IJIZNlCAf CELJE j
• ••••••••••••••••••••••••••'
*...........................
.............................
............................
Celje - skladišče
D-Per
65/1991
5000013545 6
S
S
COBISS 0
Ob predlanskem, osemindvajsetem Skoku čez kožo pri nas
RUDAR
Glasilo Rudnika lignita Velenje
LETO XXV	ČETRTEK, 27. JUNIJ 1991	ŠTEVILKA 6
Mag. Franc Avberšek, dipl. ing. rud., predsednik poslovodnega odbora RLV
NEKAJ BESED OB NAŠEM RUDARSKEM PRAZNIKU
Ob obilici težav in problemov pri vsakdanjem delu v RLV - no, če sem pošten, pa tudi lepih trenutkov - me je pobuda uredništva našega glasila, da napišem nekaj besed ob našem rudarskem prazniku, kar malo presenetila. Zakaj čas med lanskim in letošnjim dnevom rudarjev je ravno zaradi obilice problemov, ki jih je bilo in jih je še treba rešiti, minil izredno hitro.
Če naj na hitro omenim glavne spremembe v RLV v zadnjem letu dni, moram najprej omeniti nadaljnje upadanje povpraševanja po premogu in s tem tudi nadaljnje manjšanje proizvodnje premoga. Ta pojav je predvsem posledica izredno težke in zapletene situacije slovenskega gospodarstva, pa tudi političnih odločitev v Sloveniji, da naj veliki potrošniki energije, ki so hkrati tudi največji onesnaževalci okolja, zmanjšajo svojo proizvodnjo.
Na takšno poslovno situacijo smo v RLV reagirali z zmanjševanjem števila zaposlenih, kar se kaže v tem, da nas je pred enim letom bilo v RLV zaposlenih še 5 235, sedaj pa nas je le še okoli 4 600. Priznati moram, da nam, ki smo se po službeni dolžnosti ukvarjali s kadrovsko problematiko, načini zmanjševanja števila zaposlenih niso bili vedno všeč, saj vedno niso bili najbolj racionalni.
Pri razreševanju kadrovske problematike nas je vodilo načelo, da je število zaposlenih treba zmanjšati za vsako ceno,
vendar na podlagi prostovoljne odločitve delavcev za odhod iz podjetja in sploh na čimbolj človeški način.
To delo bomo v začrtani smeri nadaljevali, saj nam bo ob količinsko omejeni proizvodnji premoga ustvarjalo kadrovske presežke tudi dvigovanje produktivnosti proti nivoju, ki ga moramo doseči. Naš cilj je seveda dobro poslovanje in ne zmanjševanje števila zaposlenih. Zato si bomo prizadevali, da bomo z ustanavljanjem novih podjetij, v katerih bomo angažirali kapital RLV, pridobivali nadomestna in tudi nova delovna mesta, kajti nova delovna mesta bodo še kako potrebna za zaposlovanje novih generacij mladih ljudi.
Vsi v rudniku pa moramo vedeti, da za dobro poslovanje ni dovolj samo pridnost, ampak da je še veliko bolj pomemben pogoj ustvarjalnost. In bolj ko bo naša dejavnost postajala kapitalno intenzivna, bolj bo ustvarjalnost postajala važna, predvsem tista, ki bo povečevala dobiček.
Prepričan sem, da je kapital, ki ga imamo v RLV v znanju, večji in pomembnejši od kapitala, ki ga prikazujemo v poslovnih knjigah. Na nas vseh pa je, da kapital v znanju maksimalno izkoristimo. Važno za vse nas v RLV - iri tudi za naše ožje in širše upravno, politično in gospodarsko okolje - je prav tako, da v
Dalje na drugi strani!
NAPREJ V ŠTEVILKI
STRAN 2 — Letošnje praznovanje našega rudarskega praznika, STRAN 3 - Kako proizvajamo?, Svet se je spremenil, Slovenska vzhodna politika, STRAN 4 — S poti po Združenih državah Amerike, STRAN S - (Ne)konkurenčnost slovenske industrije, STRAN 6 - V spomin, Zahvala, Učenci iz osnovnih šol v občini Velenje za naš praznik, STRAN 11 - Odšli so v pokoj, STRAN 17 - Šport in rekreacija, Postali so konkurenčni, STRAN 18 - Prva letošnja izmena naših delavk in delavcev v programu zdravstveno preventivnih aktivnosti v Fiesi in Termah Portorož, STRAN 20 — Tretjejulijska nagradna križanka
POPRAVEK — Številka Rudarja, datirana s PETEK, 24. MAJ 1991, je bila S in ne 4, kot je bilo pomotoma natisnjeno.
Letošnje praznovanje našega rudarskega praznika
OSREDNJE PRIREDITVE
Ta četrtek, 27. junija, ob 15. uri v Delavskem klubu
srečanje jamskih reševalcev jubilantov
Ta petek, 28. junija,
ob 18. uri v Delavskem klubu
srečanje upokojenih delavcev po lanskem 3. juliju — prvi del vseh povabljencev
To soboto, 29. junija,
ob 18. uri v Delavskem klubu
srečanje upokojenih delavcev po lanskem 3. juliju - drugi del vseh povabljencev
V torek. 2. julija, ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Velenje
svečana seja Delavskega sveta RLV
Prireditve na dan rudarjev 3. julij
Ob 5. uri
budnica
Ob 8. uri
zbor za tretjejulijsko parado
pred glavno proslavo dneva rudarjev
na mestnem kotalkališču, ali če bo
deževalo, v Domu kulture Velenje ter
položitev cvetja k Titovemu
spomeniku
Ob 9. uri
začetek glavne proslave dneva rudarjev s SKOKOM ČEZ KOŽO
Ob 11. uri
pri restavraciji Jezero
začetek tretjejulijskega družabnega srečanja z zabavo
DRUGE PRIREDITVE
Ta četrtek, 27. junija,
ob 19. uri v Delavskem klubu
odprtje razstave del
iz 12. rudarske likovne kolonije
v Velenju — Ekstempore ’91
v torek, 2. julija,
ob 19. uri pred Delavskim klubom
promenadni koncert Rudarske godbe Velenje
V soboto, 6. julija, z začetkom ob 20.30 v Skakalnem centru Velenje
mednarodno nočno tekmovanje v smučarskih skokih za rudarsko svetilko
Dve od teh, spremljevalnih prireditev sta že bili: v petek, 14. julija, ob 20. uri v Glasbeni šoli Velenje
srečanje oktetov
v ponedeljek, 24. junija, v ''prezivnici" v Skalah in v prezivnici v NOP
odprtje razstave likovnih del osnovnošolcev Živeti v Šaleški dolini
Se to!
Kupone za pogostitev na družabnem srečanju z zabavo 3. julija pri restavraciji Jezero bo tako kot prejšnja leta mogoče uveljaviti samo 3. julija na srečanju ali v obratu družbene prehrane podjetja GOST Velenje (prej Družbeni standard REK) ob Kidričevi cesti v Velenju.
Odbor za pripravo praznovanja 3. julija,
Srečno!	predsednik Marjan Tam še
Naprej s prve strani
vseh načrtih Republike Slovenije velenjski lignit še naprej ostane pomembna postavka in se nanjo kot takšno trdno računa.
Čistilne naprave v TEŠ se gradijo, cena našega premoga pa je in mora ostati konkurenčna.
Vsi zaposleni v RLV se moramo zavedati, da je konkurenčnost cene premoga -in z njo poslovna uspešnost RLV -predvsem odvisna od nas samih.
Še se bo treba učiti ter tako čim bolje in čim ceneje delati, v kolektivu še naprej gojiti dobre, prijateljske, človeške medsebojne odnose, čeravno so že sedaj zelo dobri, še posebej med rudarji, vendar ni razloga, da jih kje ne bi mogli še izboljšati.
— Vsem skupaj iskreno čestitam in želim...
RLV je v svoji več kot 100-letni zgodovini prebrodil že nekaj kriz v energetiki, in prepričan sem, da bo tudi sedanjo. Zavedati pa se moramo, da sedaj ni čas za omahovanje, ampak za veliko ero optimizma, skupinskega strokovnega dela, dobrih medčloveških odnosov in zaupanja ljudi vase.
Če je kriza na eni strani nevarna situacija, obstaja na drugi strani možnost zboljšanja situacije in to možnost moramo maksimalno izkoristiti. In prepričan sem, da jo bomo.
Ali smo pri naporih za rešitev problemov, ki nas tarejo, voljni sodelovati in ali s svojo firmo resnično živimo, bomo dokazali tudi pri praznovanju 3. julija.
Če bomo na prireditvah v okviru praznovanja 3. julija - predvsem na osrednji proslavi, jubilejnem tridesetem Skoku čez kožo - vsi ali pa vsaj večina kolektiva, bomo lahko zadovoljni. Če nas bo malo, pa nas vse lahko skrbi.
Z udeležbo na prireditvah v okviru praznovanja 3. julija bomo pokazali ne samo
svojo pripadnost našemu kolektivu, ampak tudi to, da smo še vedno velik in močan kolektiv.
Rudarji in drugi delavci RLV, aktivni in upokojeni, ob stanovskem prazniku vam vsem skupaj iskreno čestitam in želim, da bi še naprej dobro sodelovali pri delu, in seveda, imeli čimmanj nezgod in čim boljše poslovne rezultate. Prav tako pa vam želim veliko zabave in veselja na srečanju popoldan 3. julija pri Jezeru.
Srečno!
Obratovanje RLV v letih 1971 — 1990
Število stvarno opravljenih delovnih dni v RLV v letih 1971 - 1990 se je prilagajalo povpraševanju po premogu, zakonodaji, opremljenosti rudnika in montan-geološkim razmeram v njem ter se gibalo takole:
LETO	ŠTEVILO DELOVNIH DNI
1971	297
1972	297
1973	300
1974	293
1975	291
1976	292
1977	282
1978	271
1979	271
1980	292
1981	279
1982	286
1983	288
1984	278
1985	280
1986	281
1987	269
1988	266
1989	262
1990	251
Število delovnih dni v RLV se torej zmanjšuje vsaj že od leta 1987 naprej in je zadnji dve leti bilo manjše od delovne obveznosti po 42-ur-nem delovnem tednu (265 dni).
Iz tabele je razvidno, da se je letni fond delavnikov gibal med maksimumom 300 v letu 1973 in minimumom 251 lani in se s tem spreminjal v razponu do 49 dni ali 16 %. Letna proizvodnja premoga pa je pri tem vendar bila večja za 9 %. V tem se potemtakem vidi vpliv tehnike in organizacije.
Leta 1971, na primer, pa je povprečna dnevna proizvodnja bila 12 391 ton in lani 16 773 ton ali za 35 % večja
Kar se tiče letne proizvodnje RLV, je iz statističnih evidenc razvidno tudi, da praktično pada od leta 1985, ko je dosegla absolutni letni proizvodni maksimum RLV 5,1 milijona ton; izjema od tega leta dalje je bila le začasna ustalitev proizvodnje sredi druge polovice osemdesetih let na nivoju 4,7 milijona ton na leto.
Letne stopnje padanja proizvodnje
1986/1985	-	2,1	%
1987/1986	-	6,0	%
1988/1987	+	0,7	%
1989/1988	-	2,5	%
1990/1989	-	8,8	%
1991/1990,
- ocena	11,0 %
K
M
KAKO PROIZVAJAMO?
Proizvodnja premoga v našem rudniku v maju v primerjavi s predvideno v osnovnem, letnem načrtu in v primerjavi s predvideno v mesečnem načrtu:
Jama Preloge Jama Pesje Jama Skale Priprave
79 020 ton 121 890 ton 50 310 ton 14 280 ton
(56,77 %,	83,62 %)
(80,51%,	94,49 %)
(82,27%,	108,19%)
(68,00%,	105,78 %)
Skupaj RLV	265 500 ton	(71,23 %,	93,65 %)
V maju so imeli 15 delovnih dni.
Proizvodni načrt za junij
(V oklepajih so navedene proizvodne naloge iz osnovnega načrta!)
Jama Preloge 116 000 ton
Jama Pesje Jama Skale Priprave
5 800 t/dan 146 000 ton 7 300 t/dan 60 000 ton 3 000 Vdan 18 000 ton 900 Vdan
(148 500) (	6	750)
(132 050) ( 6 002) ( 64 100) (	2914)
( 22 000) ( 1 000)
Skupaj RLV
340 000 ton 17 000 t/dan
(366 650) ( 16 666)
V juniju bomo imeli 20 delovnih dni, ker je sobota, 1. junij, bila dan kolektivnega dopusta, vse preostale sobote pa so proste.
V obdobju januar - maj 1991 smo odkopali 1 688 800 ton premoga ali '94.75 % glede na osnovni načrt.
Proizvodna služba RLV
Zmanjšanje letne proizvodnje z lanske 4,2 milijona ton na postavljeno neuradno 3,75 milijona tona za letos pomeni njeno vračanje na nivo v letih 1972 in 1973 (leta 1972: 3,7 milijona ton. leta 1973: 3,864 milijona ton).
Dosti objektov je zgrajenih, dosti rudarskih del opravljenih, dosti opreme je vgrajene in instalirane v RLV za letno proizvodnjo okrog 5 milijonov ton Zato RLV težko premaguje občutno zmanjšanje letnih potreb tržišča po njegovi proizvodnji.
Vse manjša proizvodnja povzroča RLV vse večje stroške na enoto proizvodnje Zato bi morali v Republiškem sekretariatu za energe-
tiko (prej Republiški komite za energetiko) odgovorno in tudi za daljši rok razmisliti in odločiti o proizvodnji v RLV. Komercialisti v RLV pa bi morali temeljito preučiti perspektivo povpraševanja po premogu, pridobljenem v RLV, pri vseh, ki ga odjemajo ali ga še bodo odjemali Naslonitev zgolj na enega velikega odjemalca je namreč v teh negotovih časih tvegana.
