Izhaja
10., 20. in zadnjega dn6 vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
—0<3-~
Posamne številke po 5 kr.
eans«)
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
earfcts
Štev. 10.	V Ljubljani, 10. aprila 1898.
Letnik IV.
Sovraštvo socijalnih demokratov do Slovanstva.
Zviti hočejo biti socijalni demokratje. Po svojih načelih se ne brigajo za narodnost. Norčujejo se iz nje in iz njihovih vrst je že večkrat zadonela ostudna kletev: Prokleta domovina! Imenujejo se Bami mednarodne in dejanski so v nasprotju z vsemi narodnimi strankami.
Zadnji čas, ko bo narodnostne borbe tako Bilno stopile na površje, so pa v svojih mednarodnih bučah iztuhtali, da je treba po vetru obračati plaSč. Državnozborski njihovi zastopniki so jeli sem in tam naglaSati, da se mora reSiti narodnostno vprašanje ; vložili so v tem smislu predlog in, kakor je že pri njih v navadi — jeli so se bahati, da samo oni morejo zopet pomiriti narodne prepire.
»V sedanjih razmerah, tako piSe Ignacij DaSinjski, soc. dem. državni poslanec v Neue Zeit (5. marca 1898), je res socijalna demokracija jedina stranka, ki bi mogla prenoviti Avstrijo; v velikih množicah med ljudstvom povspešuje pravo narodno čuvstvo.«
Od blizu poznamo mi socijalne demokrate kot prave pravcate sovražnike slovenske narodnosti. Med seboj pri nas imajo vse nemSko, kar smo že večkrat povdarjali, in njihova mednarodnost je pri nas — nem-* Ska. Zato je pač vredno, da si ogledamo, kako sodijo voditelji socijalne demokracije o nas Slovanih in kakSnaje njihova ,jednakost‘ v narodnih ozirih.
Jeden prvih socijalistiskih svetnikov je Ferdinand La s s al 1 e. Ta je v svojih spisih ves gorel za Nemčijo in mnogo njegovih nasvetov je merilo na to, da povzdigne Nemčijo in da poniža — Avstrijo. Mož je sovražil
Slovane in katoličane; zato je sovražil tudi Avstrijo.
K a u t s k y, duševni voditelj nemških socijalnih demokratov, je nedavno pisal, da bi bilo pač najbolje, če bi se avstrijski Nemci odtrgali od Avstrije in združili z Nemčijo. Da-S 1 n j s k i, voditelj socijalnih demokratov v našem državnem zboru, se v imenovanem spisu norčuje iz češkega državnega prava, iz Rusov, iz slovanstva sploh in med vrsticami se mu bere, da je tudi on zadovoljen, če bi Nemčija pograbila zase nekaj Avstrije.
Toda naj znamenitejši v sovraštvu do Slovanstva je oče socijalne demokracije Karol Marks. V spisu »Revolution und Kontre-Re-volution in Deutschland1) se je pokazal v svoji pravi grdobi. V naslednjih vrstah navajamo njegove besede. O Cehih piše tako-le:
»Umirajoča češka narodnost je 1848 zadnjič poskusila zopet si pridobiti svojo prejšnjo življensko moč. Ta poskus se je ponesrečil in je dokazal, da more Češko živeti samo še kot del N e m č i j e, če bo tudi nekaj njegovih prebivalcev nekoliko stoletij govorilo jezik, ki ni nemški.« (str. 62.)
Slovani so se 1848 potegnili za Avstrijo. Zato jih grdi Marks : »Č eški in hrvaški panslavisti so delali naravnost v rusko korist; izdali so revolucijsko stvar zavolijo sence neke narodnosti.« (str. 63. 64.)
O slovanskih jezikih laže tako-le:
»Razni slovanski jeziki so ravno tako različni med seboj kot angleščina, nemščina in švedščina.« (str. 64.) Vsak človek, ki je hodil kaj po svetu, ve, kako lahko se je n. pr. Slovencu navaditi hrvaščine, češčine, ruščine, kako sorodni so Bi torej slovanski je*
‘) Prevel K. Kautsky iz angleškega izvirnika. Stuttgart. I. H. W. Dietz. 189G.
ziki. Anglež pa Nemca in Nemec Angleža ne more razumeti, če se posebej z velikim trudom ne uči njegovega jezika.
O boju, ki ga bijemo Slovani za svoj obstoj, piše Marks: »Razdrobljeni ostanki mnogih narodov, katerih narodnost in politiška življenska sila sta bili zdavnej zadušeni in ki so bili torej tisoč let sem prisiljeni hoditi za mogočnejšim narodom, ki jih je bil premagal, — te umirajoče narodnosti, Cehi, Korošci (tako imenuje,učenjak1 Marks nas Slovence), Dalmatinci itd. so poskušali splošno zmedo 1848 vporabiti za to, da bi obnovili tiste po-litiške razmere, ki so bile 1. 800.« (str. 98.)
