LETO XXIV. ŠT. 7 JULIJ 1975 CENA 0,20 DIN Pred odločitvijo Celovita informacija o zdravstvenem zavarovanju Delegatom samoupravnih interesnih skupnosti ter delegatom zbora združenega dela, med katerimi sta bila tudi predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Stane JERMAN in predsednik konference enotnih sindikalnih organizacij tovariš Vencel PERKO, je v soboto 14. junija tolmačila predlog novega zakona o zdravstvenem zavarovanju tovarišica PEPERKO. 14. junij — OL Na vabilo naših delegatov za samoupravne interesne skupnosti se je udeležila razgovora o novelah zdravstvenega zavarovanja predstavnica republiške komisije, ki ta zakon tekstualno pripravlja. Dipl. iur. Peperkova že dve desetletji sodeluje pri ustvarjanju podobnih aktov, zato je bil njen obisk za delegate in goste iz Induplati posebno zanimiv in dobrodošel. V zelo izčrpnem poročilu se je pretežni čas tolmačenja zadržala pri ustreznih sporazumih in le manj časa pri pripravljenem zakonu, ki to materijo združuje v urejeno celoto. Naglasiti velja komentarje, ki jih je dajala tovarišica Peperkova k pomembnejšim členom in tako olajšala konkretno tolmačenje oziroma razpravo. Pomisleke, ki so jih imeli naši sode-(Nadaljevanje na 2. strani) VOJNO STANJE TERJA DISCIPLINO IN IZPOLNJEVANJE NALOG Neke sobote, sredi junija letos, smo preverili pripravljenost enot civilne zaščite za morebitno vojno stanje ali naravno katastrofo. V vajo je bilo zajeto tudi naše podjetje z okolišnimi stanovanjskimi zgradbami. Pravzaprav je vaja preverjala samo delno pripravljenost; šlo je za delovanje foničnih in kurirskih zvez, za točnost dela na opazovalnicah in za poveljevanje kot tako. Aktivnost so pokazale tudi gasilske desetine (dopoldne samo naša industrijska; popoldne, ko se je težišče vaje premaknilo na sosednje podjetje pa tudi druge). Inženir D. je poveljeval štabu civilne zaščite, ki je vodil vajo v Induplati. Njegov, tudi brez vaje za vojno stanje, odrezav glas je dobil še bolj klen in jedrnat ton. Omahovanje ni dovoljeval niti je kdorkoli skušal, da bi se nalogi umaknil ali jo pustil napol izvršeno. Vsi so sodelovali, k vaji je bilo pritegnjenih nekaj deset ljudi, resno in disciplinirano ter z voljo. Vsi so bili pripravljeni, da tudi na vaji pokažejo privrženost misli na teritorialno obrambo, ki bi bila v resničnem primeru še bolj učinkovita. Sodelovanje štaba v tovarni Induplati s štabom v sosednji krajevni rkupnosti je bilo dobro in zgledno. Vodje v našem podjetju so enako kot vodje odbora splošnega ljudskega odpora KS Radomlje izpolnjevali naloge in tako prispevali, da je bila končna ocena za potek vaje zelo dobra. Višek vaje je bil gotovo napad letal. Najprej je zakrožilo nad našimi zgradbami izvidni-ško letalo, kateremu so sledili bombniki. Improviziran požar so domači gasilci hitro lokalizirali in pogasili. Sprejem nevest na glavnem vhodu v podjetje; 28. maj Vse akcije ob podpori celotnega političnega aktiva ■K-K-k-lc-k-K-K-K-k-k-k-k-k-k-K^-k-K-k-k-k-k-k-K-k-k-K-K-K-k-K-k-K-K-k-K-K-K-K-k-K-k-k-K-K-K-K-K-k-k-K-K-k-k-K-k-k-K-k-K-K-k-lt-k-k-K-K-k************-* Piše: K. Puhan, sekretar OOZK Induplati O delu OOZK v Induplati Jarše že dalj časa ni bilo nič objavljenega, zato moramo poseči malo nazaj in pričeti z mesecem marcem. V času od marca do maja se je OOZK sestala dvakrat, sekretariat pa večkrat. S strani občanskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK, smo dobili kritiko, da nismo dovolj sodelovali pri organizaciji sindikata ter, da je naša sindikalna organizacija slabo organizirana. Preučili smo organiziranost sindikata, pripravili predloge in skupaj z že izvoljenim vodstvom IO OOS dopolnili organizacijo sindikata v Induplati. Tako imamo sedaj os- novne sindikalne organizacije, sindikalne skupine in konferenco sindikata popolnoma v skladu s sklepi 8. kongresa ZSS. Obravnavali in sprejeli smo predloge razpisne komisije za zasedbo vodilnih in vodstvenih delavnih mest v Induplati. Po preteku prvega trimesečja smo pregledali poslovanje podjetja in izpolnjevanje akcijskega programa, ki si ga je zastavil kolektiv v začetku leta. Ugotovili smo, da so rezultati za prvo trimesečje dobri, da pa ne smemo zaradi tega biti preveliki optimisti ampak se moramo vsi truditi, da bodo uspehi ob polletju vsaj taki, če ne boljši. Vsi vemo, da se na tržišču blago vseh vrst čedalje bolj kopiči, zato moramo napeti vse sile, da bomo lahko svojo proizvodnjo na trgu tudi plasirali. Na zadnjem sestanku smo posvetili nekaj pozornosti tudi 50-let-nici partijskega tiska, ker v letošnjem letu mineva 50 let, odkar je začelo izhajati glasilo naprednih delovnih ljudi »KOMUNIST«. Obravnavali in ocenili smo tudi sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Iz dela se vidi, da je povezava dobra, saj se vse akcije vodijo enotno, ob podpori celotnega političnega aktiva. Celovita informacija o socialnem zavarovanju (Nadaljevanje s 1. strani) lavci na to ali ono določilo oziroma člen je strokovno pojasnila in tudi omenila vse tisto, kar morajo, zavoljo karakteristike veljavnosti in uporabnosti, sprejeti vse regije v enakem besedilu. Pri manjšem številu primerov je pojasnila, zakaj ni sprejemljiva naša pripomba, čeprav zveni verjetno bolj v prid deiavcu-ustvarjalcu dobrin. Po poldrugi uri zbranega dela se je gostja poslovila. Prepričani smo, da je bila našega načina dela z delegati vesela in ji ni bilo žal, da je zato žrtvovala prosto soboto. Zadovoljni z obiskom in sodelovanjem na sobotnem sestanku so bili tudi prireditelji tega delegatskega razgovora, zato lahko Informiranju delegatov v Induplati Jarše zapišemo še en plus. Člani SMR (Vidergar, Jereb, Stupica, Raspet — predsednik, Novosel in Semeja (manjkajo: Hiršman, Ferlič, Hafner, Koželj) BANKA ¥ H H § H IZPLAČEVANJE OSEBNIH DOHODKOV IZ HRANILNIH KNJIŽIC V PODJETJU POMENI NOV KORAK K VARČEVANJU. GOTOVINO DO 2.000 DINARJEV LAHKO DOBITE VSAK DAN. Deveta seja UO DITTS Domžale, 13. junija — OL O dejavnosti društva je tekla beseda na seji, ki jo je vodil predsednik dipl. ing. Jože Podpeskar. Morda bi sejo lahko ocenili za povsem rutinsko, če ne bi bili na dnevnem redu dve posebnosti, ki dajeta