Pomembno je tudi vprašanje, kaj lahko RLV še ponudi tržišču poleg premoga. Ali lahko, recimo, gradbena dejavnost, mizarska dejavnost in sedanji obrat HTZ, katerih delež pri celotnem prihodku RLV v letu 1988 je bil okoli 7 %, v
prihodnje sprejmejo nekaj več bremena podjetja na svoja pleča7 Problem je še vedno tudi število zaposlenih v RLV, saj letos 30 aprila nas je bilo v podjetju zaposlenih še 4 687.
M.Z.
Kolektivni dopusti in povprečno število obratovalnih dni v RLV v preteklosti
V preteklih desetletjih po drugi svetovni vojni je RLV trikrat prakticiral kolektivni dopust: teden dni v marcu 1967 in v okviru njega 4 dni plačanega dopusta ter izmenično za delavce v proizvodnji dva tedna poleti 1978 in poleti 1979.
Manj kot v letu 1990, ko je obratovalnih dni bilo 251, pa je RLV obratoval v letih gospodarske krize pred drugo svetovno vojno; v letih 1925 - 1928 povprečno 234 dni in v letih 1930 - 1936 povprečno 215 dni na leto, najmanj -samo 199 dni - pa v letu 1932.
M.Ž.
SVET SE JE SPREMENIL
-	Slavko! Ali si bil pri stricu Fe-dorju, kamor sem te poslal?
-	Sem.
-	In kaj dela?
-	Tolče se po glavi.
-	Ne bodi no smešen, tolče se po glavi...?
-	Res je!
Pojdi se solit! Zakaj bi se Fe-dor tolkel po glavi?
-	Sem ga vprašal, pa mi je od-
govoril, da je bolje, da se tolče po svoji, kot da bi tolkel po glavah drugih... Vprašal sem ga tudi, zakaj je to bolje, in odgovoril mi je, da je nevarno tolči po glavah drugih, posebno če so razbeljene. Potem je dejal še:	Od časa do časa pač
obračunam sam s seboj in potem imam nekaj časa mir tudi pred drugimi. Zakaj takrat, ko se tolčem po glavi, pomislim nase, na svojo mladost in svet, ki se je spremenil tudi zaradi moje glave.''
"Zakaj tudi zaradi tvoje glave?" sem ga vprašal.
"Tako", je dejal. "Ker sem bil trdoglav, ko je bil svet še dober!
JBS
Slovenska vzhodna politika
Krilatica, ki je nedavno začela krožiti po Sloveniji, se glasi: Nas in Rusov je (skoraj) sto petdeset milijonov.
To krilatico je sprožil obisk slovenske delegacije, z Lojzetom Peterletom na čelu, v Ruski federaciji, ki obsega pretežni del vse Sovjetske zveze, naša delegacija pa je med obiskom v njej sklenila meddržavni sporazum.
Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin se zavzema, da bi v pristojnosti bodoče zveze ali konfederacije držav, nastalih iz sedanjih sovjetskih republik (in avtonomnih pokrajin), bili le energetika, promet in obramba.
Slovenija je lani imela z Rusijo 246 milijonov dolarjev izvozno-uvoznega presežka (vrednost izvoza 546 in uvoza 300 milijonov dolarjev), in ruska stran naj bi nam v bodoče dobavljala večje količine nafte in plina, kar vsekakor ne bi bilo v korist našemu podjetju in TEŠ, iz Slovenije pa naj bi dobila še več zdravil, v glavnem proizvodov Krke in Leka, pa tudi živil.	^
Prodaja in poraba električne energije
V letošnjih prvih štirih mesecih je elektroenergetski sistem prodal slovenskim odjemalcem 3 143 GWh ali za okoli 7 % manj električne energije kot lani v enakem času.
Veliki odjemalci so letos do maja v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali porabo elektrike za 25 %, distribucijski odjemalci pa le za 2 %. Delež velikih odjemalcev v celoti porabi elektrike pa se je primerjalno zmanjšal s 24 na 19 %.
Ekološka sanacija TEŠ
Cilj, da bi po končani ekološki sanaciji TEŠ, ki bo stala 410 milijonov DEM, emisijo žveplovega dioksida iz TEŠ zmanjšali s 120 tisoč na 12 tisoč ton na leto, se postopno uresničuje. Delo so razdelili v 10 podprojektov. Z letos dokončanim aditivnim postopkom odžvepljevanja bodo emisijo že zmanjšali za 30 %. Sredi aprila je podjetje TEŠ objavilo mednarodni razpis za ureditev končnega odžvepljevanja pri proizvodnji bloka 4 po kalcitnem postopku (cena projekta - 115 milijonov DEM). Na lanski razpis pa se je odzvalo 11 ponudnikov; med njimi kot edini domači ponudnik tudi RUDIS, ki pa bi delal v sodelovanju s tujimi firmami. Interesente so v razpisu aprila pozvali, da oddajo ponudbe do srede junija. Do jeseni pa bi izbrali najugodnejšega ponudnika in dela oddali "na ključ". Ali bo tudi kaj dela in zaslužka za RUDIS in v njegovem sklopu za ESO, pa je vprašanje.
Občinski proračun sprejet
Skupščina občine Velenje je 21. maja brez razprave sprejela predlog občinskega proračuna za leto 1991. Prej pa je potekalo med-zborovsko usklajevanje, pri katerem so upoštevan nekatere amandmaje treh strank (kmečke zveze, SDP, zelenih).
Na zahtevo prisotnih na zasedanju 21. maja naj bi skupščina do 30. junija sprejela tudi odlok o reorganizaciji občinske uprave, po katerem naj bi bilo v njej manj uradnikov in sploh uprava bolj racionalna.	».
RUDAR, glasilo Rudnika lignita Velenje
Organ pri glasilu: Odbor za informiranje, predsednik Jože
Hace
Odgovorni urednik: Diana Janežič
Naslov uredništva: Rudnik lignita Velenje, glasilo Rudar, Partizanska 78 (NOR), 63320 Velenje Telefon: (063) 853-312, interno 1815 Izdelava fotografij: Ivan Pungartnik, Jamomerstvo RLV Tisk: Tiskarna Velenje (štrbenkova 6, 63320 Velenje) Naklada in izdajanje: 4 200 izvodov enkrat na mesec
Mag. Franc Žerdin,
dipl. ing. rud., tehnični vodja RLV
s POTI PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Obisk v premogovniku Hanna
Eden izmed ciljev mojega nedavnega bivanja v Združenih državah Amerike je bil tudi, obiskati premogovnik Hanna, ki spada v družbo Cyprus Shoshone Mine v državi Wyoming.
Ta cilj sem uresničil 30. maja.
Država Wyoming leži v severnem delu Združenih državah Amerike in je po površini približno enako velika kot Jugoslavija.
Prebivalcev v tej državi je nekaj več kot 400 000, kar je posledica sorazmerno težkih pogojev za preživetje Glavni del ozemlja države Wyoming je prerija, pokrita s peskom in izsušeno zemljo, na kateri še najbolj uspešno rastejo kaktusi, trava in nizko grmičevje. Narava je ustvarila pogoje za zrejo govedi, ovac, konjev. Zelo veliko je tudi antilop, lisic, pa tudi nekaj zrejališč bizonov imajo.
Je pa država Wyoming zelo bogata z uranom in črnim premogom. Zaloge premoga, ki jih znajo odkopati, cenijo na prek 3 bilijone ton, kar je nekajstokrat več, kot znašajo zaloge vseh premogovnikov v Jugoslaviji (v Rudniku lignita Velenje znašajo zaloge premoga, ki jih z današnjimi metodami znamo odkopati, okrog 200 milijonov ton).
Velik del navedenih zalog premoga lahko odkopljejo s površinskim kopom, pri katerem znaša proizvodna cena komaj nekaj več kot 5 dolarjev na tono. Premog je dobre kvalitete, njegova toplotna vrednost je okrog 22 000 kJ/kg, pepela vsebuje 6 - 7 %, žvepla pa največ 0,6 %.
Premogovnik Hanna je eden od najbolj sodobno opremljenih premogovnikov v ZD, obenem pa dosegajo v njem tudi zavidljive učinke ter produktivnost.
V	tem premogovniku, z letno proizvodnjo 2,1 milijona ton premoga, je zaposlenih 205 delavcev in od vseh jih je v jami 180. Zunanjih delavnic nimajo. Prav tako nimajo svoje projektive, ker projekte za njih izdelujejo v centralnem projektivnem biroju v Cheyenneu.
Sloj premoga je debel od 5 do 8 metrov in pada od severa proti jugu pod kotom 12°.
Globina sloja je od nič do 360 metrov.
V	krovnini so lahko rušljivi peščenjaki, v talnini rahlo zaglinjeni skrilavci.
V	jami sta stalno aktivni dve pripravski delovišči in en odkop.
Metana v jami skorajda ne poznajo, je pa premogov prah nevaren za eksplozijo. Pravijo, da je premog pri njih nagnjen k
samovnetju; evidentiran imajo po en ogrev na leto, ki se lahko razvije tudi v požar (predvsem za odkopom, kjer ostaja okrog 3 metre premoga v stropu). Eventualno nastali požar gasijo s tekočim dušikom skozi vrtine, ki jih do mesta požara izvrtajo s površine.
Po opravljenem praktičnem izpitu iz nameščanja reševalnega aparata (enourni Dragerjev izolacijski aparat) smo se usedli v džip in se odpeljali v jamo. Proge, po katerih smo se vozili, imajo 25 kvadratnih metrov velik prečni presek in
niso podgrajene; le v stropu so ponekod nameščena 3,5 metra dolga sidra. Ob poti nisem videl nobenega materiala, kot so les, loki, podporje, ker takega materiala pri svojem delu ne potrebujejo. Videl pa sem rezervne motorje, transformatorje, zračilne cevi (iz steklenih vlaken), aluminijaste cevi za tehnološko vodo, kable ter druge rezervne dele za pripravo in odkop.
V jami delajo 4 ali 5 dni na teden. Vendar izmenski čas je 10 ur, kar pomeni 45-urni delovni teden.
Delo poteka v treh izmenah.
Izdelava proge
Progo izdelujejo s strojem Continuous Miner, tip Sec 650 TPS, napetost 950 V. Izmenska proizvodnja na enem priprav-vskem delovišču je 800 ton.
Dnevni napredek priprave je okrog 25 metrov.
Na drugem, sosednjem delovišču poteka sidranje proge. Pri njem so zaposleni trije delavci. V strop vgradijo 4 sidra na dolžinski meter proge. V njej dodatno podgrajevanje ni potrebno.
Ko na delovišču, ki je pri napredku, izdelajo 7 metrov proge, se stroji na obeh pri-pravskih deloviščih zamenjajo, tako da lahko sidranje poteka sproti. Večji odsek nezasidrane proge bi bil nevaren za porušitev krovnine.
Sidra so dolga 3 metre.
Odkopno delovišče
Dolžina odkopa je 190 metrov, dolžina panela (stebra) pa 2 500 metrov. En panel (steber) odkopljejo v 13 mesecih, kar pomeni, da je dnevni napredek odkopa 10 metrov. Sekcije - firme Klockner-Be-corit, težke po 22 ton - prestavljajo z odkopa na odkop z viličarjem in jih ne razstavljajo. Nosilnost sekcije je 500 ton. Večjih okvar pri podporju ne poznajo, izločijo pa ga po 7 - 10 letih, zaradi zastarelosti.
Za premontažo podporja potrebujejo 4 -5 tednov.
Kombajn in transporter sta proizvoda firme Andersen.
Širina odkopnega transporterja je 1 000 milimetrov, globina reza dvobobenskega kombajna pa 800 milimetrov.
Višina podkopa je 4,5 metra, kar je bila zame novost. Kljub tako visokemu pod-kopu pa ostaja v stropu neodkopanega še 2 - 4 metre premoga in to je odkop-na izguba.
Na odkopu je zaposlenih 9 ljudi (2 delavca pri kombajnu in zamikanju transporterja, 3 delavci pri zamikanju sekcij, 2 delavca na križiščih odkopa spredaj in zadaj, 1 ključavničar, 1 nadzornik). Upravljanje sekcij je ročno, kombajn pa vodijo daljinsko. Moč kombajnovih motorjev je 2 x 225 KW, premer bobna pa 3,2 metra.
Okolica premogovnika Hanna oziroma istoimenskega naselja v njej
Eksplozija ob odstreljevanju na površinskem kopu premogovnika Hanna
Severni odvoz je rešen zelo enostavno. Odkopni transporter se na pogonskem križišču nadaljuje v pravokotno krivino, od tod naprej pa uporabljajo za odvoz premoga 1 500 milimetrov širok gumijast trak ("povratna” traka je fiksirana na pre-sip verižnega transporterja), ki je pomičen in ga krajšajo na vsakih 180 metrov napredka odkopa.
Odkop je bil vzorno lep; stena je bila ne-povešena, na njem tudi ni bilo nobenega zruška.
Kot sem že povedal, zalaganja z lesom ne poznajo, ker jim ni potrebno. Dnevna proizvodnja na odkopu je okrog 11 000 ton.
Še nekaj drugih podatkov
- Plača rudarja je 17 dolarjev na uro
oziroma okrog 3 000 dolarjev na mesec.
Plača direktorja rudnika je okrog 100 000 dolarjev na leto, dodatno pa prejema kot solastnik firme tudi stimulacijo, ki znaša 5 centov od prodane tone premoga - to pa znese še okrog 100 000 dolarjev na leto.
-	Beneficirane zavarovalne dobe ne poznajo. Delajo do 65. leta starosti. Če se upokojijo prej, je pokojnina ustrezno manjša, pa tudi sicer so penzije nizke (okrog 55 % plače, ki jo je delavec prejemal v času zadnjih treh let zaposlitve). Višina pokojnine je odvisna tudi od tega, koliko let je bil delavec zaposlen pri isti firmi.