Nemce hvali, da so s svojo »telesno in umstveno močjo« premagali Slovane, in pravi, da se more ponemčevanje še-le vstaviti, »ko ponemčevanje pride na mejo velikih, celotnih, nepotrtih narodov, ki so sposobni živeti samostojno narodno življenje kot Ogri in nekoliko Poljaki, in da je bila naravna in neizogibna usoda teh umirajočih narodov pustiti, da se razdrobč in izsesajo po svojih močnejših sosedih.«
Pet milijonov Mažarjev ima torej prihodnost, samo Slovani je nimajo. Temu pristavlja te le umazane besede:
»To seveda ni prijetna prihodnost za narodno častilakomnost panslavistiških sanjačev, katerim se je posrečilo del Cehov in Jugoslovanov razgibati. Toda smejo le pričakovati, da bo zgodovina za tisoč let nazadovala nekaterim jetičnim družbam ljudij na ljubo, ki imajo v vsakem delu zemlje, v kateri prebivajo, Nemce poleg in krog sebe, ki že od pamtiveka nimajo za vse namene omike dru-zega jezika, nego nemški, in kateri nimajo niti prvih pogojev narodnega življenja i veliko število ljudstva in zaprto ozemlje.« (str. 99).
LISTEK.
Trije polovičarji.
Priobčil A. A.
(Dalje.)
»Vse 8e mi je posrečilo«, tako si je gotovo mislil notar, ko je zapustil učiteljevo sobo. Da posrečilo se mu je! Veliko je, človeka moralno vničiti, a mnogo huje je, zapeljati tacega, ki potem sam stotine pelje na napačno pot. V veliko srečo trga seje pa vse drugače obrnilo.
Tako torej sedi Heler pri liberalnem omizju na desnici Šlegelnovi. Ta prostozidar je oni večer storil že mnogo dobrega; on je pač dobro vedel, kako daleč seže njegov načrt, in je imel svojo stvar že za dobljeno.
Toda tako hitro ni šlo. V tihih popoldanskih urah je Heler gotovo premišljeval svoj kritičen položaj, in akoravno mu je do-
nela hvala od vseh stranij, sedel je vendar zelo malobeseden v sredi kričeče svoje druščine.
Vino je že razgrelo duhove, in tu so se govorile besede, ki niso več pustile učitelja v dvomu, kaj ta družba namerava..
Ravno je začel zopet Šlegel prav robato zabavljati zoper predrznost župnikovo :
»To je preveč«, kričal je, »iz prižnice katoliške cerkve prepovedovati, da se ne sme cesarja več ubogati, to je hudo. Seveda, zato bi se pa moralo vbogati »farja« in njemu verovati, kar laže. Ne, to ne gre«, kričal je še huje, »mi nismo farški hlapci in rimski mračnjaki —.«
»France, ti si neumen«, zakričal je nekdo v prednji sobi; že so se jele notarju napenjati žile po čelu, kar je kazalo njegovo jezo, ko k sreči zapazi, da se je motil. Nikdo ni imenoval njega neumnega, pač pa je nek kmet tako počastil svojega hlapca, za kar
mu je ta izpil vso steklenico. Slegel torej nadaljuje:
♦Izmislil sem si, gospodje, dva načrta, kako bomo priložili črnuharjem par dobrih zaušnic. Župnika bomo zaradi njegove današnje pridige tožili, shod bomo pa ž združenimi močmi onemogočili.
»Dobro, dobro, izvrstno«, tako je kričal ves zbor.
»Kar se tiče prvega vdarca, se gre samo za to, da dobimo zoper župnika potrebnih prič. Kdo izmed vas, gospoda moja«, in Sle-gelov glas je postal mirneji, »hoče prevzeti častno nalogo nastopili zoper črne izdajice pred sodiščem in zato biti po vseh časnikih hvaljen in slavljen ?« — Vs8 tiho.
»Vi, gospod zdravnik, ali pa vi gospod fabrikant, hočete li vi prevzeti častno ulogo?«
»Prav žal mi je«, pravi prvi, »vsled službe svoje se nisem mogel vdeležiti božje službe.«
Tega, kar smo storili Slovani za evropsko omiko s svojo lastno silo brez Nemcev v boju proti Turkom in Tatarom, Marks ne pozna. Mi smo sanjači, ki se moramo vdati nemški ,telesni in umstveni sili*.
Očitno nas šteje k Nemčiji rekoč :
»Tako so se končali za sedaj in prav dozdevno za vedno poskusi Slovanov v Nemčiji (vmes šteje Cehe in nas) pridobiti si samostojno narodno bivanje« (str. 98) Marks je bil torej tudi nemški hujskač. Njegovih nadutih besedij bi se tudi Wolf sramoval. Oče socijalne demokracije je hujši v sovraštvu do Slovanov, nego vsi naši nemški nacijonalci. Slovane v Avstriji ponemčiti — je njegovo geslo in tega gesla se držč tudi socijalni demokratje. Kautsky piše v predgovoru k Marksovi knjigi (str. XXX.)
»Kolikor ponehuje v Avstriji pomen narodnih bojev, toliko raste pomen proletariata med Slovani te dežele. Kakeršna reakcijska iznenadenja naj imajo še kmetje in mali meščanje, ti proletarijci so dokazali, da so se vzbudili k zavesti svojih dolžnostij in oni sami jamčijo že dovolj, da avstrijski Sl o v ani k o t n a r O d n o s t ne bodo nikdar več igrali tiste u 1 o g e, ki so jo 1. 1848.«
To se pravi z drugimi besedami: kmetje in obrtniki se bodo med Slovani še potegovali za svojo narodnost, toda socijalno demokratski delavci bodo zabranili, da ne pridejo do zmage. Socijalna demokracija ima torej naravnost namen uničiti narodno zavest med avstrijskimi Slovani.
