-----   398   -----
Na lov cvetne zavijavke!
Cvetna za vijavka, zemljemerka ali zimski ped i c (Frostnachtscbmetterling, Geometra bru-mata, Lepidoptera) bolj natančno v 23. listu „No-v\cu od 4. junija t. L opisana, izleže meseca oktobra in novembra po prvem d« brem zmrzlinu , ter se ponoči na drevesnih deblih plodi. To se bode pa izvrševalo na Notranjskem,   kjer je   milejše podnebje,  še celo v
prvi polovici meseca decembra, ker se je ta mrčes š< le v zadnji polovici novembra po vrtih v obilnem številu prikazal. Ker gosenice tega škodljivca, ako drev<5 dve ali tri leta močno napadajo, popolno ugonobijo (kar se je tukaj posebno preteklo poletje na večih sad nih vrtih opazovalo), zato je potrebno, da se metulji njeni (katere pa se med kmetovalci malokdo pozna] mladini v šoli pokažejo, kakoršni so v naravi.
Dobiti morejo se edino le ponoči (ker podnevi jih pri najboljši volji najti ni), kedar babice iz zemlje na drevesna debla zlezejo in to v višini 1 do 2 metrov; nahajajo se navadno na severni deblovi strani (babice ne morejo leteti, ker imajo le male nastavke fl^futic, in so dobro podobne navadnim muham, katerim bi se fla-futice skoraj pri polti odstrigle, — le glave imajo dobro polovico manjše. Manjdeljci v tej meri debla obletavajo in pri oplodbi babic navzdol vise. V tem momentu moči je jih skupaj dobili in vjeti, sicer se pa babice tudi z velikim trudom kaj težko dobijo zato, ker se njihova temno-sivkasta barva od drevesne skorje skoraj razločiti ne more.
Ako katerega gospodov sokolegov veseli, ta mrčes svoji prirodopisni zbirki prirediti in ga tudi šolski mladini v naravi pokazati, naj , kedar ni ravno prehudo vreme, zvečer prižge svetilnico (iaterno) — in to po mraku — ter naj gre na sadni vrt, kjer se odrasčeoa drevesa nahajajo, pa obsvitljuje n»j debla od tal do zgoraj navedene višine in z malim trudom jih more veliko naloviti v zato pripravljeno posodico; najbolje za to je škatija od črtalnik>v, katera mora pa se dobro zapirati, sicer mu proti pri špranjah zopet izležejo.
Kako se ta mrčes zatira, povedal sem pri njegovem opisu v gori navedenem listu „N>vic". Moja današnja opomba velja le onim, kateri bi te metul)ke radi v naravi za poduk si preskrbeli in jih porabljevaii v napredek ter korist domači sadjereji.
Prem 30. novembra 1879.
M. R a n t, narodni učitelj.