-	Zdravstveno varstvo si plača vsak delavec sam, prav tako tudi malico, delovno obleko in vožnje na delo in z njega.
-	Tričlanska družina lahko preživi z okoli 1 300 dolarji na mesec.
-	Od plače, ki jo prejme posameznik, je že odbitih okrog 24 % dajatev za državo, brez vštetega zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in davka na osebni dohodek.
(NE)KONKURENČNOST SLOVENSKE INDUSTRIJE
Po mnenju dr. Marka Kosa, dobitnika Kidričeve nagrade za leto 1991 za življenjsko delo, bodo slovenska podjetja morala opraviti težavne postopke zmanjševanja stroškov, odvečne delovne sile in uprave, da bodo dosegla moč, ki jo imajo multinacionalne podjetniške družbe.
Ko so na primer Američani zmanjšali kapacitete za proizvodnjo jekla za 15%, so si kapacitete za proizvodnjo inštrumentov povečali za 25 %, ker je proizvodnja na tem področju pač bila tržno perspektivna. Tako bomo tudi Jugoslovani morali načrtno usmerjati proizvodnjo in izvoz.
Svetovna poraba kaže, da bo zlasti veliko povpraševanje po proizvodih in storitvah za letalstvo pa po raznih inštrumentih, Specialnih kemikalijah, telekomunikacijskih aparatih in napravah, računalnikih in polprevodnikih, zdravilih in bioloških proizvodih. Naloga nas Jugoslovanov oziroma Slovencev je torej, da se proizvodno usposobimo za ta področja, da naš znanstveno-tehnološki razvoj organiziramo tako, kot ga organizirajo v visoko razvitih državah, to je v navezi gospo-darstvo-raziskovalne inštitucije-bančne inštitucije.
Slovenija mora (tudi sama) ustvariti svoj novi sistem za pospeševanje razvoja znanosti in tehnologije in vanj vključiti Zavod za tehnologijo tako, da bo v zameno za JUS uvajal evropske industrijske norme. Za dvig slovenske industrije na visoko tehnološko raven pa moramo imeti tudi dovolj strokovnega kadra z visoko izobrazbo. Se pravi kategorije zaposlenih, ki danes zaradi stečajev v naši industriji doživlja prave travme in v strahu za eksistenco išče boljše in varnejše delo v majhnih proizvodnih ali storitvenih podjetjih.
Akcija 2 000 mladih raziskovalcev v Sloveniji bo prispevala industriji samo 7 % vseh raziskovalcev, ki jih zajema. Večina jih bo namreč ostala v raziskovalnih in pedagoških inštitucijah.
Nevzdržno je zlasti, da je v slovenski industriji med zaposlenimi tako malo inženirjev. Leta 1986, recimo, jih je bilo le 1,4%, v Nemčiji in Franciji pa okrog 7,7 % in v ZDA kar okrog 11,5 %. Oživljanje slovenske industrije za večjo konkurenčnost je potemtakem prva naloga oblasti in edina rešitev za dvig sramotno nizke življenjske ravni zaposlenih v njej.
Pripravil M. Ž.
Sekcije podporja Klockner-Becorit, ki ga uporabljajo na širokočel-nem odkopu v premogovniku Hanna
V SPOMIN
V ponedeljek, 13. maja, je na svojem domu v Srednjem Doliču tragično preminil Ludvik POOLADIČ, kvalificiram rudar, nazadnje zaposlen kot kopalničar v obratu RLV HTZ. Vest o njegovi žalostni smrti je osupnila vse, ki smo ga poznali, saj je bil še isti dan v službi in z ničimer ni dal vedeti, da je na meji skrajnega obupa.
Ludvik se je rodil 31. maja 1955 v Srednjem Doliču, v kmečki družini, in v rojstnem kraju obiskoval tudi osnovno šolo ter se po njej zaposlil v Tovarni meril Slovenj Gradec, kjer je delal dve leti.
Delavec RLV je postal leta 1975 in si potem ob delu v jami pridobil kvalifikacijo za rudarja kopača.
Trdo delo doma na kmetiji in v rudniku mu je načel zdravje in tako je zadnja leta bil kopalničar v obratu HTZ.
Prizadevnega pri delu, kot je bil, so ga delavci zelo cenili in spoštovali in na to je bil ponosen. Prav tako pa tudi na delo svojih rok doma, najbolj vidno v obnovljeni rojstni hiši in postavljenem mogočnem gospodarskem poslopju ob njej.
Skrivnost njegovega žalostnega konca nikoli ne bo povsem pojasnjena.
Zapustil je družino in v njej tri hčerke.
Na pogrebni slovesnosti na pokopališču v Srednjem Doliču se je poleg častne straže rudarjev iz RLV, sodelavcev in prijateljev iz ekoloških krajev in Velenja poslovila od njega množica Doličanov.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Branko LEDINEK
ZAHVALA
Sindikatu RLV in našim sodelavcem se zahvaljujemo za darovano cvetje in izraze sožalja ob smrti našega očeta Rudolfa Zevarta.
Sinovi Rudi, Tone in Slavko
PRODAM, ugodno, za 2 000 dinarjev, v denarju ali bonih, kavč in dva fotelja. INFORMACIJE: po telefonu (063) 779-292
MISLI
Pepel mrtvih je ustvaril domovino.
Lamartine
Ljudje odstavljajo vest in postavljajo domovino na njeno mesto.
Tagore
Kdor je povsod, ni nikjer.
Seneca
Ljubezen do miru premoreš, ko prenehaš govoriti o pravičnih vojnah.
S. G raft
Mir povzroča bogastvo, oholost prinaša vojno, vojna povzroči bedo, beda ponižnost, a ponižnost ponovno povzroči mir.
Kaiserberg
Učenci iz osnovnih sol v občini Velenje za naš praznik
IZ OSNOVNE SOLE VELJKA VLAHOVIČA
Ali je delovni dan rudarja res takšen?
Z lahkotnim korakom stopa proti kletki dvigala. Dopoldan si je gotovo nabral dovolj moči za popoldansko delo v rudniku. Hitro, vendar varno, se z dvigalom spušča v jamo. Ustnice se mu premikajo, črke se mu kar same tvorijo v besede, stavke, v pomenku, ki poplesava kot topel pomladni veter. Njegov tovariš je starejši, saj mu je okrogla brada že posivela. Na obrazu se mu vidijo že tudi prve gube. Toda krepak je še vedno kot mladenič. Dvigalo se ustavi, tovariša se spogledata, in preden se razideta, si zaželita srečno.
Odšel je. Nič drugega se ni videlo za njim kot odsev svetilke, ki je spominjala na kresničko in mu kazala pot do cilja tega dne, črne stene lignita.
Zagrizel se je v delo. Dela, kot da bi moral že danes izpolniti tedensko nalogo. Tako dela dve, tri ... šest, skoraj sedem ur. Le ura je še do konca. Pozna se mu že, kako težko in nevarno delo opravlja. Na čelu so se mu nabrale potne srage in mu začele drseti po umazanem, vendar gladkem obrazu. Lasišče pod čelado ima mokro, kot da bi ga namočil v vodo. Nasmejanost obraza mu zamira, vendar volja do dela mu ne dovoli, da bi se ustavil in odpočil. Noge se mu že šibijo, da bi skoraj padel na kolena. Toda ne odneha, še vedno dela, le počasneje. Samo petnajst minut je še do konca, si misli. Še sam potem ne ve, kako, a zdržal je do konca. Njegov korak proti dvigalu je počasen.
Voda iz prhe in malica sta ga osvežili. Delo ga je res izčrpalo.
To je moja predstava delovnega dne rudarja v jami. Mogoče je v resnici njegov delavnik lažji ali pa težji. Meni se zdi tak. Prepričana pa sem, da je zdaj, v današnjih časih, vsak rudar, ki ima delo v svojem poklicu, zelo vesel, kar srečen, da lahko še sploh dela v jami. Sicer pa, ali bi bilo prav, da za rudarje ne bi bilo več dela?
Tjaša Hudarin, 7. b
Rudnik lignita Velenje
V Šaleški dolini je premog odkril neki kmet pri oranju njive. Potem so pohiteli, strokovnjaki in podjetniki, in ga začeli izkoriščati. Najbolj podjeten med njimi je bil Daniel Lapp. Še cesar ga je menda bogato poplačal za njegovo podjetnost. Za rojstno leto Rudnika lignita Velenje pa velja leto 1875.
Pred milijoni in milijoni let je naša Šaleška dolina bila samo plitvo jezero, v kate-
rem so rasla ogromna drevesa. Potem je morala neka ogromna naravna sila vse drevje podreti, zgrmaditi pod zemljo in ga nepredušno zasuti, da je začelo ogle-neti in je nastal premog, ki ga danes imenujemo lignit.
Leta 1885 je velenjski premogovnik kupil Daniel Lapp in se kot njegov lastnik s svojo družino preselil iz avstrijskega Gradca v grad Thurn pri Velenju. Velenjski premog so skraja uporabljali bolj malo. Leta 1891 pa je Danielu Lappu uspelo, da so zgradili železnico od Celja do Velenja. Tako je premog iz Šaleške doline bilo mogoče odvažati po železnici tudi tovarnam daleč naokrog. Še posebno po letu 1899, ko je bila zgrajena železniška proga Velenje - Dravograd. Leta 1914 je velenjski premogovnik postal last države. V njem zaposleni rudarji in njihove družine pa niso imeli nič kaj prida življenje. Tudi med drugo svetovno vojno ne, ko je pod okupatorjem bilo treba v njem delati večinoma pod prisilo. Šele po drugi svetovni vojni se je življenje za velenjskega rudarja zjasnilo. Danes je Rudnik lignita Velenje eden najmodernejših podzemnih premogovnikov v celi Evropi.
Tonček Lah, 3. č
Moj dedek je bil rudar
V rudniku lignita Velenje je začel delati že pri osemnajstih letih, ker doma niso imeli denarja za njegovo nadaljnje šolanje.
Doma je bil v Šentilju, zato je imel zelo dolgo pot v službo. Večkrat je šel peš ali pa se je peljal s kolesom. V službi je bil 8 ur. Spočetka je moral delovno obleko nositi od doma. Tudi malico si je moral sam priskrbeti. Kasneje se je vse spremenilo. Z dvigalom so se spuščali v jamo. V dvigalo je šlo 18 delavcev. Delo v rudniku je bilo zelo nevarno in naporno. Večkrat se je zgodilo, da je prišlo do samovžiga premoga, do vdora vode v jamo ali kakšne eksplozije vnetljivih jamskih plinov. Moj dedek pa je kljub temu spretno opravljal svoje delo. Bil je dober delavec. Potiskal je jamske vozičke, odkopaval premog, kasneje pa je postal strelec. Za požarno varnost so v jami skrbeli z nameščanjem posebnih zaves, sestavljenih iz desk in lepenke. Dedek mi je povedal tudi, da so rove prezračevali s posebnim ventilatorjem, ki ga je vrtel eden od rudarjev. Neki rudar, ki je opravljal to delo, pa je bojda rad večkrat zaspal in so ga zato karali in zasmehovali.
Rudarji so morali upoštevati varnostna pravila že takrat. V jami tudi niso smeli kaditi in piti alkohola. Če kdo ni redno hodil na delo, pa je kmalu dobil "knjigo". Se pravi, da je izgubil službo.
Darja Hladin po pripovedi očeta: "Tudi sedaj je delo v rudniku naporno, ampak kljub temu je boljše, kot je bilo nekoč.”
Moj dedek se je enkrat huje poškodoval, a priznal mi je, da je bil tega kriv sam. Povedal mi je tudi, da je rudarski pozdrav srečno.
Rudarji so junaki dela. Njihova zaščitnica pa je sveta Barbara.
Dedek je že 14 let upokojen, kljub temu pa se rad spominja dni, ki jih je preživel v jami.
Helena Brežnik, 3. č
Rudnik nekoč in danes
Moj dedi Miha je bil rudar in se je potem, ko je bil upokojen, vedno zelo rad spominjal tistih dni, ko je delal v rudniku. Toda včasih mu je ob spominih na delo v rudniku pritekla po licu tudi kakšna solza. Ko sem ga nekoč povprašala, zakaj se mu milo stori, ko se spomni na poklic, ki ga je opravljal, mi je takole pojasnil vzrok:
Veš, to so bili hudi časi. Premog smo kopali ročno in tudi odvažali smo ga ročno, v vozičkih, ki smo jim pravili hunti. Tam, kjer je bil premog pretrd, pa smo ga morali odstreljevati in večkrat se je zgodilo, da se je pri tem pojavila voda ali nevaren plin in smo morali bežati na varno. Zaradi vseh teh nevarnosti se rudarji ob odhodu v jamo in srečevanju v njej pozdravljajo s srečno. Imeli pa smo še druge težave. Delovno obleko smo si morali priskrbeti sami. Na pranje smo si jo nosili domov. Tudi malico smo si prinesli od doma. Kar vprašaj svojega ata, kako je sedaj v rudniku!” mi je rekel nazadnje.
In res sem ata vprašala. Povedal pa mi je tole:
"Tudi sedaj je delo v rudniku naporno, ampak kljub temu je boljše, kot je bilo
nekoč. Ko sem se zaposlil v rudniku, sem dobil delovno obleko, čevlje, rokavice, sploh vse, kar sem potreboval za varno delo. Tudi bloke za malico dobim vsak mesec in mi je ni treba nositi od doma.
Tudi odkopavanje premoga je zdaj čisto drugačno, ker je mehanizirano. Imamo velike odkopne stroje, ki lomijo premog na transporterje za odvoz z odkopa. Zato tudi ne potrebujemo vozičkov za odvažanje premoga. Sploh je povsod v jami poskrbljeno za varno delo. Toda zgodi se, da v jami včasih le pride še sedaj do kakšne eksplozije vnetljivih plinov ali do poškodbe kakšnega rudarja. Kadar se kaj takega zgodi, smo vsi potrti.