Naj premišljajo o tem zaslepljeni slovenski delavci v socijalno-demokratskem taboru. Tega jim njihovi sleparski voditelji ne pravijo, toda dejanski jih vodijo na boj proti Slovanstvu, proti Avstriji, za nemštvo! Kedor ima še kaj poštenja med njimi, kdor ni popolnoma zatajil svoje slovenske matere, se bo s studom odvrnil od njih. Mi jim pa pravimo, da se čutimo krščansko socijalni delavci v svoji vnemi za slovenski jezik in milo nam narodnost dovolj močne, da jih vržemo ob tla. Na boj nas kliče naša vera, ki jo teptajo socijalni demokratje, pa tudi naša narodnost. Ne ustrašimo se nikogar!
J. Krek
Zakaj tako?
Vže večkrat je prinesel »Glasnik« v svojih predalih zapisano, da revščina in neznosne razmere podč delavce v socijalno demokracijo. Deloma je to tudi res, toda le vsled velikanskih obljub, katere daje socijalna demo-
kracija, katere izvršiti ji je nemogoče. Nasprotno imamo krščanski socijalisti določen program, ki je popolnejši od socijalno demokratskega in določno kaže pot, po kateri je mogoče rešiti stalno delavske stanove, posebno delavce, uboštva. Naš program se ne spreminja kakor soc. demokratski, ker ima ne-omahljivo podlago krščanstva, ki je pač vže dovolj pokazalo, da je zmožno pravilno urediti družbo in njene razmere tako, da je za vsaki stan prav in dobro. Pokažimo ta program delavcem, pojasnujmo jim njega prednosti pred soc. demokratskim. Pojasnujmo pa tudi soc. demokratskega tako, kakoršen je, in videli bomo, da delavcev ne bo gnala revščina v soc. demokracijo iskat pomoči, marveč pritekli bodo pod krščanskosocialno okrilje — v zavetišče.
Take izjave budč tudi v krščanskih soci-jalistih sumnje proti lastni stranki, nasprotno se v pest smejijo socijalni demokratje, ker jim mi mesto za krščansko socijalni program agitujemo za socijalno demokracijo. Opomoči temu, da bi v nekaterih bolj liberalnih krajih ne letali za socijalno demokracijo, je le z dobro premišljeno in odločno agitacijo, katero morajo spremljati dobri vzgledi resne volje pomagati delavstvu. Brez dobre volje ljudstvu pomagati se ne da ničesar storiti. Naša društva po deželi v nekaterih krajih v nobenem oziru ne izvršujejo svoje socijalne naloge, zato ni čudno, če »revščina podi delavce v socijalno demokracijo«. Tukaj je treba, da se gane in da se poleg »očenaša« pojasnjujejo delavcem tudi socijalne razmere, v katerih živč, in da se jim nariše tudi prihodnost, ako zmaga program krščanskih so-cijalistov. Pri vsem pa zaupajmo nekoliko več v svojo lastno moč in svojo lastno žila-vost, ob kateri nam ni potreba obupavati, ako jo hočemo porabiti v lastno korist, posebno ker upamo, da nam v svetem boju pomore tudi Bog.
Politika po svetu.
Novi davek in kmetje. Novi osobni dohodninski davek, ki ga bo moral plačevati, kedor ima več nego 600 gld. letnih dohodkov, se bo kmalu jel pobirati. Ko se je v državnem zboru sklepal ta davek, so poslanci posebno povdarjali, da se mora pri tem ozirati na kmečki stan, in vlada je obljubila, da od nobenega kmeta, čegar katastralni dohodek ne presega 600 gld., ne bo zahtevala, naj naznanja svoje dohodke. Poleg tega se je v zakonu določilo, da dohodke vsak lahko tudi
ustmeno naznanja. Sedaj seje pa marsikje delalo narobe. Kmetje so se silili, naj zapišejo dohodke; delale so se jim sitnosti in očividne krivice. Tako n. pr. niso pustili na Dolenjskem, da bi kmet smel med stroške všteti to, kar je porabil za nove vinogradske nasade. Na Štajerskem so jim to pustili. V kratkem prično pregledovati izpovedbe za to postavljene in izvoljene komisije. Ker se utegne marsikje pokazati kaka krivica, opozarjamo, naj se v takih slučajih brž obrnejo ljudje na naše državne poslance, ki so sklenili, da se hočejo z vsemi silami v tem oziru potegovati za kmečke posestnike.
Antisemitizem na Laškem. Judje so si znali tudi na Laškem kakor drugod pridobiti velik upliv. Denarni ali finančni minister Luzzato in vsi vodje bank in vseh onih podjetij, ki se pečajo z denarjem, so Judje. Velik del višjih uradnikov, poslancev, časnikarjev so Judje; profesorji na visokih šolah, ki zanašajo strup socialističnih in anarhističnih idej med mladino, in potem med ljudstvo, so Judje. Glavno zbirališče laških Judov pa so prostozidarske lože. Zanimivo je tudi to in povsem značilno za laške razmere, da je skoro polovica ljudskih učiteljev judovskega veroizpovedanja. Kako naj torej ti odgojevalci mladine vzgoje otroke v versko-nravuem duhu? Ali se je po tem čuditi, da se že zgodaj ucepi v srce otrokovo neka mržnja do vere, do cerkve in njenih služabnikov, ko učitelj judovski po svoje razlaga otrokom krščanski nauk in zgodovino. Ali ni tedaj prav, da cerkev nastopi proti takim razmeram z vso odločnostjo ter zahteva za katoliško mladino katoliških učiteljev ? Ali ni z veseljem pozdraviti vsakega gibanja, ki je naperjeno proti takim nezdravim razmeram? Omeniti je treba tudi to, da je na Laškem samo 50000 Judov in ti so dosegli toliko moč in veljavo v »blaženi« Italiji.