delu novo vsebino. Najprej so govorili o snubljenju osmošolcev domžalskih osnovnih šol za šolanje na srednjetehniški tekstilni šoli in pri tem ugotavljali zelo slabo odmevnost za tekstil. Od 26 ekskurzistov, ki so si ogledali delo v Induplati, so samo trije izjavili, da bi se morda odločili za tekstil. Več stvari vpliva na to: sorazmerno dragi dijaški domovi oziroma šolanje nasploh ter predmeta kot sta tuj jezik in matematika. Neznanke so tudi po vprašanju nadaljnjega razvoja tekstila v naši občini in sorazmerno nizki osebni dohodki v tekstilni industriji nasploh. Pozornost članov je pritegnila tudi problematika inovacij v našem ožjem okolišu oziroma v tekstilni industriji. Znano je, da je v občinskem merilu že imenovana ustrezna komisija, ki se bo konstituirala v naslednjih dneh. To še ni jamstvo, da bo tudi novatorstvo zaživelo tako, kot to želimo. Pri tem je letos še leto inovatorstva, kar terja še več prizadevanja v tej smeri. O temi inovatorstva bomo tudi v Konoplanu še pisali. Računamo Pa tudi, da bomo omenili že v bližnji prihodnosti konkretne primere novatorstva, ki nas naj premaknejo iz nezavidljivega mesta, na katerem se Jugoslavija sedaj nahaja. Člani upravnega odbora so razpravljali tudi o strokovnih predavanjih in ekskurzijah in ugotovili, da se je stanje po tem vprašanju močno popravilo od zadnjega občnega zbora naprej. Od komisije za izdelavo osnutka novega statuta bodo zahtevali rezultat dela in se zavzeli tudi za konkretnejšo pomoč uredništvu Tekstilca pri izdajanju lista. Seja UO Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije — Jarše je bila v tovarni Universale Domžale. Podružnica Ljubljanske banke v Domžalah se je odločila, da omogoči delavcem naše delovne organizacije bolj ugodno poslovanje v zvezi z upeljanim izplačevanjem osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Od sredine junija deluje v Induplati ustrezna blagajniška služba, ki pomeni modernizacijo sodobnega denarnega prometa. Omenjeno delo opravlja v Induplati tovarišica Pepca BURJA. Njeno delovno mesto je v pisarni (nasproti kadrovski službi) z napisom »samopomoč« na vratih. Ko smo jo povprašali okrog uvedbe »blagajne« banke, nam je povedala: »Blagajna vrši vpise osebnih dohodkov na knjižice in vrši izplačila v gotovini. Vsak mesec 12., 13., 14. in 15. lahko člani kolektiva dvignejo celotni zaslužek preteklega meseca v gotovini. Vsak drugi dan v mesecu pa do 2.000 dinarjev, če imajo tolikšen prihranek.« S to novico je, to smo že povedali, hranilna služba banke prišla korak bliže varčevalcu. Z odločitvijo, da izplačamo osebne dohodke v celoti preko hranilnih knjižic pred sedmimi meseci, smo stopili na pot k sodobnemu denarnemu poslovanju. Teh nekaj mesecev pa nam je bilo potrebnih, da smo dobili vpogled v potek tega dela in v odmev. Pri tem smo ugotovili, da je bilo čakanja na osebni dohodek pred blagajnami na pošti (predvsem na pošti) preveč. Iz tega razloga so mnogi takoj dvignili celotni zaslužek in ga potem trošili. In porabili! Z novim načinom bo to odpadlo. Varčevanje prinaša obresti. Kakšen dinar »na strani« pa tudi prav pride, pravijo. Pa še pametno je varčevati, ker koristi varčevalcu in družbi. Prepričani smo, da boste novost pozdravili in bolj kot pred tem hranili vaš zaslužek in porabili oziroma dvignili le toliko denarja, kolikor ga dejansko potrebujete v določenem času. WWW\AA/VAAAAAAAAAAAA/VWWVVWVWV,^7'yw\AAAAAAAAAAAAAA/WW\ Iz naše pravne službe O letnih dopustih Po zakonu ima delavec, potem ko izpolni pogoj 6-mesečnega nepretrganega dela v OZD, pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni. Vendar pa zakon obenem izrecno določa, da se dnevi, za kolikor je skrajšan delovni teden štejejo, glede uveljavljanja pravic delavcev do letnega dopusta, kot delovni dnevi, kar pomeni, da so dolžne OZD, v katerih se dela v 5-dnevnem delovnem tednu, vštevši t. i. »proste sobote« v letni dopust delavcev. Tako se po veljavnih samoupravnih sporazumih TOZD in DS SS v naši delovni organizaciji, v katerih se dela v 5-dnevnem delovnem tednu, pri odmeri letnega dopusta najprej vzame za osnovo najmanjše število delovnih dni, kolikor lahko znaša dopust skladno z zakonom (za neskrajšani 6-dnevnidelovni teden), t.j. 18 delovnih dni. Ta osnova se nato delavcu, po osnovah in merilih sporazuma, glede na delovne pogoje, delovno dobo, delovne rezultate in posebne socialne razmere povečuje za dodatne delovne dneve dopusta z omejitvijo, da skupno trajanje letnega dopusta ne more biti daljše od največjega števila delovnih dni, kolikor lahko znaša dopust skladno z zakonom (prav tako za neskrajšani 6-dnevni delovni teden), t.j. 30 delovnih dni. Tako dobljeno število delovnih dni dopusta, ki bi pripadal delavcu v ne-skrajšanem 6-dnevnem delovnem tednu oz. sistemu dela v 7-urnem dnevnem delovnem času, se nato preračuna na število delovnih dni dopusta, ki pripada delavcu v skrajšanem 5-dnevnem delovnem tednu oz. sistemu dela v 8-urnem dnevnem delovnem času. Ta preračun je že opravljen v posebni tabeli, ki jo vsebujejo ti sporazumi tako, da lahko na njej, za končno dobljeno število delovnih dni dopusta po sistemu dela v 7-urnem dnevnem delovnem času, takoj odčitamo ustrezno število delovnih dni dopusta, ki pripadejo delavcu, ki dela v 8-urnem dnevnem delovnem času oz. skrajšanem 5-dnevnem delovnem tednu. Republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pa je prinesel novost, po kateri je ob določenih pogojih mogoče delavcem priznati letni dopust tudi v trajanju več kot 30 delovnih dni, vendar največ dodatno še 6 delovnih dni dopusta. Takšen dopust v trajanju nad 30 delovnih dni do največ 36 delovnih dni je mogoče priznati delavcem, ki izpolnjujejo določene pogoje dosežene pokojninske dobe in dopolnjenih let starosti. Tako velja za delavca, da mora imeti najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, za delavko pa, da ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti. Pri tem je treba posebej opozoriti, da je ta zakonska določba o priznanju dopusta nad njegovim, siceršnjim splošnim maksimumom 30 delovnih dni, ki ostaja slej ko prej še vedno v veljavi, le fakultativnega