Ko odhajam z dela, se sedaj po jami peljem z majhnim vlakom do izvoznega jaška. Pri njem stopim v dvigalo, ki me potem s hitrostjo 8 metrov v sekundi odpelje ven, na prosto, kjer se skopam v moderni kopalnici. Zato za naš rudnik v Velenju pravijo, da je eden od najmodernejših rudnikov v Evropi.”
To sta mi povedala dedi in ata o rudniku nekoč in danes.
Darja Hladin, 3. č
IZ OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA
V temni jami rudar
Ni sonca ne lune, le temna noč.
Tiha samota, tišina.
Naenkrat zagledam lučko, ki se počasi dvigne.
Umazane roke, hrapave od težkega dela.
Umazan obraz, oči rdeče, kakor da bi hotel jokati.
Zakaj? Ne vem.
Od onemoglosti
pade na črno kamenje -
premog.
Zadušljiv je vonj, zadušljiva je temna noč -noč samote.
Zakrijem si obraz in si mislim: to nisem jaz.
Vem, bil je -RUDAR!
Vesna ERNECL, 4. razred
Pod zemljo
Zopet dolgčas! Le kaj naj počnem?Strmim v očeta, ki se ravno tako dolgočasi in pije že tretjo skodelico kave, da od dolgočasja ne bi zaspal.
'Oče, povej mi kaj o svojem poklicu!" mu rečem čez nekaj časa in ga pogledam s prosečimi očmi. Oče se mi nasmehne in hiti s pripovedovanjem, da ga spanec ne bi prehitel. "Premog kot kurivo je bil odkrit po naključju. Z večanjem potreb po njem pa ga je bilo treba začeti pridobivati tudi iz globin zemlje. V ta namen so izdelali jaške in rove.
V začetkih podzemnega pridobivanja so dobivali premog s kopanjem rovov. Zaradi hitrega naraščanja potreb po njem pa je bilo treba spremeniti tudi način podzemnega pridobivanja. To so storili tako, da so uvedli širokočel-no odkopno metodo.
Vse rove in čela so skraja podpirali z lesenim podporjem in šele pozneje s kovinskim Podzemna dela pa so še vedno v celoti opravljali ročno. Zato so potrebovali tudi veliko ljudi in je bila zato tudi nevarnost množičnih nesreč v premogovnikih velika. Za zmanjševanje števila zaposlenih in lajšanje njihovih fizičnih naporov pri delu je bila tako nujno potrebna uvedba strojev pri odkopavanju premoga. In vse te spremembe so terjale novo strokovno strukturo zaposlenih: rudarje, kopače, elektrikarje, strojne mehanike...
Za oskrbovanje vseh strojnih naprav in požarno varnost je bila premogovnikom potrebna tudi tehnološka voda. V jamah pa imajo opravka tudi z jamsko vodo, ki ogroža varnost delovnih prostorov in ljudi v njih, saj lahko vse skupaj potone. Zato morajo to vodo izčrpavati na površino. Urejanje preskrbe s tehnološko vodo in odvodnjavanja pa je tudi moje delo,' je nazadnje s ponosom v očeh povedal oče.
Petra Pritržnik, 5. razred
Rudarji
V	rovih se mora znajti vsak rudar kot na morju mornar.
V	rovih se začenja nov svet, svet teme. Rudarji - močnih rok, širokih pleč, rudarji, ki držijo v rokah svoje orodje,
kot vitez svoj meč.
Elvisa Dedič, 5. c
Moj oče je rudar
Moj oče je odraščal v revni družini. Po končani osnovni šoli zato ni smel razmišljati o visokih šolah, in v želji, da bi čimprej bil pri kruhu, se je odločil za poklic rudarja kopača.
Po končani triletni šoli se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Dobil je delovno mesto vrtalca, ki zahteva veliko psihično in fizično moč. Vendar kljub temu je tega delovnega mesta bil vesel, ker je vedel, da je dobro plačano Na delovnem mestu vrtalca je oče delal 16 let. Zaradi hudih naporov pri tem delu mu je potem začela nagajati hrbtenica in spoznal je, da tega dela ne bo mogel več opravljati. Po priporočilu zdravnika tako sedaj že pol leta dela na lažjem delovnem mestu.
Čeprav ni bil vesel, ko je moral zamenjati delovno mesto in zapustiti stare sodelavce, se je hitro privadil novemu delovnemu okolju. Iz službe se sedaj vrača domov manj utrujen, ker svoje sedanje delo opravlja sede.
Če bi mojega očeta vprašali, kaj bi bil po poklicu, če bi še enkrat imel možnost, da si ga izbira, bi gotovo odgovoril: "Bil bi rudar!”
Maja Božič, 5. a
Dobrosrčni Tine
Včasih so rudarji živeli zelo revno. V rudnikih so delale tudi cele družine. Za delo, ki so ga opravljali, so bili vsi le malo plačani.
Nekega dne je fant Tine našel v jami čepico, ki jo je izgubil škrat. Tine je vprašal prababico, kje domuje škrat. Prababica mu je rekla, da škrat stanuje v skalni duplini na koncu najtemnejšega rova rudnika Naslednji dan se je Tine odpravil v ta rov. Poiskal je duplino, škratov dom.
Škrat je sedel pred duplino in bral škratovske novice. Tine mu je vrnil čepico. Škrat se mu je zahvalil. Rekel mu je, naj gre z njim v duplino, in ga pomanjšal.
Po poti mu je rekel, da mu bo mama ponujala razno zlato in srebro, on pa naj izbere le pas. ki visi na steni.
Tine je tako tudi storil. Ko je prišel iz rudnika, je postajal pas večji in večji. Spremenil se je v rudnik zlata.
Ker je bil Tine dober po srcu, je zlato razdelil med rudarje.
Zdaj rudarji živijo veselo življenje.
Katja Ošlak, 3. b
Rudar
Pod črno zemljo kot krt, dan na dan koplje rudar črno zlato.
Poten in črn je njegov obraz, žuljave ima roke, utrujen glas.
A kot očka zna biti ljubeč, priden in skrben, zato mi je všeč.
Helena Kamenik, 3. b
Rudar
Rudarstvo je v naši dolini zelo razvito. Veliko je očetov, ki kruh za svojo družino služijo globoko pod zemljo. Tja odhajajo vsak dan in kopljejo črno zlato. Biti rudar, je zelo nevaren poklic, saj rudarji nikoli ne vedo, ali se bodo vrnili po delu na površino med svoje domače. Globoko v podzemnih rovih kopljejo premog, ki je mnogim zelo v korist. Saj premog, ki ga izkopljejo, porabijo večinoma termoelektrarne v Šoštanju za proizvodnjo električnega toka. Elektriko pa vsi pridno porabljamo. Mnogi jo uporabljajo tudi za ogrevanje stanovanja.
Tudi moj oče je rudar. Tudi on obleče rudarsko obleko in si nadene čelado ter se spusti globoko pod zemljo, daleč od sončne svetlobe in od svojih domačih. Vsak dan nas skrbi zanj, ker vemo, kako je nevaren rudarski poklic. Moj oče me vedno, preden gre na delo v temačne podzemeljske rove, poljubi, jaz pa mu rečem SREČNO! Zato, ker vem, koliko sreče potrebuje, da se lahko vrne vsak dan med nas. Vedno, ko se vrne z dela, mu skočim naproti, on pa mi kot velikemu možu ponudi žul-javo, a krepko roko.
Iztok Albreht, 3. b
Rudar
Moj očka je po poklicu rudar. Zgodaj zjutraj se odpravi na delo. Do rudnika se pelje z avtobusom, včasih tudi z osebnim avtomobilom. Od avtobusa gre mimo vratarja v belo garderobo, da sleče svoja oblačila, in potem v črno garderobo, da si obleče delovna oblačila. Iz črne garderobe gre v "lamparno" po naglavno svetilko in samoreševalni aparat. Nato gre po malico in zatem v zbirališče.
Med odhodom k jamskemu dvigalu morajo vsi rudarji oddati kontrolno znamkico. Šele potem se z njim smejo odpeljati v jamo.
Moj očka dela v obratu Zračenju. Zaposleni v
njem preprečujejo nastanek ognjev in požarov v jami z izdelovanjem izolacijskih plaščev Če zagori, tudi gasijo.
PONOSNA SEM NA OČKA RUDARJA!
Bojana Zupanc, 3. b
x rlr
Kot rudar sem rešil sebe in še mnogo drugih rudarjev
Sanjalo se mi je, da sem rudar Spočit, poln energije in v pričakovanju, kako bo v jami, sem točno ob 5.00 čakal pred jamskim dvigalom Drugi rudarji so šele prihajali na delo. Vsi so me čudno gledali in se norčevali iz mene, majhnega rudarja. Niso me hoteli imeti za svojega Nagovarjali so me, naj premislim, ali se bom spustil v jamo. Vendar sem vztrajal pri svoji odločitvi. Na koncu sem zmagal in se kot drugi odpeljal v podzemlje. V njem sem se postavil na čelo skupine in si potem pri delu ves čas prizadeval, da upravičim svojo odločitev. Drugi so me gledali kot čudež.
Delo je bilo naporno. Hitel sem delovnim uspehom naproti Nenadoma sem opazil celo vrsto velikih podgan, kako bežijo. Pozorno sem jih opazoval. In kar hitro sem se spomnil na merilec plina, ga uporabil in ugotovil, da se je povečala njegova količina. Rudarje sem takoj opozoril na nevarnost. Zavarovali smo se z maskami in se takoj začeli umikati. Srečno smo prišli na varno.
Ne morem opisati svoje sreče, da sem rešil sebe in še toliko drugih rudarjev. Vsi rešeni so mi čestitali, me objemali in me hvalili. Postal sem heroj, zgled dobrega rudarja in tovariša.
Aleksandar Dimič, 3. b
Rudar
Črno zlato koplješ, rudar, globoko pod zemljo, v temi tvoj je vsakdan.
Stan tvoj težak je, rudar, z lopato in krampom v temi si služiš denar.
Žuljave tvoje roke so, rudar, krepak in odločen tvoj je korak, a v srcu tvojem topla pomlad.
Srečko Hudovernik, 3. b
Kraljestvo škratov
V starem rudniku je bilo kraljestvo škratov Rudarji so naglo kopali, zato so se hitro približevali njihovemu kraljestvu. Škrati so jim vedno pomagali iskati rudo. Vendar zdaj so bili hudo v skrbeh, kaj bo z njihovim kraljestvom, kajti rudarji so jim ga skoraj že porušili. A nekega dne so se potem ojunačili in rekli rudarjem, naj jih pustijo pri miru. Rudarji pa so se samo smejali, kopali naprej in kmalu porušili njihovo kraljestvo. Škratje so bili tedaj v strahu, kaj bo z njimi. Nazadnje so se odločili, da rudarjem ne bodo več pomagali iskati rudo. In res. Kmalu so rudarji morali zapustiti rudnik, ker niso več našli rude. Škratje pa so si iz opuščenega rudnika naredili novo kraljestvo.
Ajda Valcl, 3. b
IZ OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA
Usoda
Živijo! Prav gotovo me ne poznate. Za vas sem samo navaden kos črnega premoga, ki ga boste dali v peč, "pa adijo”!
Pa vendar bi vam rad povedal svojo zgodbo Rodil sem se pred davnimi časi kot otrok smreke in hrasta. Moj dom je bila prelepa Šaleška dolina. Mladost sem preživljal srečen in vesel Med odraščanjem pa sem opazil, da se oče, plečat 60 000-letnik, spreminja v prah. Vendar me njegovo zoglenevanje ni preveč potrlo. Minevala so tisočletja. Oženil se nisem, ker ne maram družinskega življenja. Robantil sem in preklinjal, pa ni nič pomagalo. Bolje, da vam ne opišem tistih strašanskih ur, ko so me odtrgali od mojega zaledja in me dali v nekakšen voziček. Groza se me je spominjati tiste vožnje. Neki stari premog, pripravljen na smrt, mi je dejal: "Ti ljudje si domišljajo, da so vsemogočni, pa vendar se bodo nekoč uničili." Te besede so me potolažile.
In sedaj čakam na smrt. Ubijte me brez bolečin! Kaj še čakate?
Lilijana Urlep, 6. a
Srečno!
Ura je lahko štiri ali tri,
ko na delo odpravijo se vsi,
vsi možje, ki imajo v sebi veliko moči.
To so možje, ki jih spremlja pozdrav SREČNO,
in tudi jaz jim želim,
da bi ta pozdrav ostal večno.
Spuščajo se v temno, kruto in grozljivo jamo, ne mogoče v svetlo, udobno in belo pisarno.
Njihove svetilke kot kresničke svetijo, kot krti spretno premog kopljejo.
Eden s krampom, drugi z lopato, tretji pa vrta v skalo robato.
Prej na vsakem koraku z nevarnostjo obdan, lahko potem, po napornem delu, pokuka iz teme v svetel dan.
To je rudar - to so rudarji, ki so lahko upravičeno ošabni, saj vsak dan delajo v jami nevarni.