Nedeljski počitek v Rimu. V Rimu delajo z veliko unemo na to, da se vpelje nedeljski počitek, in v ta namen se je že osnovalo več odborov v rimskih župnijah. Zup-.nik pri sv. Vincenciju in Anastaziju je poklical pred kratkim vse trgovce svoje župnije in bližnjih ulic, da skupno sklenejo praznovati v nedeljah. Ta sestanek in posebno še lep njegov uspeh je ohrabril tudi uslužbence drugih prodajalnic, da so pisali župniku, naj deluje na to, da bodo i oni deležni nedeljskega počitka. Poleg tega se je osnovalo pri raznih odborih več pododborov, ki imajo gledati na to, katere prodajalnice so v nedeljah zaprte in katere odprte. — Nedeljo pa še
Zaspal je sveto opravilo. Tudi fabrikant in dva trgovca sta prav obžalovala, da ju je opravilo klicalo drugam. Obrtniki pravijo, da so bili sicer v cerkvi, toda nikakor ne vedo, o čem je bil govor. Tudi notar sam ni vedel prav ničesar, saj se on in cerkev nista nikjer srečala.
»Toda vi, gospod Heler«, meni Slegel, »vi ste bili gotovo na koru, imamo torej vendar jedno pričo, ki bo nastopila zoper predrzneža.«
Čuden je bil Ilelerjev položaj. On naj bi pred sodnijo nastopil zoper župnika, ki je bil danes tako dober, tsko prijazen ž njim. Tako daleč je prišlo v tej druščini in to že prvi dan !
Sedaj se vzdrami. Odločneje, kakor bi bilo pričakovati, pravi: »Pričati na tak način, to mi ni mogoče. Župnik je pridigova), naj se da cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega, zraven pa je res pripomnil,
da so slučaji, kjer je treba Boga bolj poslušati kot ljudi. To vem jaz o vsej pridigi in v tem ne morem in nočem biti tožnik.«
»Tudi še na pol farški hlapec«, mrmral je notar ter sklenil prihodnje leto pri tem evangelju iti v cerkev.
»Nič ne de«, pravi potem glasno, »prepustite vso zadevo meni, jaz bom že skrbel za priče. Kar se pa tiče shoda, moramo začeti kmalu neumorno delati, kajti jaz se bojim, da so nas črni že dosti prehiteli.«
Vsi so bili s tem zadovoljni; pisar in adjunkt, zdravnik in tabrikant s trgovci in obrtniki vred so obljubili vsak svojo pomoč. Samo Heler je molčal.
»Vi molčite?« pravi začuden Slegel, »bojim se celo, da vas je stari spravil danes pod svoj pantofel. Poidite, vi ste mož; delajte torej samostojno in ne po farški komandi. Ne vem, če vam bodo vaši predstojniki pozabili, da ste zapustili prijatelje napredka in
prosvete in se podali k mračnjakom. Saj ste mi vendar sami rekli, da ste bili ravno iz nasprotnega namena na to važno mesto premeščeni.« Nato začnejo vsi reveža na vse pretege hvaliti in se mu dobrikati, in ko je slednjič fabrikant zavpil trikratni, mogočni »živijo« na prvobojevnika luči in prostosti, zgrabil je Heler smehljaje kozarec, zahvalil se z besedami: »Storil bom, kar bo v moji moči ter delal po vaših nazorih!« in se je vsedel.
Za danes je bil popolnoma vjet. Ponos vsled dobljene hvale ga je premagal. Sedaj se je imenitno pilo in še imenitnejše zabavljalo, bojni načrti so se napravljali zoper predrzne rimske hlapce, katerih sramotni pogin je bil pri liberalnem omizju že gotova stvar, ko je bila nekako polnoči ura. Pozno nato šele so vgasnile luči »pri lipi.«
____________ (Dalje sledi.)
bolj onečeščujejo oni, ki kupujejo, nego prodajalci. In da 8e to odstrani, skrbi zaveza rimskih gospe j, ki je dala tiskati oglas : »Večji greh je kupovati kakor prodajati ob praznikih.« In ta oglas se deli med ljudstvo. Zavezalo se je več oseb, da primorajo vse one, ki so od njih zavisni, da spolnujejo cerkveno zapoved. Izdali so se tudi imeniki obrtnikov, ki v nedeljah ne delajo, in proda-jalnic, ki so zaprte, da hodijo druge dneve rajši kupovat k tem, kakor k onim, ki ne posvečujejo Gospodovega dneva.
Naša organizacija.