značaja (za razliko od ostalih zakonskih določb s področja odmorov, počitkov in dopustov, ki so v veliki večini kogentne narave), kar pomeni, da določba ne predstavlja obveznosti, da jo delavci vključijo v svoj samoupravni sporazum in uredijo vprašanja v zvezi z njo, marveč da jim le odpira možnosti za to. Gre tedaj za možnost priznanja izjemnega dodatnega dopusta, katere konkretna samoupravna ureditev pa je odvisna od odločitve delavcev samih. To odločitev pa nedvomno pogojujejo realne možnosti in potrebe določene delovne sredine. V naši delovni organizaciji smo s spremembami in dopolnitvami ustreznih samoupravnih sporazumov vključili to novost republiškega zakona tudi v interno zakonodajo. Pri tem smo določili, da se delavcu (delavki), ki izpolnjuje navedene pogoje pokojninske dobe in dopolnjenih let starosti, lahko prizna ta dodatni dopust, če seštevek delovnih dni njegovega letnega dopusta, ugotovljen po osnovah in merilih sporazuma, presega določeni splošni maksimum dopusta 30 delovnih dni v sistemu 7-urnega dnevnega delovnega časa. V sistemu 8-urnega dnevnega delovnega časa pa je mogoče skupno upoštevati največ 5 takšnih dodatnih de- lovnih dni letnega dopusta, kar pomeni, da lahko ob določenem splošnem maksimumu v tem sistemu (brez vštetih t.i. »prostih sobot«) 26 delovnih dni letnega dopusta traja ta dodaten dopust največ 31 delovnih dni (prav tako brez vštetih t. i. »prostih sobot«). Glede na to, da pripadajo ti dodatni delovni dnevi dopusta le delavcem, ki za to izpolnjujejo določene zakonske pogoje in katerih seštevek delovnih dni letnega dopusta, ugotovljen po osnovah in merilih sporazuma presega določeni splošni maksimum dopusta, je seveda jasno, da ta dodatni dopust ne more avtomatično pripasti vsakemu delavcu (delavki), ki izpolnjuje le prvo navedene pogoje, t. j. določeno pokjninsko dobo in leta starosti. Ta dodaten dopust pripada tedaj le tistim od teh delavcev (delavk), ki doslej — t. j. dokler te izjemne možnosti priznanja tega dodatnega dopusta ni bilo — zaradi omejitve na splošni maksimum dopusta niso mogli v celoti izrabiti tistega dela dopusta, ki bi jim sicer po osnovah in merilih sporazuma pripadal. V praksi so to predvsem tisti delavci, ki jim pripada določeno število dodatnih delovnih dni dopusta na osnovi njihove udeležbe v NOV. Možnost tega dodatnega dopusta je bila tedaj vgrajena v naše sporazume kot poseben korektiv, s katerim se delav cem, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje, omogoča izraba tistih dodatnih delovnih dni dopusta, ki jim po osnovah in merilih sporazuma pripadajo nad njegovim zakonsko določenim splošnim maksimumom. Dipl. iur. Ingo Paš Kotalkarji med vajo Izostanki z dela ogrožajo planske naloge PROIZVODNJA IN KVALITETA V MAJU 1975 Piše: inženir Franc Jeraj Proizvodni obrati so delali maja v predvidenih delovnih izmenah. Izven tega časa so delale impregnacija, adjustirna in delno predilnica. Oskrba z osnovnim izdclavnim materialom je bila zadovoljiva. Težave so bile pri nabavi barvil in pomožnih materialov za konfekcijo in kovinske konstrukcije. Količinski rezultati proizvodnje so bili v maju, razen v predilnici in konfekciji, nekoliko slabši, vendar so vsi proizvodni obrati količinsko močno presegli proizvodnjo maja meseca preteklega leta. Zaradi tega so tudi indeksi proizvodnje boljši za obdobje petih mesecev. Če analiziramo posamezne obrate pa lahko ugotovimo za maj naslednje rezultate: Obrat predilnice je izpolnil mesečni plan proizvodnje z 114,4%, kar je najvišje doseganje, oziroma prekoračitev načrtovane proizvodnje. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je bilo v predilnici izdelano za 26,9 % več sintetične preje. Posebnih zastojev v predilnici ni bilo. Vedno pa se pojavlja ozko grlo predilnice in s tem pomanjkanje predpreje, oziroma zastoji na predilnih strojih. V maju je bilo na predilnih strojih ca. 18.000 vretenskih ur zastojev. To pa predstavlja ca. 1.500 kg manj izdelane preje, ali ca. 2,8 % od izdelane količine. Če bi bilo obratovanje nor malno, brez teh zastojev, bi predilnica dosegla še boljši rezultat. Oddelek sukančarne je izpolnil mesečni plan z 106,6 %. če primerjamo rezultate sukančarne z istim obdobjem leta 1974, je ta oddelek izdelal za 14,2 % več sukancev. Tkalnica mesečno načrtovane proizvodnje ni dosegla. V t. m. so izpolnili mesečni plan z 89,9%, v m2 — 94,9 %, in v 000 votkih 99,4 %. V primerjavi z 1974 pa je bilo v tkalnici izdelanih surovih tkanin v t. m. za 17,9 % več, v m2 pa 17,5% več in je bilo več zatkanih votkov za 28,6 %. Vendar je bilo 2.573 stat-venih ur zastojev zaradi pomanjkanja osnov in votka. Ti zastoji pa predstavljajo 13.000 m manj izdelanih tkanin ali 3,95 % mesečne proizvodnje. Vzrok za nastale zastoje je delno v pomanjkanju barvil, predvsem pa v nepravilni razporeditvi pri uporabi v oddelku pripravljalnice. Glede na obstoječo situacijo je nujno potrebno porabo V oplemenitil niči je bil plan dosežen z 104,3%. V primerjavi z letom 1974 je to za 34 % več oplemenitenih tkanin. S tem smo dosegli, da je nedovršena proizvodnja surovih tkanin manjša. Ta rezultat je bil dosežen s podaljšanim delovnim časom na sušilno-razpen j al-nem stroju, v impregnaciji in v adjustirni. Problem pa je še vedno s tkaninami, katere delno obdelujejo v MTT. Po njihovih izjavah zaradi pomanjkanja barvil. V barvarni preje so izpolnili mesečni plan z že nekje standardnim odstotkom, t.j. 68,3%. Rezultat bi bil boljši, vendar pa je bil v montaži drugi aparat in ob priključitvi je bilo nekaj zastojev. Delni vzrok je tudi v pomanjkanju barvil. Obrat konfekcije kljub temu, da ni dosegel planirane proizvodnje, je dosegel, merjeno v Nh, najboljši rezultat 96,6 % mesečnega plana. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelano za 0,3 % več izdelkov. Vzrok v razmeroma slabih rezultatih je predvsem v veliki odsotnosti delavcev, kar povzroča nezasedenost šivalnih strojev. Dogaja se, da so stroji zasedeni od 60—90%, nikdar pa niso vsi stroji v obratovanju. Ker sem že pri odsotnosti delavcev, naj s tem tudi nadaljujem; to kar sem omenil za konfekcijo, velja, več ali manj, za vse proizvodne obrate. Kajti iz statističnih podatkov lahko ugotovimo, da so izostanki v porastu. Glede na to, da je težko dobiti nove delavce, prihaja do težav v proizvodnji; posledica je nižja proizvodnja,"leot bi jo lahko sicer dosegli z obstoječi- barvane preje pravilno razporediti — razporejati na porabo za osnovo in votek. mi kapacitetami. Vsi se moramo zavedati, da je tudi količinska proizvodnja eden od pogojev za uspešno poslovanje delovne organizacije in od tega je odvisen finančni rezultat. Zato izostanimo z dela res le takrat, kadar je to nujno potrebno. Kvaliteta izdelkov surovih tkanin, kakor tudi gotovih je ostala na ravni meseca aprila. V surovih tkaninah je bilo 91,57 % — I. kvalitete, 3,14 % — II. kvalitete, 1,6 odstotkov — III. kvalitete in 3,61 % — IV. kvalitete. V adjustira-nih tkaninah je bilo 87,69 % — I. kvalitete, 4,52 % — II. kvalitete, 2,74 % — III. kvalitete in 5,05 % — IV. kvalitete. Po ugotovitvah kontrolnega oddelka je kvaliteta v letošnjem letu precej slabša, kakor v preteklem. Res je, da je letos nekaj bolj zahtevnih artiklov. Naloga tehničnega kadra je, da pridejo ti artikli na tako raven, ki je nekje normalna za določeno grupo izdelkov. Imamo pa v proizvodnji artikle, kateri se že leta izdelujejo, in tudi tehnološko niso zahtevni, pa ne dosežemo dobrih rezultatov. Ti artikli so npr.: 3203, 3204, 3141, 3198. Pri teh artiklih ne moremo iskati vzroke v slabi kvaliteti, zaradi težav v tehnologiji, ali v nekvalitetnih surovinah. Vzrok je v nekontrolirani proizvodnji in neprimernem vzdrževanju strojnega parka. Pravilno nagrajevanje po delu, v katerem naj bi tudi kvaliteta izdelkov imela svojo določeno vlogo v višini OD, bi verjetno bistveno pripomogla k izboljšanju teh rezultatov. Vzgojili bomo novo generacijo gasilcev Piše: F. Zupan V petek, 30. maja letos je bila v posebni sobi naše restavracije seja industrijske gasilske enote (IGE) »Induplati« Jarše. Seji so poleg gasilcev IGE prisostvovali še tajnik občinske gasilske zveze tovariš Lenarčič, operativec tovariš Slatner, direktor Induplati inženir Bergant in šef kadr. org. sektorja v Induplati tovariš Janko Ukmar. Na dnevnem redu sta bili dve točki: dosedanje delo IGE in njeno delo v prihodnje ter podelitev občinskih priznanj zaslužnim članom IGE Induplati. Občinska priznanja — diplomo in značko — so dobili: Slavko OSOLIN za 30 let aktivnega dela v gasilski službi; Drago MRDŽENOVIC za 20 let aktivnega dela v gasilski službi; Jernej RUČIGAJ za 20 let aktivnega dela v gasilski službi; Anton RUČIGAJ za 20 let aktivnega dela v gasilski službi; Ludvik KRAMBERGER za 20 let aktivnega dela v gasilski službi; Franc LONČAR za 20 let aktivnega dela v gasilski službi; Marjan ZUPAN za 10 let aktivnega dela v gasilski službi; Jože KNEP za 10 let aktivnega dela v gasilski službi. V opisu dosedanjega dela gasilcev je bila poudarjena dejavnost na dveh področjih. K prvemu sodi gašenje manjših požarov v matičnem podjetju in gašenje manjših požarov pri sosedih (LEK, Slovenijales, Papirnica). Drugo področje pa zajema nastope na raznih tekmovanjih v gasilskih veščinah, kjer so naši gasilci prejeli mnoga odličja, diplome in priznanja. Za uspešno delo IGE v bodoče so sprejeli gasilci nekaj predlogov za aktivno delo. Tu omenjamo najbolj spodbudno odločitev, po kateri bodo organizirali še eno gasilsko enoto, ki jo naj sestavljajo predvsem mlajši člani našega kolektiva. Nadalje so se odločili, da bodo ustanovili tudi žensko gasilsko desetino, kar spričo pretežne večine ženske delovne sile v delovni organizaciji ne bo težko. Za pravno ureditev statusa IGE je bilo rečeno, da bodo gasilci pripravili zbor gasilcev in tam odločili, da ustanovijo industrijsko gasilsko društvo. Za izvedbo tega je bil na tej seji imenovan iniciativni odbor. Sklenili so tudi, da se bodo nekateri gasilci udeležili tečaja za strojnike oziroma za podčastnike v gasilstvu. Nekaj se jih bo udeležilo tudi tečaja, kjer bo govora o rokovanju z motorno gasilsko črpalko znamke Rosenbauer. Sklenili so, da bodo poslej vsak mesec enourne suhe ali mokre vaje v gašenju požarov. Izdelali bodo tudi požarno-napadalni načrt za podjetje Induplati in se naročili na več izvodov Gasilskega vestnika. V pomenku o prijetnih in lepih doživetjih gasilcev in uspelih akcijah je potekal zadnji del te seje. Manjkalo ni ničesar, ker so za okusno večerjo poskrbeli gostinci, ki so svojo nalogo opravili v splošno zadovoljstvo. Z zavestjo, da je plan za nadalj-ne delo dobro postavljen in v upanju, da bo marsikdo rad sodeloval pri delu industrijske gasilske enote, so se navzoči razšli po dveh urah plodnega dela. Kmečka ohcet — neveste v IPI; 28. maj Gradnja hale II — maj 75 VELANA — TOVARNA, KI JO JE VREDNO VIDETI V soboto, 31. maja, so si člani Društva inženirjev in tehnikov Jarše iz Induplati ogledali tovarno zaves VELANA v Ljubljani. Ogled sodi med akcije iz delovnega programa društva in je le škoda, da se izletov udeležujejo vedno le isti člani. Velana je iz družine najmlajših tekstilnih tovarn, čeprav segajo začetki v cukrarno, kjer je domovala »Volnenka«, kakor se je imenovalo podjetje predno je sprejelo sedanje ime. Prehod iz »kamene dobe« v sedanjost je prinesel Velani vrsto prednosti. Ne gre govoriti le o novih prostorih in novih strojih ampak o vsem, razen o ljudeh, ki so se edini »preselili«. Polovica zgradbe na Šmartinski cesti je namenjena za upravne službe, za trgovino in za obrat družbene prehrane. Druga polovica je tkalnica oziroma pletilnica, kjer na sodobnih sulzerjih tkejo in na rasel strojih pletejo zavese iz acril-nih materialov. Tkejo in pletejo, po besedah tehničnega direktorja tovariša Briclja nikdar zadosti, v za oko prijetnih vzorcih. Pripomnil bi, da imajo menda toliko vzorcev kot strojev in teh je v obratovanju hkrati več kot petdeset! Sosednja stavba, vmes je precej veliko gradbišče, je pripravljalnica in v prvem nadstropju oplemcnitil-nica, kjer zavese apretirajo in likajo ter merijo. Vseh petnajst udeležencev ekskurzije, več nas zavoljo proste sobote ni bilo_, je prisluhnilo besedam tovariša Briclja, ko je med drugim navedel, da je zaposlenih v Velani manj kot 350 delavcev, da