Katarina-Ročnik, 6. a
Rjavi in črni premog
Rjavi premog se zbudi in se pretegne na vse strani. Poleg njega je njegov sosed črni premog, ki ga ogovori: "Si se naspal po dolgem času, saj si spal cela dva milijona let ali tri?! A saj je vseeno, važno je, da si se naspal Vendar glavno si pa le zamudil... Pred nekaj trenutki so bili tukaj tisti silaki, ki nosijo krampe in lopate, s katerimi nalagajo najine kolege. Malo prej so naložili najine sosede iz zgornjega nadstropja na trak in jih z njim odpeljali na beli dan Tisti najin mali sosed zgoraj je padel s traku in se skotalil nazaj v temo, ves v joku, da sem ga komaj potolažil. 'Saj se bodo velikani vrnili pote," sem mu rekel, 'in potem boš lahko zgoraj na svetlem spet videl mamico in očka!"'Rjavi premog ob teh besedah črnega zavzdihne: "Ko bi se lahko že tudi jaz odpeljal
Lilijana Urlep
Katarina Ročnik
Renata Grabnar
s trakom, da bi se naužil svežega zraka, ne pa da kar naprej čemim v dimu in smradu v tej temi! Po traku bi poskakoval, in vsi bi me občudovali. Še sreča, da so tukaj rudarji, ki me bodo enkrat gotovo rešili iz tega zapora. Kajti nazadnje sem videl svetlobo pred petimi milijoni let, ko sem bil še na zemlji košata smreka in se v lepoti, ki ji nihče ni bil kos, bahal s svojimi mogočnimi vejami. Zunaj pa bom kmalu spet zažarel ves lep in žareč in potem iz pepela po žicah zazvenel med drevesa in nad polja v daljave.”
Renata Grabner, 6. a
IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
Rudar
Moj oče je prišel v mesto Velenje iz Bosne. V Velenju se je zaposlil v rudniku. V jami dela že dvajset let, v Velenju pa je že 23 let. V rudniku ima zraven sebe še osem ljudi, ki jim odreja delo, kjer je potrebno. Ko pride iz službe, se naje in gre spat. Zaradi tega, ker iz jame vozijo premog, je nastalo Plevelovo jezero. Še sedaj se širi in je vedno večje. To je umetno jezero, nastalo je zaradi odkopa premoga. Tudi vas Skale se je ugreznila zaradi tega in ljudi, ki so v njej živeli, so izselili. Moj oče se pri delu v jami zelo umaže. Ko pride iz jame, pa se okopa in je čist. V rudniku je delo zelo naporno. Jaz bi se zanj zelo težko odločil.
Zarit Jusič, 6. razred
Rudar
Moj oče je rudar. Delo v rudniku je zelo težko. Moj oče je bolan na hrbtenici. Dela pri jamskem transportu Prej je kopal premog. Mi smo se učili o rudniku. V rudnik se spuščajo z dvigalom. V rudniku so stranski rovi. V rudniku je moj brat na praksi. Dela zelo različne stvari. Dela v starem delu rudnika. Ko pride domov, je zelo izmučen.
Nataša Broder, 6. razred
O rudniku
Moj oče dela v jami. Ponavadi dela tudi pri vratih; popravlja stara vrata. Najraje dela v jami. Zato, ker v njej vozi vagončke in dela pri elektriki. Včasih dela tudi pri kompresorju. Je zelo priden pri delu. Vsi pravijo, da je zelo priden. Če bi prišlo do velike krize in bi zaradi nje rudarje odpuščali, mislim, da pridne le nebi in zato tudi mojega očeta ne.
V rudniku je zelo zelo naporno delo. Moj oče dela zjutraj, popoldan in ponoči. Ko pride iz jame, je zelo utrujen in umazan, zato se mora skopati v rudniški kopalnici.
Rudnik lignita Velenje je zelo spremenjen. Včasih je bil zelo majhen, zdaj pa je moderen in velik rudnik.
Sebastjan Zabukovnik, 6. razred
Moj oče je bil rudar
Moj oče je bil rudar. Delal je na čelu v rudniku lignita Velenje. Kopal je premog, da so se ljudje lahko greli. V jami mu je potem padel velik kos premoga na hrbet in od tedaj je invalid. Bil je zelo dolgo v različnih bolnišnicah. Ima okvaro na vretencih hrbtenice in hodi tudi
v različna zdravilišča, da bi si olajšal bolečine. Zdaj je doma, ker je tako hud invalid, da ne more nič delati.
Želim si, da rudnik ne bi zaprl svoja vrata in odpustil zelo veliko število ljudi. Želim si, da bi velenjski premog grel še moje otroke.
Karli Kodrin, 6. razred
Rudar
Moj oče dela v rudniku lignita Velenje. V njem koplje premog, ki se imenuje lignit. V rudniku imajo velike stroje. Delo v jami je zelo težko. Moj oče se je pri njem velikokrat tudi poškodoval. Delal je zjutraj, popoldne in tudi ponoči.
V jami je zelo temno. V njej imajo sedežnice in druge naprave za prevoz rudarjev. Premog iz velenjskega rudnika gre večinoma v termoelektrarne Šoštanj.
Kdor se odloči za rudarja, nima lahkega dela. Jaz ne bom nikoli rudar. Če bi bil, mislim, da bi se mi zmeraj lahko kaj hudega zgodilo.
Aleš Sebanc, 6. razred
Moj dedek je bil rudar
Mama mi je povedala, kako je hodil njen oče v rudnik. Dolgo časa so rudarji hodili peš v službo. Moj dedek si je potem kupil kolo. Mama se spominja, kako zgodaj zjutraj je vstajal. Na delo je s sabo nosil malico. V torbici z malico je imel tudi steklenico navadne črne grenke kave. Vožnja s kolesom ga ni utrudila. V rudniku so trdo delali. Premog so kopali s krampi in ga nakladali z lopatami, brez strojev. Dedek se je tudi domov vračal s kolesom. Doma ga je čakalo delo na kmetiji. Danes se rudarji vozijo v službo z avtobusi. V rudniku delajo veliko s stroji. V njem dobijo tudi malico in pijačo za okrepčilo in žejo. Po končanem delu se vsi stuširajo. Sosedov Janko je rudar. Pravi, da je v rudniku delo težko. Tretjega julija imajo slovenski rudarji praznik. Premog, ki ga vsak dan potrebujemo, skopljejo pridne roke rudarjev.
Tanja Končenik, 4. razred
Biti rudar
Moj stric je invalid. Dela v neki tovarni, kjer izdelujejo kovčke. Prej je delal v rudniku, a ga je doletela nesreča in od takrat hodi z berglami. Pa ga rudnik ni kar tako odpisal, čeprav mu zdaj ne more pomagati. Našli so mu lažje delo in s tem delom je zelo zadovoljen.
Pravi: "Le malokdo zares ve, kako pogosto rudar tvega življenje in še sam ne ve, kdaj ga lahko doleti nesreča.”
Z veseljem pa se spominja rudarskih praznikov, ko morajo mladi rudarji skočiti čez kožo. Spominja se tudi tovarištva med rudarji. Upam, da se našim rudarjem ne bo zgodilo kaj hudega.
Mirjana Kovačevič, 5. razred
Rudarji - naš ponos
Tudi moj dedek je bil rudar, sedaj pa je v pokoju. Zelo je ponosen, da je bil rudar vse od mladih let do upokojitve. Še sedaj ima prijatelje rudarje. Vem, kako težko si služijo kruh. Zato rudarji: Srečno! _	,	. , _
Gregor Lesjak, 5. razred
vir
Rudarji
V Velenju imamo rudnik lignita. V njem je zaposlenih dosti delavcev. So iz cele Jugoslavije. Mesto Velenje se je večalo, tako kot se je povečeval rudnik. Včasih je bilo delo v rudniku ročno. Danes pa je vse mehanizirano. Vendar je delo v rudniku še vedno težko. Delavci v njem so v stalni nevarnosti, ker so globoko pod zemljo.
Jožica Stropnik, 5. razred
IZ OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE
Kje so zeleni gozdovi, kje so čiste reke?
Tišina... Od daleč slišim zamolklo sopihanje lokomotive. Vlak odpelje skozi vas in se izgubi v daljavo. Spokojna tišina spet napolni sobo. Skozi redke oblake prodrejo sončni žarki in se razlijejo po pokrajini. Tako zapolnijo popoldan, ki se leno preteguje nad carstvom matere Zemlje
Zemlja! Vsi travniki, gozdovi, vse reke, morja, oblački, ki veslajo po nebu, vse zvezde, gore, griči in doline so v njeni lasti. In kaj počne človeštvo z njo že pet milijonov let? Kot da je Zemlja naš sovražnik, jo uničujemo in onesnažujemo ter sami sebe potiskamo v prepad, ki nima dna.
Pravijo, da za dežjem posije sonce. A sončni žarki ne bodo našli sami poti izza črnih oblakov. Mi jih bomo morali razgnati. Z omejitvami razvad, čistilnimi napravami...
Premog. Nekateri menij, da nas to kurilno sredstvo pokopava, drugi vidijo v njem pomemben vir energije.
Vsaka stvar ima dobre in slabe strani. Tako je tudi s tem črnim zlatom, ki ga izkopavajo v neposredni bližini mojega kraja. Žal so blizu njega tudi termoelektrarne, ki brez usmiljenja rušijo gradove, zgrajene v oblakih, o večno zeleni Šaleški dolini.
Umirajoči gozdovi, zastrupljeno ozračje, mrtve reke - vse to teče skozi čas kot pesek v peščeni uri. In ko bo zmanjkalo tega peska, bomo morali enolončnico, ali karkoli že kuhamo, pojesti, pa četudi, vročo.
Zbudimo se, zakaj Zemlja, na kateri živimo, ni naša last, mi smo si jo le izposodili od svojih vnukov!
Mojca Ažman, 7. a
Moj pradedek je bil rudar
Pisalo se je leto 1917. Ivan Rek, moj pradedek, je bil takrat star sedemnajst let. Življenjska stiska je bila velika. Pradedku je oče padel v vojni. Vsepovsod je iskal delo, da bi preživel sebe in mater.
Majhnega, šibkega fanta nikjer niso hoteli sprejeti v službo. Dela je bilo malo. Njegovo zadnje upanje je bil rudnik. Plaho je potrkal na vrata rudniške uprave. Ni imel veliko upanja. Ker pa je bil to čas, ko je bila večina moških, sposobnih za delo, v vojski, je bil sprejet Njegov delovni dan je bil zelo dolg. Moral je vstati že pred četrto uro zjutraj, da je peš, z Malega vrha čez Lokovico, prišel pravočasno na delo, ki se je začelo ob šestih zjutraj. Preden je šel v jamo, je dobil hlebček kruha za malico. S karbidovko in ročnim orodjem se je s tovariši rudarji odpravil v globoko, črno, zaprašeno jamo. V hunte je nalagal premog in ga vozil do dvigala. Delo je bilo za mladega fanta, kakršen je takrat še bil pradedek, zelo naporno.
Ob koncu delovnega dne bi najraje ostal pred vhodom v rudnik in se odpočil, toda pred njim je bila dolga pot do doma. Včasih sploh ni vedel, kako je prišel domov, saj je kar stoje spal. Ničkolikokrat se je s tesnobo v srcu spominjal prvih dni v jami. Že prej je veliko slišal o napornem delu rudarjev, a vsega o njem le ni verjel, dokler ni preizkusil na lastni koži. Tovariši so ga spodbujali, da je premagal samega sebe in se razvil v krepkega, dobrovoljnega moškega, ponosnega rudarja.
Boris Krevzel, 7. b
Moje življenje
Dober dan!
Naj se predstavim: Sem droben, skoraj neviden, a zelo močan in nevaren.
Nekoč sem bil gruda premoga. Počival sem globoko pod Velenjem. Večkrat so me zbudili močni tresljaji, a se nisem zmenil zanje. Tudi bal se nisem. Nekega dne pa je prišla velika črna pošast, me odtrgala od stene in znašel sem se na poti po tekočem traku proti deponiji. Na poti do deponije so me razdrobili, očistili, z nje pa odpeljali v šoštanjsko elektrarno. Padel sem v žrelo žareče peči.
Auuu!
Zdaj tavam po svetu v žveplovem dioksidu, kislem dežju in drugi packariji. Kakšna sramota!
Kolikor dreves vidim, vse jih ugriznem. Samo zato, ker me v šoštanjskih termoelektrarnah niso ujeli v filtre, da bi s svojimi bratci in sestricami v miru počival na odlagališču odpadkov. Fuj!
Franci Kopač, 7. b
IZ OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVLJAKOV
Jama je vse večja tudi v mojem srcu
Zlata civilizacija Atlantide je še zmeraj velika uganka. Vemo le,da so njeni ostanki še vedno skrivnost morskih globin.
Kje je zdaj Družmirje? Potopljeno, izbrisaho z Zemlje. Ko bodo prišle nove generacije, kdo bo vedel, da je tam, kjer je sedaj jezero, nekoč bila vas?
Rudnik je zelo pomemben za Velenje in celo Slovenijo. Veliko ljudi si v njem služi vsakdanji kruh. Pridobivanje premoga je tesno povezano s termoelektrarnami. Pozimi termoelektrarne Šoštanj preskrbujejo z elektriko več kot polovico Slovenije. To je dobra stran rudnika. Veliko več pa je slabih.
Da vas prej vprašam, si lahko predstavljate, da je Šaleška dolina preluknjana kot švicarski sir? Ne! Ko eno jamo izčrpajo in ni v njej več premoga, jo opustijo. Kaj nastane potem? Zemlja se počasi usaja, podtalnice privrejo na površje in tako nastane najprej luža in nato z zbiranjem padavinske vode jezero, ki uniči vse, kar je človek ustvaril. Se še spominjate stare restavracije Jezero? Kaj pa igrišča za mini golf pri stadionu? Upam, da še ni vse "potonilo” v pozabo. Najprej se je ugreznil del Skal, nato Leženj in sedaj je pod vodo dokončno celo Družmirje.
Tukaj nekdaj je njiva b’la, pšenice zlati klas, in vrt bil lep, dišečih rož, nas vabil je na vas.
Družmirje je obsegalo okoli sto kmetij. Ena izmed njih je bila last mojega deda. Na njej sem tudi preživela prva leta svojega otroštva. Ko sem se pozneje s starši preselila, sem še zmeraj rada prihajala vsake počitnice za daljši čas v ljubljeni rojstni kraj. Naša hiša je stala na robu vasi, in spominjam se, da me nikoli niso pustili same k vodi, kaj šele, da bi se sama sprehajala po robu ugreznin za vasjo. Takrat se je namreč že ugreznil velik del vasi. Meni tega takrat ni bilo mar, saj sem iz najmlajše generacije, sedaj pa se mi trga srce zaradi spominov na prelepe trenutke, ki jih ni več.