Delavsko gibanje. V nedeljo, dnč 3. t. m. priredilo je slov. katoliško delavsko društvo ljudski shod v Bizoviku. O gospodarski organizaciji je govoril Gostinčar ter priporočal mnogozbranim kmetijsko zadrugo. Pojasnjeval je nje pomen za obstoj kmetskega stanu. G. Jean je govoril o splošni organizaciji ter priporočal, da se posebno delavci priklopijo krSčansko socijalni organizaciji v Ljubljani. Gostinčar omenja tudi zavarovanja za starost in nepoklicanih delavcev kaznjencev, ki škodujejo po mestih stavben-8kim delavcem. G. Jeraj kot predsednik shodu konečno priporoča združenje delavskih slojev na krščansko socijalnem temelju in zaključi z živijoklici cesarju in papežu lepi Bhod. — Tako je slov. katol. delavsko društvo iznova pokazalo, da hoče izvrševati svojo nalogo v korist delavskih stanov. Shod v Bizoviku obrodi brez dvojbe obilen sad. Tamošnji pevci, člani slovenskega zidarskega in tesarskega društva so kaj lepo zapeli par narodnih. Tako se narod naš poučuje in izobražuje, da je veselje. Socijalna dejnpkracija podivjuje, krščanski socijalizem blaži in naobrazuje. Izbirajte ! — Socijalnt demokratje so priredili 29. marca ljudski shod v kazini, na katerem je poročal neki Nitsche z Dunaja o mirovnih obrtnih sodiščih. Zadnik je po svoji navadi napadal »klerikalce in krščanske socijaliste«, češ, da ti ljudje samo slepč. Jean izjavi, da bode krščansko socijalna stranka storila vse, da se uvedo ta sodišča tudi pri nas. — V nedeljo, dne 3. t. m. so imeli socijalni demokratje shod v Vodmatu, na katerem je bil razgovor o delavskem položaju in o organizaciji. Poročevalec sodrug Lah je narisal bedo delavca ter priporočal seveda socijalnodemo-kratično organizacijo. Gosp. Jean pravi, da s samimi shodi ne pridemo nikamor, da nam je potreba resnega gospodarskega dela in organizacije. Sodrug Mihevc navaja propasti kmeta in obrtnika ter pride do zaključka, da krščansko socijalna stranka, ki ima že 2000 tet krmilo v roki, delavcu ne bode pomagala, O organizacijah je govoril v socijalno demokratičnem smislu tudi strojar Hitejc. Gostinčar zavrača nekatere trditve predgovornikov gledč krščanskih socijalistov ter pojasnuje, kako potrebna je gospodarska organizacija. Socijalna demokracija ne bode rešila kmeta, ker mu hoče vzeti še to, kar ima. Na tem shodu so se socijalni demokratje pokazali kot pravi nevedneži na gospodarskem polju.
Iz Idrije- Ker sem bil že večkrat od socijalistov napaden, zakaj se je na predlog katol. del. družbe brala sv. maša v zahvalo za brezplačnost žita in drv, odgovarjam vsem tistim, ki jih ta sv. maša tako v oči bode, da pri vsaki priložnosti zabavljajo. Sv. maša se je brala za tiste, ki so imeli pravi namen naše stanje zboljšati z omenjeno dobroto; ako pa ni imel nobeden pravega namena,
v	resnici zboljšati našega stanja, potem se ona sveta maša gotovo ni mogla za tiste brati. Darovala se je pa sveta maša Bogu na čast, kar sem prepričan, da ni ne vam ne nam v škodo. Zaradi takih st»arij, ki vas nič ne pečejo, imate vedno polno zabavljic. Ali smo morda videli našim uradnikom v srca, ali ste
vi	že vedeli njih sklepe, ali jih mogoče zdaj veste? Ne verjamem. Pričakovali smo vsi, da se nam bode naše žalostno stanje zboljšalo. Pa tu smo se mogoče vsi zmotili. Do danes naš položaj še za las ni boljši kakor je bil, skoro še na slabšem smo. Slovenski in nemški časniki so pisali o zboljšanju, ko dobimo žito
in drva brezplačno. Mi smo tudi z veseljem brali; zdaj pa, ko smo omenjene stvari prejeli, se pa kislo držimo. Pa zakaj ? 0 tem nam pa ni ni jeden časnik nič poročal, da se bo za omenjeno brezplačnost pa zaslužek zmanjšal. Na boljšem so vnanji delavci, rudarjem pa manjše mezde nastavljajo. Tako n. pr. se je mladim delavcem, ki so dobili brezplačno žito, stalna dnina za 5 kr. znižala. Ali je visoko poljedelsko miniBterstvo tako zboljšati mislilo? Upamo, da ne. — Kje tiči vzrok? Uradniki menda na preliminar ne mislijo. Opozarjamo našega državnega poslanca na dejstvo, da smo dobili brezplačno žito pozneje, nego je bil preliminar predložen. V tem še ni nič stavljenega o tej prednosti, čemu torej gospodje toliko jokajo: Preliminar, pa preliminar, tega ne smemo prekoračiti! Radi tega ljubeznivega preliminarja menda tudi ne 8prejmo nobenega v delo, dasi se potiklje že do 100 mladeničev po Idriji brez dela. Veden izgovor je : Ni dela! In vendar hotč vedno več pridobiti,”pa z manj delavci! Mi spoštujemo svoje uradnike, če z nami blago postopajo in tudi delo primerno cenijo, ne pa vedno bolj stiskajo. Pred par leti so plačevali tri vožnje (troje jamskih vozov) 50 kr., sedaj polovico in še več manj, in vendar irud tedaj ni bil večji. Da se vrede in popravijo te zmote, želč tudi katoliški delavci, v katerih imenu piše to
rudar.
Socijalne zadeve.