velik del proizvodnje izvozijo v države, proizvajalke nafte in, da znaša bruto bilanca okroglo 280 milijonov dinarjev. Ti podatki povedo, da smo si tokrat ogledali tekstilno tovarno, ki jo je bilo vredno videti. Otmar Neveste, gostje kolektiva Induplati S prisrčno dobrodošlico jih je sprejel in nagovoril inženir Janko Ukmar, ki je nadomeščal odsotnega direktorja Induplati Po utečenem redu, ki so ga spoštovali prireditelji do podrobnosti, so se neveste, vseh je bilo štirinajst, pripeljale pred glavni vhod v naše podjetje točno ob 12. uri v sredo 28. maja letos. S fanfarami so objavili prihod nato so se neveste podale s številnim spremstvom v sejno sobo, kjer jim je dobrodošlico v kolektivu izrekel namestnik direktorja. S prisrčnimi besedami jih je imenoval goste kolektiva in jim zaželel obilo sreče v zakonu, na katerega se pripravljajo. Neveste in njihovo spremstvo so si nato ogledali razstavo zaves v sejni sobi in se zelo pohvalno izrazile o vsem, kar so videle. Ne gre dvomiti, da so naše zavese izdelane tudi za najbolj prefinjen okus in za najbolj zahtevnega kupca. Če tako, potem tudi za neveste in novinarje, ki bodo o vsem še pisali. Tako smo tudi želeli. Po ogledu dela predilnice, kjer predemo na najbolj sodobnih strojih, in dela spodnje tkalnice, so se naši gostje napotili v restavracijo, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Vse se je odvijalo kot zamišljeno. Morda je bilo premalo gostov toda, bila je navadna sreda. Delavnik in v času, ko se eni pripravljajo na vsakdanje delo in ko drugi še niso prišli z dela. Radovednežev ni manjkalo, za njih je kmečka oh-cet tudi pripravljena. Prometa v naši restavraciji niso imeli toliko, kolikor so pričakovali. Opravičilo je v prejšnjem stavku napisano. Ko so se neveste še postavile pred kamere fotografov, tistih poklicnih in fotografov-amaterjev, se je kolona odpravljala na kraj de-kliščine v Mengeš. V sončnem vremenu so se odpeljale, fanfare, ki jih je iz magnetofonskega traku izvabljal »Pavliha«, so jih spremljale iz Jarš. Mengeš jih je pričakal enako slovesno in dobro organizirano. Žal, resnično žal za prireditelja in neveste, ki so postale počasi utrujene in zebsti jih je tudi začelo, je začelo v zgodnjih večernih urah v Mengšu močno deževati. Dckliščina pri nas pač nima prave sreče. Vsi sicer ne tarnajo ker pravijo, da dež ob taki priliki bo-bastvo pomeni. Veliko denarja. Naj bo tako. Naj bo nekdo bogat, če so že gostitelji ostali napol praznih rok. Otmar NOGOMET INDUPLATI : BOROVNICA Deset minut za 3:0 in devetdeset minut za 4:5 Jarše, 1. junija — OL V letošnjih letopisih ni kaj prida zapiskov o nogometu. Ali sploh ne. Res, tekme ne privabljajo več toliko gledalcev kot prej, temu pa je kriva slaba propaganda. In slaba igra domačih. Najbrže tudi tega zapiska ne bi bilo, če ne bi gledali svojevrsten nogomet. Takole je bilo. Na začetku so se domači nogometaši, ki imajo obetavno ime INDUPLATI, predstavili v najboljši luči. Tako so s tremi goli nasprotnika, ki je prišel tokrat iz Borovnice, popolnoma iztirili. Nasprotnik ni bil tako slab, kot je kazal začetni rezultat, kar je kmalu tudi dokazal. V moštvu Induplati ni bilo slabega mesta. Doseženi rezultat je trajal vse do polčasa. V odmoru pa so domače obkolili redki navijači, takšna je v Jaršah navada, in kdo ve, kaj so jim vse pripovedovali. Najmanj besede je imel najbrže trener, sicer ne bi prišlo do spremembe, ki je na koncu pomenila za domačine poraz in veliko sramoto. Mesto, na katerem so sedaj nogometaši Induplati, precej nizko. Kam drugam tudi ne sodijo, saj z igro še niso kaj prida pokazali. France Bleje je že starejši in kondicijsko ne zmore tega, kar lahko petnajst in več let mlajši. Toda, kadar ga ni, je vse narobe! Tudi zamenjava vratarjev ni rešitev. Komaj bi bilo, da bi postavil oba hkrati v gol. Sedaj čakajo vsi na garderobo, ki je še v gradnji. Na kaj bodo čakali potem? Na še višjo travo, ki jo nihče ne pokosi! Ali na še več denarja? Ta komentar je oster, toda dokler ne bodo pionirji prvaki v regiji oblekli članskega dresa, se ne obeta nič kaj dobrega. Do tja pa je še razmeroma daleč. Čeprav bo enkrat tudi ta čas prišel. O. Lipovšek Člani naše ZB NOV v Logarski dolini Piše: Franci Žučko Sobota, 21. junija. Člani ZB iz Induplati so organizirali izlet v Logarsko dolino. Ob 7. uri napovedani čas odhoda smo le malo prekoračili. Takoj smo ugotovili, da je članov vedno manj, kajti z leti odhajajo v vedno večjem številu v zasluženi pokoj. Smer našega izleta nas je vodila najprej v Gornji grad. Na poti smo šli mimo partizanskih obeležij iz NOV. Spomini na boje, na žrtve in končno na zmage. Tovarišica, ki je v avtobusu sedela poleg mene, mi je pripovedovala, kako so tam nekje ob naši poti Nemci ustrelili 52 talcev. Pripovedovala je, kako so se morali vaščani postaviti v vrsto, iz katere je moral na zapoved vsak drugi. Tudi njen brat je bil med njimi. Pokazala je, kje je pokopan z so-vaščani-talci. Podobne spomine je obujala druga tovarišica, ki je pripovedovala o izdajalskemu Nemcu na osnovi katere so pobili 22 mladih partizanov in jih nekaj tudi ujeli, žrtvam v spomin je vladal v avtobusu na tem delu naše poti mir. Tišina, ob kateri smo se spominjali krika vojne! V Gornjem gradu smo se okrepčali z dobro malico in si ogledali ta kraj. Pripovedovali so nam, da je bilo v tem kraju veliko verma-nov, katere pa so partizani napadli in razgnali. Tako je postal Gornji grad z okolico prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem. V Lučah so pripovedovali o bandi, ki je delovala pod vodstvom zloglasnega Remsa. Tega je prav takrat, ko je dajal svojim ljudem povelja, ustrelil partizanski ostrostrelec. Po likvidaciji je banda takoj dokončno razpadla. Na nadaljnji poti smo uživali nad lepotami krajev in visokih planin. Asfaltirana cesta se vijuga skozi ožine in široke doline. Takšna je, precej dolga, pot do Logarske doline. Tam, na cilju, se lahko vsakdo naužije svežega zraka in pri tem občuduje lepote narave. Lepa je naša domovina! Na primernem mestu smo se utaborili. Pripravili smo žar in drugo, kar sodi zraven in kmalu je prijetno zadišalo. V živahnem pomenku in ob