Večkrat se sama sebi nasmejim, ko se spomnim, kako sem vsako jutro proti koncu poletja odhitela pogledat pod drevo pred hišo, ali je mogoče padlo z njega kakšno jabolko čez noč v travo. Teh jabolk ne bom nikoli pozabila. Bila so najslajša, kar sem jih kdaj okusila. Spominjam se tudi, kako sem hodila gledat piščančke, koliko so že zrastli, in spraševala teto, ali sem tudi jaz piščanček. Ona pa mi je
prikimavala, češ da sem tako sladek piščanček, da bi me najraje pojedla. Jaz pa sem se hihitala in štela, koliko jajčk so znesle kure. Hudo pa sem se bala hudega petelina in globokega štepiha pred hišo. Če sem ugledala tistega ponosnega petelina, sem jo jadrno pobrala čimdlje od njega. Pred štepihom pa sem včasih posedala in nabirala pogum, potem pa sem na hitro pogledala v črno globino in se še hitreje umaknila stran Zvečer sva z dedom pila čaj s "šnopsom" - šnopsov čaj je bil dedkova specialiteta, zame pa je pitje tega čaja z dedkom bil nekakšen obred pred spanjem.
V Družmirju je živel še moj ljubljeni striček Grega, ki sem mu tako rada nagajala. Takrat je hodil še v šolo, in spominjam se, kako sem mu nekoč razrezala ček za štipendijo in je bil zaradi tega tako hud, da ni mogoče povedati. Rada sem v kraju svojega zgodnjega otroštva imela tudi orehe, ki sem jih ukradla teti s podstrešja. To pa je bila zelo težka "operacija". Naučiti sem se namreč morala, kako priti po stopnicah, ne da bi zaškripale, in kako odpreti težka stara vrata.
Spomini se mi vrtijo pred očmi, in že vidim zadnje dejanje: veselje se kar naenkrat spreminja v žalost. Vidim deda, kako si naskrivaj briše solze, in čutim z njim. Vedeli smo, da bomo morali enkrat oditi iz ljubljenega kraja. Odšli smo zadnji in jaz sem odhajala poslej na počitnice k dedu v Mislinjo, tako dolgo, dokler ni umrl. Sedaj so ostali le še grenkole-pi spomini
Se za slovo povem vam to, da solzne so oči, ko mladih let spominjam se, sedaj več ničesar ni.
(Ti in poprejšnji verzi so iz pesmi Polone Šumnik Vas Družmirje.)
Urška RANT, 8. d
Josip Bačič-Savski
V	VOJSKI
V	vojski urijo fante
za življenje brez žensk.
Da! Vojska je levi svet -za desno nogo.
V	vojski mnogo, premnogo
dajejo fantom poduka iz streljanja -
v svobodo, v imenu ljubezni do nje.
Vojsko so si izmislili davno,
že pred našim štetjem,
da bi se v bran postavljala interesom
za sladko civilno življenje,
čeprav na meji norosti.
Vojska razglaša svoje poslanstvo za red in mir,
zavaruje pa le oblastnikov špalir. Vojska je dobra vzgoja za viteški rod.
V	njej se najbolj vidi, da hlapec ni gospod.
Če bi v vojski bile samo dekleta in žene, kobile bi bile nepodkovane, žrebci nori od pene ..
Vojaki postanejo nemalo zvišeni, ne zmoti jih žensko oko.
Ženska vojaku postane stvarnost, resnica, šele ko d ril je vojaški za njim.
Tako se poravna vsa stvar: prava ljubezen postane svoboda, ideal, in vsak vojak je v njej lahko general! Za svojo izbranko sposoben, zanesljiv, saj zato je bojda tudi v vojski bil!
ODŠLI SO V POKOJ
Rudolf GROBELNIK, upokojen 31. marca
Rojen je bil 9. aprila 1945 v Bevčah pri Velenju. Poročen z Jožico, rojeno Poklač.
Od 9. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1963.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1969 je bil premeščen k jamski mehanizaciji v Jami zahod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve.
Leta 1969 je opravil tečaj za obločno varjenje in rezanje, leta 1971 izpit za polkvalificiranega varilca in leta 1973 še izpit za kvalificiranega ključavničarja.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Stanislav AVBERŠEK, upokojen 31. marca
Rojen je bil 5. julija 1945 na Lopatniku pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Ježovnik.
Od 6. septembra 1966 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1963.
Leta 1966 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod, delal potem od leta 1973 do leta 1983 pri povzemih v jami in nazadnje pri popisu jamskega jeklenega podporja. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc ŠTOR, pokojen 9. aprila
Rojen je bil 16. oktobra 1942 v Celju. Poročen z Alojzijo, rojeno Naglič.
Od 3. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran vodovodni inštalater v ESO, tedaj še obratu RLV. Leta 1965 je bil premeščen k jamski mehanizaciji v Jami vzhod, februarja 1969 nazaj v ESO in marca 1969 spet k jamski mehanizaciji in delal pri njej do upokojitve
Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega ključavničarja.
Dejaven je bil tudi pri sindikatu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Alojz GOŠNJAK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 8. maja 1942 v Brezju pri Slovenski Bistrici. Poročen z Matildo, rojeno Potočnik.
Od 26. junija 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961. Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani elektrikar pri jamski mehanizaciji v Jami zahod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve. Leta 1965 je opravil dopolnilni tečaj za kvalificiranega elektrikarja v metanskih jamah. Aktiven je bil tudi v organih upravljanja in pri sindikatu ter pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in še drugih priznanj.
Alojz KORES, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 17. septembra 1943 v Logu pri Rogatcu. Poročen s Sabino, rojeno Nežmah.
Od 2. oktobra 1968 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letih 1966 -1967.
Leta 1968 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Leta 1977 je bil premeščen v Jamski transport in delal v njem do upokojitve.
Leta 1975 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1976 še za kvalificiranega delavca v jamskem transportu.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Anton GRM, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 29. septembra 1943 v Breznu pri Vitanju. Poročen z Zinko, rojeno So-perger.
Od 25. marca 1971 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa že od leta 1965.
Leta 1971 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v Klasirnici. Leta 1973 je bil premeščen v Jamo vzhod in leta 1975 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1976 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in priznanja Rdečega križa Slovenije za krvodajalstvo.
Anton KRANČAN, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 27. julija 1945 v Hudinji pri Vitanju. Poročen s Slavico, rojeno Blažič.
Od 17. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1962.
Leta 1965 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1972 je bil premeščen na mehanizirano čelo OMKT, leta 1973 v Jamo zahod, leta 1974 v Jamo vzhod, leta 1975 v Jamo Skale in leta 1977 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1966 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1970 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Džemal MENIC, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 15. junija 1943 v Duboštici pri Lukavcu v BiH. Poročen z Džemilo, rojeno Husejnovič.
Od 3. aprila 1981 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa že od leta 1973.
Leta 1973 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami zahod. Leta 1974 je bil premeščen k pripravam v jami, leta 1975 v Steber 8 in leta 1979 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
m.
Bogdan PEČEČNIK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 24. februarja 1941 v Šaleku pri Velenju. Poročen z Ivanko, rojeno Plešnik.
Od 7. decembra 1983 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa že vrsto let prej.
Leta 1983 se je zaposlil kot skupinovodja pri strojnih vzdrževalnih delih v jamskem delu Klasirnice in delal v Klasirnici do upokojitve; večinoma kot vodstveni strokovni delavec.
Edvard KONOVŠEK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 6. februarja
1944	v Šoštanju. Poročen z Romano, rojeno Gostinčar. Od 1. aprila 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec - drugače pa po poklicu kvalificirani mizar - v
rudniškem zunanjem obratu. Leta 1965 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1986 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1974 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1978 še za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Erih HOFINGER, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 28. novembra 1942 v Žalcu. Poročen z Martino, rojeno Dobelšek.
Od 28. februarja 1968 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1961.
Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani elektrikar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji skoraj do upokojitve; vrsto let kot tehnolog in vodstveni strokovni delavec.
Aktiven je bil tudi v političnih organizacijah in organih upravljanja.
Leta 1964 je opravil dopolnilni izpit za kvalificiranega elektrikarja v metanskih jamah, leta 1971 izpit iz protieksplozijske zaščite električnih naprav za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce v rudarstvu, leta 1972 izpit za elektrotehnika za jaki tok in leta 1975 še strokovni izpit za nadzorno-tehničnega delavca v rudarstvu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in še drugih priznanj.
Franc BRODEJ, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 22. januarja
1945	v Paki pri Vitanju. Poročen s Slavico, rojeno Jelovšek.
Od 21. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1963.
Leta 1965 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač - sicer pa po poklicu kvalificirani tapetnik - v Jami zahod. Aprila 1974 je bil premeščen v Steber 8, julija 1974 v Jamo zahod, leta 1978 med uslužbence Jame Preloge in leta 1986 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Leta 1967 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1970 za kvalificiranega kopača in leta 1977, potem ko je dokončal rudarsko nadzorniško šolo, še izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih, pri sindikatu in pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc HRIBERŠEK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 13. avgusta 1943 na Paškem Kozjaku. Od 7. oktobra 1969 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Aprila 1975 je bil premeščen v Jamo Skale, decembra 1975 v Jamo vzhod, leta 1976 v Jamo Skale, leta 1984 v Izobraževanje, leta 1989 nazaj v Jamo Skale in delal v njej do upokojitve.
Leta 1972 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1976 še za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc ŠTUKOVNIK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 17. avgusta 1943 v šaleku. Poročen z Danico, rojeno Dobelšek.
Od 23. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani obratni elektrikar pri jamski mehanizaciji v Jami zahod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve. Septembra 1965 je opravil dopolnilni izpit za kvalificiranega elektrikarja v metanskih jamah, leta 1971 izpit iz protieksplozijske zaščite električnih naprav za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce v rudarstvu in leta 1973, potem ko je ob delu končal srednjo tehnično šolo v Celju (elektro odsek - jaki tok), še strokovni izpit za jamskega nadzornika elektro stroke.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc ZAGRUŠEVCEM, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 27. novembra
1943	v Zavrhu pri Dobrni. Poročen s Pavlo, rojeno Pušnik.
Od 15. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1961.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Jamo vzhod, aprila 1975 v Jamo Skale, decembra 1975 v Jamo vzhod, leta 1976 v Jamo Skale, maja 1987 v Jamo Preloge in novembra 1987 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Gregor GORŠEK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 23. februarja
1944	v Ravnah pri Šoštanju. Poročen z Ireno, rojeno Založnik.
Od 24. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Avgusta 1975 je bil premeščen v Steber 8, septembra 1975 v Jamo vzhod in leta 1986 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1972 še izpit za kvalificiranega kopača.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Gvido OVNIK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 21. aprila 1942 v Trbovljah. Poročen z Zofijo, rojeno Ravnjak.
Od 15. januarja 1965 je neprekinjeno delal v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje in pri praktičnem izobraževanju učencev v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani ključavničar na jamskem delovišču bivšega RŠC Velenje, upokojen pa je bil kot vodja praktičnega pouka učencev kovinarsko strojne usmeritve v obratu RLV Praktičnem izobraževanju.
Leta 1971 je dokončal delovodsko šolo strojne smeri in leta 1973 opravil še strokovni izpit za jamskega nadzornika strojne stroke. Izredno dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, političnih organizacijah, pri sindikatu in udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo pri RLV, reda dela s srebrnim vencem, več priznanj in nagrad za inovacije in dveh priznanj za uspešno praktično usposabljanje učencev kovinarsko strojne usmeritve.
Henrik LAURE, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 11. julija 1941 na Velikem vrhu pri Šmartnem ob Paki.
Od 26. avgusta 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran delavec v rudniškem gradbenem obratu. Novembra 1965 je bil premeščen v Klasirnico in delal v njej do upokojitve.
Leta 1966 je opravil izpit za premikača industrijskih tirov.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan AVBERŠEK, upokojena 15. aprila
Rojen je bil 9. decembra 1944 na Paškem Kozjaku. Poročen z Marijo, rojeno Friškovec.
Od 22. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega kadrovskega roka pa že od leta 1963.
Leta 1965 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Steber 8, leta 1984 v Jamski transport in leta 1985 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1965 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1975 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan JELEN, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 25. novembra 1944 v Kalah pri Šempetru v Savinjski dolini. Poročen s Terezijo, rojeno Ograjen-šek.
Od 8. junija 1968 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa že od leta 1962. Leta 1968 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1972 je bil premeščen na mehanizirano čelo OMKT, leta 1973 v Jamo zahod in leta 1974 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve; od leta 1976 dalje kot nadzornik odkopov.
Leta 1976 je ob delu dokončal rudarsko nadzorniško šolo in opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Izredno dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, političnih organizacijah, pri sindikatu in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV, reda dela s srebrnim vencem, srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije in priznanj Rdečega križa Slovenije za 25-in 50-krat darovano kri ter za zasluge pri razvoju krvodajalstva v Sloveniji; dozdaj je kri daroval skupno že kar 68-krat.
Ivan KUNEJ, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 2. julija 1943 v Celju. Poročen z Anico, rojeno Vegelj.
Od 21. marca 1967 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa že od leta 1961. Leta 1967 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8. leta 1975 v Jamo zahod in leta 1977 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve; od leta 1976 dalje kot nadzornik, zorniško šolo in opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih, političnih organizacijah in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan PLANINŠEK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 28. oktobra 1947 v Zabukovici. Poročen z Ljudmilo, rojeno Skrabar. Od 9. januarja 1973 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot polkvalificira-ni kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Steber 8, leta 1978 v Jamo Preloge, leta 1986 v, Jamo Skale in leta 1989 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1977 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan RIHTER, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 15. avgusta 1945 v Plešivcu pri Velenju. Od 25. julija 1969 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letih 1962 - 1965. Leta 1969 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Pripravah in delal v njih do upokojitve.