Tudi v znamenju slobode? Znano je, da se pogubni nauki pogosto širijo od višjih krogov med nižje slojeve, kjer se pokažejo še-le v pravi luči žalostne posledice takih naukov. Posebno višje šole so oni kraji, kjer razlagajo učeni profesorji svoje brezverske nazore ter jih vcepujejo v srce svojih mladih poslušalcev ia tako se zanese strup med ljudstvo. Toda nauki, ki jih razširjajo profesorji na visokih šolah, ne nasprotujejo pogosto samo veri, marveč spodkopujejo tudi državno oblast. Tako je lansko leto razvil novo imenovani profesor za narodno gospodarstvo na vseučilišču v Berlinu Dr. Reinhold nek poseben program. On pravi: »Najboljše in pogosto jedino sredstvo, da se reši socijalno vprašanje, je sloboda. Kraljestvo je dandanes popolno brez moči, da bi izvršilo velike preosnove v narodno gospodarskem oziru in v družabnem življenju. To storiti zamore le dobro vladano a prosto ljudstvo. Samo na bistveno demokratični podlagi je mogoča po-skušnja uspešne socijalne politike. Bistven del mojega poklica je, boriti se proti Btrahu, ki ga imajo ljudje pred socijalizmom. Sedanji način vladanja je nevaren za Nemčijo. Nemško ljudstvo bo pokazalo pri prihodnjih volitvah, da noče imeti dalje take vlade.« Tako je govoril profesor, ki je v državni službi I Kaj nam prinese prihodnjost, ako se mladina navzame takih strupenih navkov, to je vsakemu očito.
Liberali zem oče socijalizma. Pogosto je že naš list povdarjal to resnico, da seje socijalizem razvil iz liberalizma, daje torej liberalizem duševni oče sedanjega socijalizma, vendar hočemo navesti danes še mnenje nekega belgijskega so-cijalnega demokrata o tem. 0 postanku socijalizma izjavil se je demokrat Van de Velde tako-le: »Liberalizem je provzročil, da so narodi brezbožni, polni verskih dvomov, da kljubujejo svojim predstojnikom, svojim vladam. Ves program liberalizma obstoji v jed-nem samem stavku: preganjaj duhovnika in daj ga v roke njegovim nasprotnikom, da ga uničijo! Liberalci so odpravili vero iz šole in to z največjo besnostjo in silo. Vpili so na ves glas: Ni vere, ni Boga! Ljudstvu pa, ki po takih naukih ni imelo ničesar pričakovati na onem svetu, ker ni posmrtnega življenja, so svetovali, naj si na tem svetu pri-
dobiva vživanja, veselja. Ako ni nobene zapovedi, ki bi zabranjevala, da iščem le slad-nostnega življenja in hitim za vživfcnjem, zakaj bi ne vžival, zakaj bi bil nesrečen na tem svetu, dočirn moji liberalni someščanje vživajo in se udajajo razkošnemu življenju ? Liberalizem ni vedel, da s tem, ko jemlje ljudstvu vero, ko mu dovoljuje neomejeno slobodo, ko ga oprošča duhovskega jarma, spodkopava sam svojo zgradbo. Ljudstvo je moralo priti slednjič do vprašanja, odkod in zakaj ta družabna nejednakost, zakaj je vse le v korist meščanstva. Mi socijalisti ne smemo zatajiti svojega očeta. Potomci smo liberalizma. Sedaj spoznava žalostne posledice svojega dela, težnje svojih otrok, težnje nas so-cijalistov. Sedaj ko vidi žalostne posledice svojih naukov, bi šel rad nazaj k duhovnikom, katere je prej preziral in proganjai, rad bi se skril za duhovnikov hrbet, rad bi osnoval svoje pravo do imetja na zakonih večne pravičnosti in postavil na polne omare križ: satan bi se rad spremenil v puščavnika. Toda prepozno je I« — Podobno je govoril o liberalizmu soeijalist Anseele v Gentu, in je zaklical vodjam liberalizma med drugim tudi te-le besede: »Vi ste nas učili, da ni treba vere, vaše Sole, vaši časopisi so naredili iz nas to, kar smo, namreč socijalisti; ako smo se tako hitro razvili, ako smo tako mnogoštevilni in močni, to se imamo zahvaliti jedino vašim naukom iu vašim vzgledom!« Te izjave socijalistov pač lepo osvetljujejo liberalizem ter ga izpostavljajo najhujšemu zasmehovanju. Res moramo imenovati kratkovidne ali zaslepljene vse one, ki ne vidijo ali nočejo videti pogubnih naukov liberalizma in njegovih žalostnih posledic.