dobrem zalogaju se je veselje nadaljevalo v petju borbenih pesmi. Nekaj nas je odšlo proti slapu, pri tem smo izgubili iz vida našega tovariša Raspeta. Po daljšem klicanju in iskanju se nam je oglasil že visoko v strmini. Po- hiteli smo za njim in šele prav na vrhu mi je uspelo dohiteti ga. Bil sem brez sape, zato sem mu srčno stisnil roko in čestital k izredni vitalnosti, ki jo je pri tem plezanju v strmino pokazal. Dokazal je, da so borci iz NOV še pri močeh. Pregnal nas je dež in morali smo nazaj, čeprav smo si hoteli ogledati še slap Rinko. Skozi Savinjsko in Tuhinjsko dolino smo zapeljali v dolino Kamniške Bistrice in se še enkrat ustavili v kotu Kamniške Bistrice. Pripravili smo piknik. Žal nas je zopet pregnal dež. Tako se je končal eden naj lepših izletov v mojem mladem življenju. Najprej sem se počutil nelagodno. Bil sem med starejšimi sodelavci, ki so bili vsi borci v NOV. Takšno počutje pa je hitro splahnelo, ker so me vključili med- V četrtek, 12. junija, je bila na sporedu četrta disciplina v tekmovanju za naslov »športnik leta«. Na preizkus v igranju namiznega tenisa se je priglasilo, do zahtevanega časa, 13 igralcev. Muškete so nadomestili z loparji za namizni tenis in se pognali v boj, ki je trajal 5 ur. Vsak je odigral dvanajst iger. Posebnost tega nastopa je bil prostor. Po večmesečnem preurejanju naše dvorane je bil turnir v namiznem tenisu prva prireditev v novem prostoru. Vse še ni nared. V prostoru namreč. Manjkajo še svetilke in manjka garderoba. Prvo smo tokrat nadomestili z začasnimi svetili, drugo pa resnično improvizirali, kar pa ne ustreza. Najti bo treba boljšo rešitev, čeprav vemo, da prvotne rešitve ne bomo mogli izvesti. Vstop v dvorano je dovoljen samo v copatah. Vsi so to upoštevali. Tudi kadilci so morali, za zadostitev te strasti, iz dvorane. Vsi soglašajo, da je takšen režim edino pravilen. Zaenkrat smo za to. Vsi! se kot enakega z enakimi. Poleg pripovedi o doživetjih v najtežjih dneh naše zgodovine so govorili, kako je treba delati tudi danes. Čeprav so se borili in potem trdo delali za našo novo Jugoslavijo, so vedno pripravljeni mladim pomagati z nasveti in zgledi. Naša dolžnost je, da borcev ne pozabimo in, da vedno znova oživljamo dogodke iz naše narodnoosvobodilne vojne. Sedaj smo mladi na vrsti, da pokažemo, kaj smo se naučili in kaj zmoremo. Borci so nam utrli pot s puškami v rokah, mi smo dolžni delo nadaljevati. Marljivo in ob sodelovanju v vseh družbenih in političnih organizacijah. Z zahvalo za vabilo na ta izlet, želim vsem članom Zveze borcev NOV, da bi še dolgo in uspešno sodelovali. K igri v namiznem tenisu bi pripomnil, da je bilo daleč premalo igralcev. Članov iz kolektiva In-duplasti je bilo 7, iz kolektiva Slovenijales Radomlje v Preserjah 5 in eden je bi član Partizana Jarše. Trinajst; kaj je to v primerjavi z ostalimi, ki se te tekme in drugih nastopov ne udeležujejo. Še nikoli ni bilo na voljo toliko denarja in toliko naprav za telesno kulturo, kot jih je v tem času. Zunanje igrišče bomo morali še urediti. Dvorana je že urejena. Manjkajo, o tem sem že pisal, še svetila. Kar še bolj manjka, so ljudje. Tisti, ki jim je vse to namenjeno in na katere računamo. V delovnem načrtu je, da bo prireditev vedno več. Zakaj ne bi prišli že kar prvič. Že danes vam lahko zatrdimo, da boste enkrat tudi vi aktivni športnik. Zavoljo vašega zdravja in zato, ker šport druži ljudi. Družbe, takšne prave, pa ste tudi vi tako potrebni kot urice sprostitve. Otmar ŠPORTNIK LETA — ŠPORTNIK LETA — ŠPORTNIK LETA Trinajst mušketirjev Panožni sporazum sprejet Naloga mladine — izkopanje jame za ograjo Udeleženci druge delovne akcije mladine in Induplati Pregovori, na katere se radi spomnimo Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije je na svoji seji 6. junija 1975 razpravljala o predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih organizacij tekstilne industrije, skupina: predilnice, tkalnice in opleme-nitilnice v Sloveniji. Komisija je k temu predlogu samoupravnega sporazuma, ki je grajen po novih osnovah, podala pozitivno mnenje. To mnenje je komisija podala z upoštevanjem predloga sporazuma z dne 18. marca in sprememb sporazuma z dne 21. maja 1975. Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo od 1. januarja 1975 dalje, razen določil sindikalne liste za leto 1975, ki se uporabljajo od 1. marca 1975. To pa ne velja za uporabnost določil za stanovanjski prispevek, prispevek za izobraževanje. regres za letni dopust in obseg sklada skupne porabe, ker veljajo določila za celotno obračunsko obdobje, to je od 1. januarja 1975. Priredil: Janko Točnost ima tudi svojo slabo stran; ljudje mislijo, da nimaš kaj početi! Otrok je bitje, ki stoji med odraslim in televizorjem. Pes ne bi bil tako dober človekov prijatelj, če bi znal govoriti. Resnica se ne skriva v dejstvih, ampak v usklajenosti teh dejstev. Vesti 2. skupna seja delavskih svetov Induplati je bila v petek 27. junija. Iz obsežnejšega poročila o delovnih uspehih v petih mesecih letos smo slišali vrsto resnih opozoril, ki zadevajo vse. Gre za kvalitetno delo in za upoštevanje rokov izdelave. Predvsem pa velja opozorilo glede nerazumljivo visokega števila izostankov. Izostanki lahko ogrozijo vse naše delovne načrte, je bilo rečeno. Oddelek konfekcije v Mokronogu. Zaito, ker nam v Jaršah manjka delovne sile tečejo razgovori, da bi v Mokronogu na Dolenjskem odprli oddelek konfekcije, v kateri bi bilo zaposlenih 53 delavcev. Panožni sporazum je podpisan. Sedaj je naša naloga, da priredimo vse domače akte zahtevkom tega sporazuma. Delo ne bo lahko, zato je rok za uskladitev določil 18 mesecev. V komisiji za izvedbo te naloge so inženirji: Ukmar, Dečko, Zabukovec in Klešnik. V pomoč jim bo koordinacijski odbor, katerega bo vodil predsednik KESO* tovariš Vencelj Perko. Dipl. ing. Daliborka Podboj, novi obratovodja predilnice. Tričlanska komisija, ki je spremljala poskusno delo kandidatke za delovno mesto obratovodja predilnice je delo ing. Podbojeve ugodno ocenilo. De lavski svet je na podlagi tega poročila imenoval Podboj evo za obra-tovodjo predilnice. Za delovno mesto strojno