščah.
7. junija. 3. Marije Sekne-tove iz Dunaja (700 gl.) v Kranju. — 3. Mat. Kralj ovo iz Celin (120 gl.), — 2. Mart. Jcke-tovo iz Rake (545 gl.), obe v Krškem. — 3. Jernej Tuik-ovo iz Loža (1640 gl.) v Ložu. — 2. Karol Urbanija-vo iz Mrzelce (882 gl.), — 2. Tine Poznič evo iz Prevoj (559 gl.), obe na Brdu. — 2. Tone Pre-gel-novo iz Ustja (1735 gl.) v Litiji. — 1. Tone in Jan. Goli-jevo (235 gl.) v Ljubljani. — 1. J. Tomažič evo (1100 gl.) v Mokronogu, — 3. A. Mohorčič-evo iz Ipave.
Telegralirne denarne cene 1. junija. Papirna renta 70.15. — Srebrna r^nta 74.50. —
18601etno državno posojilo 112.---Bankine akcije 9G0.
— Kreditne akcije 232 60.— London 111.45 — Srebro 102.10. — Ces. kr. cekini 5.26. — 20Napoleon 8.89.
Denarstvene cene. 1.
junija.
Državni fondi. 5°/o avstrijska papirna renta . .
5°/o renta v srebru......
Srečke (loži) 1854. 1......
„ „ 1860. 1., celi. . . . ,, „ 1860. 1., petinke
Premij ski listi 1864. 1.......
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%.......
Kranjske, koroške in primorsko po 5°
Ogerske po 5®/,.......
Hrvaške in slavonske po 6°/0 . . .
Sedinograške po 5% .....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . .
Anglo-avstr. banke......
Brefke (loži). Kreditne	po 100 gld. a. v.
Tržaške	„ 100 „ k. d.
,,	,, 50 „ ,, ,,
Budenske	„ 40 gld. a. v.
Salmove	„ 40 „ „ ,,
Palffi-jeve	„ 40 „ „ „
Clary-jeve	„ 40 „ „ „
St. Oenois	,, 40 „ ,, „
Wiiidiseligrätz-ove „ 20 „ ,, „ Waldstein-ove „ 40 „ „ „ Srebro in zlato.
Ces. cekini ...".....
Napoleonsd'or........
Srebro
Denar.	Klago,
7ÖT5	70.25
74.50	74.60
105.25	105.75
111.50	111.75
116.75	117.—
137.50	117.75
81-75	82.25
80.75	80.75
78 —	78.50
''J60.—	961.—
110.—	110.25 234.—	234.50 800.—	805.— 129.75	130.—
166.—	166.25
111.--.—
56.60	—.—
27.75	28.50
36 75	37.25
27.50	28.-
27.60	28.—
27.50	28.—
21.25	21.50
22.75	23.75
5.27—	5.28 —
8.81)	8.90—
102,—	[l02.10