»Svoboda« na Mažarskem. Kakšna je Ma-žarska judovsko-liberalna svoboda, nam kaže najjasneje Bledeče dejstvo, katero objavljajo razni časopisi: Dnč 14. februarija vršila se je hišna preiskava pri soc. demokratu Emanuelu Ružički v Budapešti. Pri tej priliki je prišla poleg knjig, brošur, pisem itd. v roke mestnemu glavarju Sajo tudi neka hranilnična vložna knjižica z vlogo 497 gld. 45 kr. in jedna menjica na 150 gld., katero je Ru-žička posodil nekemu svojemu prijatelju imenom Karolu Šimek. Vse je bilo zaplenjeno. Ružička je takoj pri hišni preiskavi opozoril policijskega glavarja, da je hranilna vloga dota njegove hčere in ni v nikaki zvezi z iskanim Dabiralnim denarjem, to se razvidi vže iz tega, da je v knjižici naložen denar vlaga« polagoma v teku petnajstih, let, in da je zadnja vloga naložena že preje, nego se je pričelo nabiranje za nek časopis. Nekaj dni potem dal je Ružička pri razpravi izjavo k protokolu, kakor je tudi ugovarjal, da bi se bil on sploh vdeležil nabiranja denarja za strankarske namene. Vkljub temu obsodil ga je mestni poglavar Ljudevit Toth, zagrizen sovražnik delavske organizacije, radi »neopravičenega nabiranja« v kazen 100 gld. in v zgubo zaplenjene knjižice s svoto 497 gld. 45 kr. »Sodrug« Baron je imel ob hišni preiskavi v redakciji časopisa pri sebi 88 gld. 90 kr., katere je moral takoj oddati vkljub temu, da je iz knjig konsumnega društva dokazal, da je denar konsumnega društva, katerega načelnik je denar takoj reklamiral, pa nič ni pomagalo. Policijski svetnik Urs je obsodil Barona na 100 gld. kazni in na izgubo pri njem dobljenega denarja. Pri »sodrugu« Pfeiferju so debili nekaj pisemskih znamk, katere so mu vzeli in ga tudi obsodili na 100 gld. denarne kazni. Se veliko druzih zanimivosti pripovedujejo časopisi o zlati ma-žarski svobodi. Toda nam kažejo tu navedena
dejstva jasno dovolj, kam pelje framasonsko-židovska klika e svojim liberalizmom. Ogrska je v Evropi jedina država, v kateri deli po svoji volji žid svobodo. Kakšna je ta svoboda, vidimo ix dejstev, ki so se dogodila proti so* cijalnim demokratom v Pesti. Ako pripomnimo fie to, da se je ogrskim poštam uka-salo, uradno pregledavati pisma in o vsebini poročati oblastvom, narisali smo dovolj vse javne razmere svobodne Ogrske. Da Mažarji teptajo z nogami pravice nema-žarskih narodov na Ogrskem, o tem smo čuli dovolj, a da bi vlada vtikala svoj policijski nos v tajnost državni posti izročenih pisem, to presega celo barbarstvo najbolj divjih narodov. Banffijeva vlada pač nima smisla za ljudstvo, ker jo vodi judovski egoizem, in zato meni, daje za zatirano in revno ljudstvo, ako si isto upa povedati svoje gorje, jedino sredstvo smodnik in bajoneti. Toda kedor tako sodi, sodi pač samega sebe. Tudi ogrska vlada se je obsodila — obsoja jo tudi ves omikani svet. — Socijalnim demokratom bi pa hoteli povedati na uho, naj pogledajo nekoliko na Ogrsko in premišljujejo, kako lepi prijatelji delavstva so judje, katerih vrstniki vodijo tudi socijalno demokracijo. Prijatelji delavstva so judje le tako dolgo, dokler morejo kaj izsesati iz njega, potem se pa ne zmenijo več zanj.
Želez-	ničar.
Železničarji In volitve. Bavarsko mini-sterstvo je določilo, da se mora dati tudi navadnim delavcem pri železnicah, v kolikor krajevne razmere dopuščajo, toliko prostega.časa, da se zamorejo vdeležiti deželno- in državnozborskih volitev. Pri plačilu se ta zamuda ne sme vpoštevati. Značilno je za novodobne države, da se morajo take stvari določevati, ko jih vendar tirjata razum in pravica kot same po sebi umljive.
Žrtve železniških nezgod. Železniško mi-nisterstvo izdalo je železniško statistiko za leto 1896. Gotovo bode zanimalo železničarje, ako primerjamo statistike za leta 1894, 1895 in 1896, ter preiščemo, kako-je rastlo število pri železniških nezgodah ponesrečenih železniških uslužbencev v teh letih. Številke govorile bodejo povse umljiv jezik.
Ponesrečenih (brez usmrčenih:)
Leto:	Državne	Zasebne	
	železnice:		Skupaj
1894	329	351	680
1895	599	505	1104
1896	905	328	1233
	1833	1184	3017
Vidimo torej, da so železniške nezgode v treh letih 1894, 1895 in 1896 zahtevale grozno Bvoto 3017 žrtev mej železniškimi uslužbenci, ne uštevši onih, ki so pri teh nezgodah našli smrt!
Usmrčenih je bilo pri železniških nezgodah uslužbencev
leto:	državne	zasebne	
	železnice:		skup:
1894	25	35	60
1895	31	49	80
1896	44	45	89
V treh	100 letih je 229	129	229 uslužbencev našlo	
smrt pri železniških nezgodah.
Kedor še sedaj ni prepričan, kako nevaren je stan železničarski, kako so posebno
železničarji potrebni, da se jim zboljšajo razmere kakor glede plače tako glede službenih ur in počitka, ta je ali slep ali zaslepljen. Vseh zastopnikov ljudstva sveta dolžnost pa je, delovati z vsemi močmi, da se že skoro doseže tako temeljito zboljšanje res neznosnih razmer.
Drobtine.
Česa rudečl bratci delavcem ne povedo?
1. Da je socijalna demokracija izrodek fra-masonstva in sovražnica vsake vere. 2. Da je socijalna demokracija orodje v rokah Nemcev, vničiti slovanske narode (Marks — Kautsky). 3. Da materialistično naziranje in načelo skupne lasti pelje v najkrutejše suženjstvo. 4. Da hoče socijalna demokracija pod krinko jednakosti žensko ponižati pod živalski niv6 s tem, da jo smatra skupni lastnini. 5.