knjiženje je bila izbrana Stana Hiršma-nova. Ker gre za premestitev iz TOZD Proizvodnja v delovno skupnost Skupne službe se je delavski svet TOZD Proizvodnja s to premestitvijo strinjal. Induplati je pristopil k Interesni skupnosti za nafto in plin. Za delegata v tej skupnosti je delavski svet delovne organizacije imenoval dipl. ing. Antona Dečka. Zadeva z stečajem italijanske firme Carniti je prizadela tudi nas. Po informaciji direktorja bomo zadevo lahko ugodno rešili do sredine letošnjega septembra. Prošnji Juša Lesjaka in Anice Lajevec za dodelitev kreditov za adaptacijo oziroma pridobitev stanovanj je delavski svet odložil do prihodnje seje in obenem naročil svojim članom, da ugotovijo mnenje o tem vprašanju v svoji sredini. Tako bodo delali poslej za vse primere, kar zagotavlja resnično samoupravljanje s pritegnitvijo najširšega kroga proizvajalcev k odločanju. Delavski svet je potrdil delovno mesto »hranilna blagajna« v Induplati. Več o tej zadevi na drugem mestu v današnji številki — op. p. Pri pregledu plačila obveznih prispevkov za socialno zavarovanje je inšpektor ugotovil, da nismo plačali decembra 1971 vsega dodatnega prispevka. Po naši ugotovitvi je prišlo do napake, ker je bilo izdano ustrezno tolmačenju naknadno, kar smo spregledali. Delavska sveta TOZD Proizvodnja in DS Skupne službe sta zato sklenila, da manjkajoči prispevek 8.200 dinarjev plačamo. * KESO je kratica za Konferenco Enotnih Sindikalnih Organizacij, KESO je najvišje telo sindikalnih organizacij v delovni organizaciji. Človek črpa svojo moč iz hrane Predvsem pripisuje velik pomen pravilni prehrani, ki se meri po biološki sestavi, količini in higieni. Prvič nas pravilna prehrana krepi in napravi zmožne, da živimo in delamo kot zdravi ljudje. Drugič nas varuje pred boleznijo, tretjič nam omogoča, da odpravimo že nastale motnje, če vemo, kakšna je pravzaprav pravilna prehrana. Današnji tempo življenja nas primora, da se vse bolj poslužujemo obrokov družbene prehrane, za katero je splošno znano, da se zvečine ne more primerjati s pravilno prehrano v domačem krogu, ker je pomanjkljiva v zaščitnih snoveh in v higieni. Po drugi strani pa pravi pregovor: »Tisoč ljudi, tisoč čudi«, zato je na željo vodje TOZD Restavracije in počitniških domov tovariša Maksa Krambergerja, ki želi v kolektivu Indu-plati omogočiti najboljši normativ družbene prehrane, bil v mesecu juniju formiran POSVETOVALNI ORGAN, ki se bo sestajal enkrat mesečno. Posvetovalni organ sestavljajo člani kolektiva, ki so zaposleni v različnih obratih in sicer: iz predilnice Tone Ručigaj, iz konfekcije Erika Gorjup, iz tkalnice Francka Dajčar, iz opleme-nitilnice Katja Kham, iz vzdrževanja Drago Mrdženovič, iz uprave Fani Zajc ter avtorica tega članka. Imenovani člani kolektiva bodo na enomesečnih sestankih, skupaj z vodjo restravracije, pregledali jedilnike, pripravljene za bodoči mesec in prenašali želje, pohvale in graje abonentov, ki se bodo lahko predhodno pogovorili z imenovanimi člani posvetovalnega organa. Na prvem sestanku dne 17. junija t. 1. je bilo dogovorjeno naslednje: — kruh bo serviran na mizah v košaricah; — kosi kruha bodo manjši in si ga bo posameznik vzel po želji; — želj eno je, da bomo kulturni, se pravi, da ne bomo puščali načetih kosov kruha na krožnikih kot odpadek; — da si ne bomo delali zalog kruha in, da ne bomo otipavali vseh kosov v košarici predno si bomo izbrali odgovarjajočo količino. V vročih dneh nam bodo po obratih postregli ob 12., 16., in 20. uri z nealkoholnimi napitki, ki bodo po zmerni ceni. Izbirali bomo lahko med deitom, radensko, mlekom in sadnimi sokovi. Kozarec bo moral imeti vsak sam. Kdor si bo zaželel za malico salame bo lahko izbiral med boljšo in slabšo kvaliteto. Kvalitetnejše salame bo po teži (za isto ceno) manj! Kdor bo želel za malico jogurt, lahko tega dobi na blok. Na en blok dobi 3 komade (lončke) jogurta in kruh ali dva lončka jogurta in 2 žemlji. Včasih se primeri, da opazimo v servirani hrani kakšen tujek, ki v hrano ne sodi in nam navadno vzame tek. Kako v takem trenutku postopamo, nas uči knjiga o lepem vedenju. Tovariš Kramberger pa želi, vimenu vsega osebja kuhinje in strežbe, ki kot nam je znano, dela z minimalno zasedbo in pod težjimi pogoji zaradi zastarelih delovnih pripomočkov in delovnega okolja, da v takem primeru abonent brez vznemirjanja večjega števila ljudi posreduje nehigienski obrok hrane v kuhinjo, kjer mu ga bodo zamenjali. S to informacijo želimo, da se vsi abonenti vsestransko vključijo v akcijo, ki je v naši restavraciji stekla. Majda Škrinjar višja med. sestra Ples s kolesci na nogah Kotalkarji — Brlecova uči mladega Česnika osnove kotalkanja Dva meseca so mladi in najmlajši, skupaj jih je bilo 116, dvakrat na teden prišli na tečaj za kotalkanje. Včasih so prišli tudi trikrat ali celo štirikrat. Slabo vreme je nagajalo, zato so tiste dni, kot je deževalo, uro treninga preložili. Prvič je neki sekciji Partizana Jarše uspelo tako množično delovanje. Ko smo o tem razpravljali, smo zaključili razmišljanja s tem, da je zanimivo vse, kar ima neko vsebino. Žal ni vedno tako. Poleg kotalkarjev se lahko z uspelimi nastopi letos pohvalijo tudi igralci odbojke in namiznega tenisa. Toda, to je že novo poglavje, ki ga bom obravnaval drugič. Kotalkanje je bilo organizirano na pobudo tovariša Jožeta ČESNIKA iz Preserij. Njemu je bil v največjo pomoč načelnik društva tovariš Franc ZUPAN. Prvi je navezal razgovore s kotalkarji Olimpije tovariš Česnik. V pomoč je dobil dva najboljša kotalkarja v Sloveniji, tovarišico Brlecovo in tovariša Švajgerja. Z veščino in veliko dobre volje sta vodila to množico otrok, ki v večini primerov ni znala niti enostavnega kotalkanja. S trudom so uspeli. Ni šlo skokovito naprej, toda — šlo je. V sredo, 11. junija je bila na ploščadi pred šolo Radomlje v Preserjah zaključna prireditev. Na tej veliki asfaltni plošči so kotalkarji tudi vadili, ker zanje gladka parketna tla v telovadnicah niso primerna. Zato so bili tolikokrat v teh pomladanskih dneh odvisni od vremena! Prireditelj je povabil — za popestritev — na zaključno prireditev vrsto dobrih kotalkarjev