Da hoče socijalna demokracija s prosto ljubeznijo vničiti družinsko življenje. 6. Da hoče socijalna demokracija odpraviti vso moralo s tem, da proglasi vse kot moralično. 7. Da je osemurno delo le agitacijsko sredstvo socijalne demokracije, sicer pa neumnost (Bebel). 8.
Da so voditelji socijalne demokracije v veliki večini bogati kapitalisti, brezverske struje in židovskega pokolenja. 9. Da vlada v socijalni demokraciji absolutizem voditeljev. 10. Da pobirajo voditelji socijalne demokracije od pri Bhodih in veselicah popite pive takozvano pivščino (Bierkreuzer) za »Mastfond«.
Obesil 86 Je dne 2. aprila neki delavec iz činkelnove tovarne. Revežu se je zmešalo v možganih, kakor so konstatirali zdravniki.
Da se mu je kaj takega pripetilo, pač ni nič čudnega, ako se pomisli, v kakih razmerah je mož živel po 30!etnem službovanju. Na roki se mu je že dalj časa delala neka bolečina, vsled katere je bil nezmožen za delo. Tovarniško vodstvo mu je dalo neko drugo opravilo, pri katerem pa niti za hrano ni zaslužil. To naj nas delavce vendar enkrat spametuje, da začnemo resno misliti na vstanovi-tev zavarovalnice za starost in onemoglost.
Trpinu pa, ki je tako žalostno končal svoje življenje, bodi Bog milostiv!
Slike za šolo in dom. Na Dunaju so jele izhajati lepe slike. Na posamnih polah se podajajo slike iz sv. pisma, zgodovine, naravoslovja, ki bodo brez dvojbe koristile vsem, zlasti mladini, črna slika stoji po 5, barvana po 10 kr. Petindvajset prvih pol je ravnokar izišlo. Dobivajo se v vsaki bukvami. Berilo jim je pridejano tudi v slovenskem jeziku.
»Delavec« — lažnik. Polovica »Delavca« je vedno zlagana ali pa vsaj resnica zavita.
Pod naslovom »cvet patentovanega krščanstva« pripoveduje se o nekem ženskem redu, katerega so sodniki obsodili radi sleparije in goljufije. Toda resnica je le to, da so nekoliko prismuknjene ženske slušale goljufa Bo-devika, ki jih je »farbal«, do bo ustanovil nov cerkven red. A tega reda cerkvena vlada ni potrdila nikdar, in zato je nesramno obrekovanje, če govori »Delavec« o kakem redu. Sicer pa naj nikar ne piše takih stvarij na račun krščanstva. Taki ljudje, kakor so bili obsojeni, so ravno prav godni za socijalne demokrate, pri katerih se jedni mastč, drugi — bedaki — jim pa na kup nosijo.
Kako kapitalizem striže? Budapešianska komercijelna banka je izplačala svojim deležnikom letne dividende 65 gld., to je 22% obresti od vloženega kapitala, ki se ra-^ čuna na 12,620000 gld. En delež (akcija)| velja 500 gld. Deležniki so toraj dobili lepo, znatno svoto 1,620 000 gld. dobička. Ravnatelji te banke so sami »iinžere lajt« : Lanči, Konovci, Gutman, Slosberger. V oskrbniškem svetovalstvu diši vse po Cesnju, v njem so zastopani: Blau, Weiss, Cvibak, Gutman, Szende, Neustadt, Szizmen in Maks Fehčr.
Vera in socijalizem. Socialistični pregled „Die neue Zeit« v Štutgartu prinaša razne statistične podatke v tem oziru. Navaja posamezne nemške dežele ter primerja, v kakem razmerju je vera z razširjanjem socijalne demokracije Konečni izkaz podaja dejstvo,
da imajo katoliške dežele menj socijalnih demokratov kakor protestantovske. Tako n. pr. šteje Alzacija-Lotaringija, večinoma katoliška, mej volilci 19 4 odstotkov socijalistov, Poznanj le dva odstotka, ko raste njih Število v pro-testantovskih deželah do 59 odstotkov (Hamburg). S tem dokazujejo gospodje sociji, da jim stavi katoliška vera krepkejši upor njihovim razdevajočim namenom, kakor pa prote-stantovska.
Lahko umevno. »Ti imaš pa res smolo. Vselej te obsodijo.« — »No, saj ni čudo! Par sto paragrafov v zakoniku bo vender koa jednemu človeku.«
Mali obrt. Mati otroku, ki se driča po ograji pri stopnicah: »Kaj pa vender delaš?« — Sinko: »Hlačke za dečke v sirotišnici.«
Neverjetno. »Vi ne verjamete? Ali mislite, da jaz verjamem?« — »Mislite li, da jaz verjamem, da vi verjamete ?« — »Ali mislite vi, da jaz verjamem, da vi verjamete, da jaz verjamem?«
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
i ter zagotavljam najsolidnišo k postrežbo in znižane cene. * Vsled mnogoletne izkušnje in z ižpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Favšner,
K krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
Franc Granda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do najnižje vrste in tudi vsakovrstne slaščice
po najnižji ceni.

V svojo laotno korist naj zahtevajo in
jemljejo kupovalci le tako izvirno zavoje.
- • - . ...
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«