kluba Olimpija iz Ljubljane. Seveda so bili povabljeni tudi starši naših mladih kotalkarjev in ostali občani. že pol ure pred uradnim začetkom zaključne prireditve so se pričeli zbirati nastopajoči in gledalci. Gledalcev je bilo okrog 300, od nastopajočih pa smo našteli kar 84 tečajnikov in 10 gostov. Točno ob 17.30 se je začel zaključni nastop. Ob zvokih koračnice so vsi tečajniki prišli pred gledalce in pokazali vajo v korakanju s kotalkami na nogah. Bilo je lepo in poželi so odobravanje in priznanje gledalcev. V drugi točki so pokazali potek ene vadbene ure. Zopet zelo uspel nastop in — ploskanje. Potem so nastopili gostje. Veliko več vaje, zato tudi več znanja. Precej več! Že med gledalci je bilo slišati mnogo pohvale in občudovana Matejka Ševelj svoj program z ritbergerjem in lutzom in kaj vem kom še, smo bili navdušeni nad lepoto in eleganco plesa republiške prvakinje. Takšna ocena gre tudi ostalim gostom in še posebej državnemu prvaku (in trenerju naših kotalkarjev) tovarišu Švajgerju. Napovedovalec tovariš Česnik, je k nastopu Švajgerja dodal, da je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji dvanajsti. Zato je bil tudi nastop temu primeren. Zahteven in lep. "1 Kotalkarji — hitra vožnja Ko so na koncu gosti in naši tečajniki zapeljali po plošči pozdravni krog v slovo je bilo prireditve konec. Pohvalnih besed in navdušenja ni bilo konca. Ravno to pa vodstvo društva zavezuje, da bodo jeseni, če bo vreme dopuščalo, nadaljevali tečaj, da bodo tudi naši postali enkrat »veliki kotalkarji«. O. L. Menjajoči del OD nekoliko • V • • nižji POROČILO ZA MAJ 1975 Izračun vrednosti točke se ni spreminjal in je ostal na isti višini kakor v preteklem mesecu: TOZD Proizvodnja in DS Skupnih služb din 0,0186 Restavracija in poč. domovi din 0,0185 Trgovina din 0,0190 Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov za TOZD Proizvodnjo in DS Skupnih služb pa je bil nekoliko nižji, in sicer: R — D = 7 % r _ D — Z = 8,5 % TOZD Restavracija in počitniški domovi R2 = 15 % in prav tako TOZD Industrijska prodajalna R2 = 15 %. Poprečno izplačani osebni dohodki pa so se gibali takole: 0 TOZD Proizvodnja in DS Skupnih služb 2.896,12 din, t. j. za 30,00 din nižji od meseca aprila, kar gre na račun nižjega odstotka pri menjajočem se delu osebnega dohodka, 0 TOZD Restavracija in počitniški domovi 3.524,00 din, t. j. za 100,00 din višji od meseca aprila, in 0 TOZD Industrijska prodajalna 3.902,00 din, t. j. za 280,00 din višji od meseca aprila. TOZD Proizvodnja Razred 1 pred. prip. tkal. oplem. konf. kov. kon teh. sl. “•a il TOZD Restav. TOZD Trgov. 1500—1700 3 1700—1900 1 i 1900—2100 5 3 4 6 5 i 2100—2500 21 39 47 27 79 2 18 2 2500—3000 35 60 105 28 118 11 7 64 4 3000—3500 7 10 28 11 10 8 2 48 4 2 3500—4000 1 1 11 5 5 2 27 6 3 4000—4500 1 2 2 9 2 1 4500—5000 1 2 1 3 7 1 5000—5500 1 1 1 2 10 1 5500 in več 2 17 1 75 114 200 78 219 24 16 202 20 7 naj nižji OD 1572 2065 1983 1918 1916 2393 2695 1794 2401 3166 naj višji OD 4588 5452 5332 5237 4484 4586 7161 8543 5489 5557 poprečni OD 2602 2646 2793 2700 2592 3042 3975 3549 3524 3902 Vera Habjan Obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA: VSTOPI: 1. Marija Koderman, šivilja v konfek., vstopila 17. 6. 1975. 2. Albina Munda, del. v opleme-nitilnici, vstopila 23. 6. 1975. 3. Anton Pepelnik, del. v sklad, preje, vstopil 23. 6. 1975. IZSTOPI: 1. Monika Juhant, premeščena za čas sezone v Poč. dom Umag. 2. Milan šil jak, transp. delavec v pripr., izstopil 6. 6. 1975. 3. Edita Kovač, tkalka, izstopila 11. 6. 1975. DS SKUPNE SLUŽBE: VSTOPI: 1. Zvonko Kuhar, del. v sklad, got. izdelkov, dne 6. 6. 1975. IZSTOPI: 1. Rudi Veršnik, organizator v EOF, dne 21. 6. 1975. 2. Alojzija Jerman, del. v sklad, got. izdelkov, upokojenka, 30. 6. 1975. 3. Pavla Sitar, blagajnik, upokojena, 30. 6. 1975. POROČILI SO SE IZ TOPD PROIZVODNJA: 1. Joži Dovč, del. v konfekciji, poročena ROPIC. 2. Slavi Gerbec, kem. teh. in Ciril Porenta, del. v obr. kov. kon. 3. Janja Murovec, tekst, teh., poročena MAJDIČ. Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI JARŠE n. sol. sub. o. UREDNIŠKI ODBOR: Jelka KOČEVAR, TOZD Restavracija in počitniški domovi, Vida KOŽELJ, TOZD Industrijska prodajalna, Cilka MRD2ENOVIC, DS Skupne službe, Ingo PAŠ, dipl. iur., DS Skupno službe, Janko UKMAR, Ing., DS Skupne službe, Lado ZABUKOVEC, ing. TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken in Otmar LIPOVŠEK, v. d. urednika — DS Skupne službe. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974). Umrla je naša dolgoletna sodelavka upokojenka VESELA PIRC Že od svoje mladosti je bila zaposlena v »Induplati«, Jarše. Službo je opravljala v knjigovodstvu. Tudi, ko je bila upokojena ni počivala. Delala je v upravi naše menze. Pred dvema letoma smo jo še videli v našem počitniškem domu v Umagu. Neumorno, delovno, vedno na nogah. Neozdravljiva bolezen pa jo je pred kratkim priklenila na posteljo. Posloviti se je morala in odšla je tiho, kakršno je bilo tudi njeno življenje. Naj teh par vrstic velja v spomin njenemu delu, ki ga je vrsto let vlagala v naše podjetje. Skromno, neopazno, pa vendar veliko, saj si je z delom izoblikovala dragocen kamenček v mozaiku naše tovarne. Dana Pavlin Ob smrti mojega dobrega FRANCA MAROLTA sem dolžan izreči zahvalo za cvetje na očetov grob in za izraze sožalja. Vsem hvala! Vel. Lašče, junija 1975 Hči Marija Peterca Ob smrti mojega dragega SršarKRALJ FRANCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oplemenitilnici za izrečeno sožalje in za denarno pomoč. Brdo, maja 1975 Sin Janko Kralj Ob nenadni smrti mojega dobrega očeta JAKOBA CAFUTA se sodelavcem in sodelavkam iz oplemenitilnice naj lepše zahvaljujem za denarno pomoč ob tej priliki in za izraze sožalja. Ptuj, junija 1975 Hči Julinana por. Bokalič Ob nenadni izgubi naše ljubljene hčerkice in sestrice GRETE PLEVEL se sodelavcem in sodelavkam iz prejemame toplo zahvaljujemo za rože in izraze sožalja. Mama Slavka Plevel v imenu vse družine ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvalim za denarno pomoč in izrečeno sožalje sodelavkam iz konfekcije. Iskrena hvala. Marija Lipovšek