Dejaven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jože MOVH, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 9. januarja 1943 v Šoštanju. Poročen z Rozalijo, rojeno Božiček.
Od 9. julija 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1962. Leta 1964 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in delal v njej do upokojitve.
Leta 1967 je opravil izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jože LEŠNIK, upokojen 15. aprile
Rojen je bil 5. februarja 1944 v Hudinji pri Vitanju. Poročen s Cveto, rojeno Grobelnik.
Od 20. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1962.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Preloge - vzhod. Leta 1986 je bil premeščen v Jamo Skale in delal v njej do upokojitve.
Leta 1976 je ob delu dokončal rudarsko nad-zorniško šolo in opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke, leta 1978 pa je dokončal še srednjo politično šolo v Ljubljani.
Dejaven je bil tudi v političnih organizacijah, organih upravljanja in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jože PRAZNIK, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 9. maja 1941 v Bregu pri Polzeli. Poročen z Marto, rojeno Cesar.
Od 5. julija 1967 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa že od leta 1963. Leta 1967 se je zaposlil kot rudarski nadzornik v Jami vzhod in potem do upokojitve delal večinoma kot nadzornik in poslovodja pri jamskem transportu.
Leta 1970 je opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jože VAJDL, upokojen 15. aprila Rojen je bil 29.marca 1943 v St. Stefanu pri Leobnu v Avstriji. Poročen z Dragico, rojeno Centrih.
Od 1. julija 1979 je neprekinjeno delal v RLV, skupaj z zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje pa
že od leta 1965.
Leta 1979 se je zaposlil kot jamski nadzornik rudarske stroke v Zračenju in delal v njem do upokojitve.
Strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke je opravil leta 1980.
Dejaven je bil tudi v organih upravljanja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Leopold KUŠAR, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 1. decembra 1943 v Ribnici na Pohorju. Poročen z Jelko, rojeno Kri-žovnik.
Od 29. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani elektrikar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve, večinoma kot rudarski nadzornik elektro stroke.
Izpit za kvalificiranega elektrikarja v metanskih jamah je opravil v septembru leta 1965, za rudarskega nadzornika elektro stroke pa se je usposobil s pridobitvijo izobrazbe ob delu leta 1972 za elektro delovodjo ter s položitvijo izpita leta 1973 iz protieksplozijske zaščite elektro naprav v metanskih jamah in položitvijo strokovnega izpita leta 1975 za jamskega nadzornika elektro stroke.
Zelo aktiven je bil tudi v samoupravnih organih znotraj in zunaj RLV, pri sindikatu, v političnih organizacijah in družbenih organizacijah sploh.
18 let je bil tudi član Jamske reševalne čete RLV.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV, bronastega priznanja OF. reda dela s srebrnim vencem, priznanj in spominskih nagrad za 5, 10 in 15 let aktivnosti v Jamski reševalni četi RLV in priznanja Rdečega križa Slovenije za več kot 15-krat darovano Mirko LABUS, upokojen 15. aprila Rojen je bil 7. februarja 1942 v Malem Duboviku pri Bosanski Krupi.
Od 5. novembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je - po poklicu sicer kvalificirani opekar -kot nekvalificiran delavec v Jami zahod. Po usposobitvi za kvalificiranega kopača je potem delal pri rudarskem vzdrževanju v Jami Pesje, bil nato premeščen v Zračenje, od leta 1980 do upokojitve pa je bil zaposlen pri rudarskem vzdrževanju v Jami Preloge.
Leta 1966 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, izpit za kvalificiranega kopača pa leta 1970.
Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, na športnem področju, v šahovskih klubih in pri prostovoljnih delovnih akcijah tudi širšega družbenega pomena.
Odraščal je kot vojna sirota, saj sta mu starša že med vojno umrla kot žrtvi agresije okupatorja nad prebivalstvom na področju Podgr-meča in Kozare.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in še drugih priznanj.
Rafael ROTOVNIK, upokojen 15. aprila
Rodil se je 13. decembra 1942 na Legnu pri Slovenj Gradcu. Poročen z Nado, rojeno Oštir.
Od 17. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1962.
Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani strojni ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod. Leta 1973 je bil premeščen v Jamsko reševalno postajo RLV, leta 1974 pa v Klasir-nico in delal v njej do upokojitve.
Leta 1971 je končal strojno delovodsko šolo in leta 1974 opravil strokovni izpit za jamskega nadzornika strojne stroke.
Precej dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, predvsem pa pri sindikatu in v Jamski reševalni četi RLV.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV, tradicionalnih priznanj in spominskih nagrad za aktivnost v Jamski reševalni četi RLV in še drugih priznanj.
Rudolf JAZBEC, upokojen 15. aprila Rojen je bil 4. septembra 1944 v Celju. Poročen z Rozalijo, rojeno Lobnik.
Od 3. septembra 1973 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v obdobjih 1962 - 1964 in 1966 - marec 1973.
Leta 1973 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Jamo zahod, zdaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1974 je opravil izpit za strelca v metanskih jamah.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Stanislav SKORNŠEK upokojen 15. aprila
Rojen je bil 1. decembra 1945 v Skornem pri Šoštanju. Poročen z Jožefo, rojeno Gregorc.
Od 23. marca 1966 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1968 je bil premeščen v Jamo zahod in leta 1972 v Jamsko mehanizacijo in delal v njej do upokojitve.
Leta 1973 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1977 še izpit za kvalificiranega kopača.
Aktiven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Štefan ŠTRUCL, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 20. decembra 1942 v Strajni pri Ptuju. Poročen z Nežiko, rojeno Mlakar.
Od 20. junija 1975 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Junija
1977	je bil premeščen v Steber 8, zdaj Jama Pesje, decembra 1977 v Jamo Preloge, leta
1978	v Jamo Pesje, leta 1979 v Jamo Preloge in iz nje zopet v Jamo Pesje, februarja 1981 v Jamo Skale, maja 1981 v Jamo Preloge, oktobra 1990 v Priprave in decembra 1990 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1976 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1977 še za kvalificiranega kopača.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Valter KOS, upokojen 15. aprila
Rojen je bil 28. februarja 1944 v Vitanju. Poročen s Faniko, rojeno Srebotnik. Od 21. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1962.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami zahod in potem do decembra 1973 delal izmenoma v tem obratu in Jami vzhod, potlej pa do upokojitve v Jami Pesje.
Leta 1976 je ob delu dokončal rudarsko nad-zorniško šolo in potem opravil še strokovni izpit za jamskega nadzornika rudarske stroke. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jože SVETKO, upokojen IS. aprila
Rojen je bil 3. januarja 1935 v Celju. Poročen z Dragico, rojeno Kapš.
Od 12. septembra 1960 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1958 -
1959.
Leta 1960 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v rudniškem lesnem obratu in delal v njem, zdaj delu Zunanje dejavnosti, do upokojitve.
Leta 1967 je opravil izpit za kvalificiranega cir-kularista.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Milan MENHART, upokojen 18. aprila
Rojen je bil 2. septembra 1931 v Topolšici.
Od 26. julija 1974 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot gradbeni tehnik v gradbenem oddelku rudniškega zunanjega obrata in delal v njem, zdaj delu Zunanje dejavnosti, do upokojitve; kot poslovodja gradbišč, tehnolog.
Joža MEDVED, upokojen 25. aprila Rojen je bil 3. januarja 1943 v Skornem pri Šoštanju. Poročen z Ivano, rojeno Goršek.
Od 26. septembra 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega kadrovskega roka pa že od leta 1961.
Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1986 je bil premeščen v Jamo Skale in delal v njej do upokojitve; ves čas kot vodja čela.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih, še bolj pa pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Adolf PIRNAT, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 19. septembra 1943 v Plešivcu pri Velenju. Poročen z Marijo, rojeno Rezoničnik.
Od 13. januarja 1969 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa že v letih 1960 -1963 in 1965 - 1967 (v rudniškem delu bivšega RšC Velenje).
Leta 1969 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami zahod. Junija 1989 je bil premeščen v Jamo Skale, avgusta 1989 v Jamo Pesje in oktobra 1989 v Jamo Preloge, kjer je delal do u|X>kojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1973 pa za kvalificiranega kopača in nato do upokojitve opravljal odgovorna kopaška dela.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Alfonz ZAVRŠNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 23. julija 1942 v Mariboru. Poročen z Elico, rojeno Kotnik.
Od 2. julija 1964 |e neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961. Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Maja 1975 je bil premeščen v Steber 8, oktobra 1975 v Jamo vzhod, leta 1977 v Steber 8 in leta 1981 v študijski oddelek Skupnih služb in delal v njem do upokojitve.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Alojz CRABNER, upokojen 30. aprile
Rojen je bil 10. maja 1941 na Lopatniku pri Velenju. Poročen s Kristino, rojeno Borovnik.
Od 11. aprila 1972 je neprekinjeno delal v RLV, sicer pa nekaj časa že dvakrat ali trikrat prej.
Leta 1972 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod in potem do upokojitve delal večinoma v Pripravah.
Leta 1973 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in leta 1983 še za kvalificiranega geovr-talca.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih, Aktivu invalidov RLV in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Alojz KREJAN, upokojen 30. aprila
Rodil se je 27. decembra 1943 v Mislinji. Poročen s Slavko, rojeno Hrovat.
Od 3. novembra 1969 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letih 1964 -1968.
Leta 1969 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamo Skale, leta 1978 v Jamo Preloge in leta 1980 zopet v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1974 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Anton DOSTAL, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 2. junija 1942 v Prgomelju pri Bjelovaru na Hrvaškem. Poročen z Jo-vanko, rojeno Zebič.
Od 8. novembra 1969 je neprekinjeno delal v RLV. Za-poslil se je - po poklicu sicer kvalificirani dimnikar -kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod.
Leta 1970 je bil premeščen v Jamo zahod, leta 1974 v Steber 8 in leta 1980 v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve kot nadzornik in dispečer.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1973 za kvalificiranega kopača, leta 1980 pa je ob delu dokončal rudarsko nad-zorniško šolo in opravil strokovni izpit za rudarskega nadzornika
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
-aaamfc.	Anton LESJAK,
upokojen 30. aprile
Rojen je bil 20. decembra SHBr 1944 v Lokovini pri Dobrni.
Poročen z Dragico, rojeno
lF	Od'22° septembra 1965 je
neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1960.
Leta 1960 se je zaposlil kot nekvalificiran delavec v rudniškem gradbenem obratu in sodeloval tudi pri graditvi našega počitniškega doma, Doma rudarjev, v Fijesu oziroma Fiesi, kot se manj izvirno reče.
Po prihodu iz JLA je vse do upokojitve delal pri zračenju in sanaciji v jami.
Leta 1962 je opravil izpit z polkvalificiranega zidarja in leta 1970 še za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Anton RAMŠAK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 8. junija 1941 v Belih vodah nad Šoštanjem. Poročen s Pavlo, rojeno Kotnik.
Od 17. aprila 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani zidar v Investicijah, pozneje preimenovanih v Jamske gradnje, in delal v Jamskih gradnjah do upokojitve.
Leta 1972 je opravil izpit za kvalificiranega kopača in se leta 1985 usposobil še za strelca v metanskih jamah.
Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV, priznanja za prizadevno delo v akciji za čim večji odkop premoga v RLV v letu 1982 in dveh priznanj Osvobodilne fronte za požrtvovalno delo in izredne napore za razvoj krajevne skupnosti Gorenje.
Anton TISIČ, upokojen 30 aprila
Rojen je bil 13. maja 1919 v Podturnu pri Čakovcu na Hrvaškem.
Od 1. aprila 1964 je neprekinjeno delal na področju družbenega standarda in gostinstva organizacij bivšega REK Velenje in bil upokojen kot delavec vzdrževalec pri družbi z omejeno odgovornostjo GOST Velenje, prej Družbeni standard REK Velenje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo pri organizacijah bivšega REK Velenje.
Ciril GORENJC, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 15. aprila 1945 v Nemčiji, v internirani kmečki družini iz področja na Dolenjskem, izpraznjenega v začetku okupacije za poselitev z Nemci.
Od 19. septembra 1966 je neprekinjeno delal v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje in pri praktičnem izobraževanju v okviru RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1963. Leta 1963 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v jamskem delu bivšega RŠC Velenje. Po prihodu" iz JLA leta 1966 je ob delu v jami obiskoval tečaj in leta 1967 opravil izpit za inštruktorja rudarskega praktičnega pouka in potem opravljal ta poklic do leta 1974, ko je dokončal rudarsko nadzorniško šolo in postal jamski nadzornik rudarske stroke pripravnik. Po opravljenem strokovnem izpitu za nadzornika pa je do leta 1984 bil nadzornik odkopov, vzdrževanja in priprav v jami, kjer je delal že prej, in nato do upokojitve organizator proizvodnega dela in delovne prakse učencev rudarske usmeritve in tudi dela praktičnega usposabljanja pripravnikov za rudarske poklice.
Leta 1984 je opravil tudi pedagoški in andragoški izpit za učitelja rudarskega praktičnega pouka.
Zelo aktiven je bil tudi v samoupravnih organih znotraj in zunaj bivšega RŠC Velenje in RLV, pri sindikatu, v političnih organizacijah, na kulturnem področju in pri velenjskem planinskem društvu in lovski družini.
Nič koliko je opravil tudi udarniških delovnih ur, v bivšem RŠC Velenje, v RLV in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in prizadevno delo v bivšem RŠC Velenje in RLV, zlate udarniške značke, medalje dela, reda dela s srebrnim vencem in še drugih priznanj in nagrad.
Edo PRISTOVŠEK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 22. septembra 1942 na Selah pri Slovenj Gradcu. Poročen s Pavlino, rojeno Hergold.
Od 6. januarja 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1961.
Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1967 je bil premeščen v Jamo zahod, aprila 1974 v Steber 8, julija 1974 v Jamo zahod in leta 1989 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1980 je opravil izpit za samostojnega strelca v metanskih jamah in potem opravljal dela in naloge glavnega strelca jamskega obrata, v katerem je bil zaposlen.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja. Nagrajen in do-. bitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc KLEMENC, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 11. aprila 1944 v Hudem kotu pri Ribnici na Pohorju. Poročen z Marijo, rojeno Preložnik.
Od 20. septembra 1965 je , neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1962.
Leta 1965 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1977 je bil premeščen v Steber 8, leta 1979 v Jamo Preloge, leta 1986 v Jamo Skale in leta 1989 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1973 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc KOLŠEK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 7. oktobra 1944 v Celju. Poročen z Marijo, rojeno Železnik.
Od 11. oktobra 1965 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificiran kopač pri pripravah v Jami vzhod in delal pri pripravah
do upokojitve.
Leta 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1973 za kvalificiranega kopača in leta 1975 še za strelca v metanskih jamah. Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in priznanja za prizadevnost v eni od letnih akcij v rudniku za dosego čim večjega odkopa premoga.
Franc ŽGANK, upokojen 30. aprila
Rodil se je 3. decembra
1942	v Založah pri Polzeli. Poročen z Ano, rojeno Polanec.
Od 7. novembra 1973 je neprekinjeno delal v RLV, prvič pa že v letih 1964 -1966.
Leta 1973 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač v jami in delal v njej do upokojitve, pri pripravah.
Sodeloval je tudi pri prostovoljnih delovnih akcijah.
Henrik HLEP, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 9. novembra
1943	v Skalah pri Velenju. Poročen s Heleno, rojeno Zabukovnik.
Od 24. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaškega kadrovskega roka pa že od leta 1961
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1975 je bil premeščen v Jamo Skale, aprila 1987 v Jamo Preloge, maja 1987 nazaj v Jamo Skale in leta 1989 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1978 se je usposobil za strelca v metanskih jamah in potem delal kot strelec. Sodeloval je tudi pri udarniški izgradnji Velenja
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan GOLIČNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 16. maja 1943 v Radegundi pri Mozirju oziroma na mozirskem področju. Poročen z Marico, rojeno Plevnik.
Od 1. avgusta 1967 je neprekinjeno delal v RLV, skupaj z zaposlitvijo v rudniškem delu bivšega RŠC Velenje in zaposlitvijo pred služenjem vojaščine pa že od leta 1962. Leta 1967 se je zaposlil kot kvalificirani ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve; po končani šoli za strojnega delovodjo leta 1971 in opravljenem strokovnem izpitu leta 1973 za jamskega nadzornika strojne stroke na področju strojnih nadzorniških in poslovodskih del in nalog.
Leta 1976 je opravil tudi tečaj za nadzorno-tehnična dela in naloge pri rudarski odkopni mehanizaciji.
Precej dejaven je bil tudi pri sindikatu in udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Franc MLAKAR, upokojen 30. aprila
Rodil se je 20. septembra 1940 v Prevratu pri Slovenskih Konjicah. Poročen z Zdenko, rojeno Ledinek.
Od 16. januarja 1969 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa že od leta 1964.
Leta 1969 se je zaposlil kot kvalificirani strojni ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve, ves čas v jami.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan KALIŠNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 18. maja 1943 v Podvelki. Poročen z Marijo, rojeno Zlodej.
Od 17. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani strojni ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve; po končani šoli za strojnega delovodjo in opravljenem strokovnem izpitu leta 1973 za jamskega nadzornika strojne stroke večinoma na področju strojnih nadzorniških del in nalog.
Leta 1981 je opravil tudi izpit iz hidravlike na mehaniziranih odkopih.
Aktiven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan PUŠNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 25. junija 1944 v Cirkovcah pri Velenju. Poročen z Jožico, rojeno Verbo-ten.
Od 17. marca 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1961
Leta 1965 sd je zaposlil kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1976 je bil premeščen v Jamo zahod, sedaj skupaj z Jamo vzhod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1970 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in leta 1972 še izpit za kvalificiranega kopača.
Aktiven je bil tudi pri samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Ivan STRMČNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 5. decembra __	1944 v Plešivcu pri Velenju,
k 4k, fJP Poročen z Jožefo, rojeno
Od 24. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, z dvema prekinitvama pa že od leta 1961.
Leta 1965 se je zaposlil kot nekvalificiran kopač pri pripravah v Jami zahod in delal pri pripravah do upokojitve; po opravljenem izpitu leta 1972 za kvalificiranega kopača kot vodja strojne priprave
Izpit za polkvalificiranega kopača je opravil leta 1970, po opravljenem izpitu za kvalificiranega kopača pa je opravil še dve preizkušnji: leta 1975 izpit za strelca v metanskih jamah in leta 1981 tečaj za učitelja rudarskega praktičnega pouka.
Zelo aktiven je bil tudi v samoupravnih organih, pri sindikatu, udarniški izgradnji Velenja in udarniških delih sploh.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV, medalje dela, zlate udarniške značke in priznanja za prizadevnost v akciji za čim večji odkop premoga v RLV v letu 1982.
Ivan ZADNIK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 4. avgusta 1937 v Kočnem pri Zgornji Polskavi. Poročen z Marijo, rojeno Krajnc.
Od 26. aprila 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je - po poklicu sicer kvalificirani mizar - kot nekvalificiran kopač v Jami vzhod. Leta 1964 je bil premeščen k pripravam, leta 1967 v Klasirni-co in leta 1982 zopet v Priprave, kjer je bil upokojen kot vodja priprave.
Leta 1963 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, leta 1965 izpit za kvalificiranega kopača in nazadnje še tečaj iz protieksplozijske zaščite jamskih naprav.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV in več priznanj in nagrad za inovacije.
Ivan ZAJC, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 7. oktobra 1943 v Hrastovcu pri Velenju.
Od 1. julija 1964 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta 1961. Leta 1964 se je zaposlil kot kvalificirani kopač v Jami Preloge. Junija 1977 je bil premeščen v Steber 8, decembra 1977 v Jamo Preloge, leta 1978 v Jamo Pesje, leta 1979 v Jamo Preloge in leta 1990 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Sodeloval je tudi pri udarniških delovnih akcijah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Janez DEJAK, upokojen 30. aprila
Rojen je bil 14. januarja 1945 na Jesenicah. Poročen z Jožico, rojeno Atelšek.
Od 2. marca 1972 je neprekinjeno delal v RLV, prej pa že v letih 1965 - 1970. Leta 1972 se je zaposlil kot kvalificirani ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve.
Maja 1972 je opravil izpit za jamskega montažnega in dežurnega ključavničarja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
Jernej HUDEJ, upokojen 30. aprila Rojen je bil 24. avgusta 1943 v Razborju pri Slovenj Gradcu. Poročen s Stanko, rojeno Stopar.
Od 22. septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo zaradi služenja vojaščine pa že od leta
1963.
Leta 1965 se je zaposlil kot kvalificirani strojni ključavničar pri jamski mehanizaciji v Jami vzhod in delal pri jamski mehanizaciji do upokojitve; od leta 1985 dalje kot vodja delovne skupine za vzdrževanje hidravličnega podporja na mehaniziranih odkopih.
Leta 1973 je dokončal delovodsko šolo in opravil izpit za strojnega delovodjo, leta 1981 pa je opravil še izpit iz hidravlike.
Aktiven je bil tudi pri udarniški izgradnji Velenja.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v RLV.
R.B. - S.Z.
Dopolnilo in prošnja
V notici o upokojitvi Karja Koželja, objavljeni v prejšnji, 5. številki Rudarja, bi moralo pisati:
Rodil se je 24. junija 1940...
Pred dnem upokojitve kandidati za upokojitev dvignite v pisarni 13 v pritličju naše upravne zgradbe v Novih Prelogah (NOP) VPRAŠALNIK ZA DELAVCA OB UPOKOJITVI in ga čimprej izpolnite in oddajte v pisarni, kjer ste ga dvignili, ali v uredništvu Rudarja (pisarna 331 v 3. nadstropju naše upravne zgradbe v
Novih Prelogah). Saj drugače bo kdo moral sebi pripisati, če bo objavljena notica o njegovi upokojitvi mogoče precej nepopolna oziroma netočna, slika ob njej pa bolj ali manj neustrezna ali pa je sploh ne bo.
Torej, čimprej je treba izpolniti in oddati omenjeni vprašalnik - in kot piše na njem, k njemu priložiti še eno svojo novejšo malo fotografijo.
Srečno!	Uredništvo
Nsšl ribiči Invalidi prvi v republiki
V soboto, 15. junija, je bilo v Sinji gorici pri Vrhniki republiško tekmovanje ribičev invalidov. Pri njem je sodelovalo 20 ekip s skupno prek 100 ribiči. Med njimi je bila tudi ekipa invalidov našega rudnika. Naši ribiči so bili kot ekipa tudi najuspešnejši. Za njihovo ekipno zmago so bili najbolj zaslužni Jože Hribernik, ki se je med posamezniki uvrstil na drugo, Franc Oštir, na tretje, in Janez Skela, na sedmo mesto.	r, i
Šoštanjski karateisti še vedno v formi
Šoštanjski karateisti so tudi letos sodelovali pri tekmovanju za evropski klubski karate pokal v Milanu v Italiji. To tekmovanje je potekalo od 8. do 10. junija in Šoštanjčani so na njem dosegli do sedaj svoj največji uspeh, kajti domov so se vrnili kar s šestimi medaljami.
Njihove uvrstitve v bojih na tem tekmovanju
V	kategoriji do 60 kg je Robert Petermanec dosegel četrto, v kategoriji do 65 kg Boško Je-ličič drugo in Damir Hadžič tretje, v kategoriji do 75 kg pa Mladen Todorovič prav tako tretje mesto.
Dekleta - Adrijana Kotnik, Viktorija Modrijan, Željka Nikačevič in Natalija Sivka - v bojih niso bila tako uspešna, pri katah pa so si pribo-jevala drugo mesto. Prav tako pa so bili pri katah drugi tudi fantje.
Najtežji del tega tekmovanja so bili ekipni boji in šoštanjski karateisti so se uvrstili v finale teh bojev po zmagah nad najboljšimi evropskimi karateisti ter si z njimi pridobili veliko simpatije prek 2 500 vseh gledalcev. Vendar zmagali nazadnje le niso, ampak z rezultatom 3:2- prva ekipa Italije. A tudi srebrna medalja, ki so si jo priborili, je velika trofeja.
V	točkovanju za pokal narodov pa so dosegli skupno 26 točk in se tako uvrstili na drugo mesto, takoj za prvo ekipo Italije ter pred ekipami Nizozemske, Belgije, Nemčije in drugimi ekipami.
Šoštanjskih karateistov je pri tem tekmovanju sodelovalo skupno kar 17, sodelovanje v tako velikem številu pa so jim omogočili Liberalno demokratska stranka Velenje, velenjska podjetja Cukrček, Vekos, Čistilni servis Salamon, Fitness studio Palma, Studio Rebernik, Bistro 3, Bistro L ter krajevna skupnost Šoštanj.
S.S.
Šport in rekreacija
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE DELAVCEV NAŠEGA RUDNIKA
Mali nogomet
Tekmovanje v tej panogi je potekalo vsak ponedeljek in četrtek popoldne od 18. aprila do 20. maja na igriščih osnovnih šol Antona Aškerca in Gustava Šiliha v Velenju.
KONČNI REZULTATI
I. liga
1. Klasirnica	5	4	0	1	30 : 7	8	+	23
2. J. Preloge	5	4	0	1	10 : 4	8	+	8
3. J. Pesje	5	2	2	1	14 : 13	6	+	1
4. J. Skale	5	1	1	3	5 : 14	3	—	9
5. J. mehan.	5	1	0	4	9 : 12	2	—	3
6. J. transp.	5	1	1	3	4 : 17	3 (- 1)	-	13
II. liga								
1 J. gradnje	5	4	1	0	15 : 2	9	+	13
2. Zračenje	5	4	0	1	17 : 8	8	+	9
3. HTZ	5	3	0	2	12 : 8	6	+	4
4. Priprave	5	2	0	3	14 : 17	4	-	3
5. Skupne sl.	5	1	1	3	8 : 12	3 (- 1)	-	4
6. Zun. obrati	5	0	0	5	2 : 21	0 (- 2)	-	19
1. J. Skale	5	4	0	1	25 : 4	8	+	21
2. Prakt. izob.	5	2	2	1	8 : 7	6	+	1
3. Priprave	5	2	2	1	6 : 6	6		0
4. J. mehan.	5	1	3	1	8 : 12	5	—	4
5. J. Preloge	5	1	1	3	5:11	3	—	6
6. Klasirnica	5	0	2	3	8 : 20	2 (— 1)	—	12
POSTALI SO KONKURENČNI
Služba izobraževanja našega rudnika je skupaj z Območno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje v drugi polovici maja organizirala dopolnilno izobraževanje za brezposelne za poklice varilec, keramičar, parketar, vzdrževalec in tehnolog kovinsko-obdelovalnih strojev CNC. Na razpis se je prijavilo 85 brezposlenih različnih poklicev in stopenj izobrazbe. Izobraževanje je potekalo v učilnicah in delavnicah velenjskega centra srednjih šol ter delavnicah Vegrada in APS, posamezne tečaje pa so vodili predavatelji iz Centra srednjih šol Velenje, Srednje lesarske šole Škofja Loka ter inštruktorji praktičnega pouka iz CSŠ in Vegrada.
V ponedeljek dopoldne, 10. junija, so se udeleženci tega dopolnilnega izobraževanja zbrali v Delavskem klubu na priložnostni slovesnosti, na kateri so prejeli spričevala. Štefka Kordeš, vodja Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, jim je ob tem čestitala in dejala, da s pridobitvijo te izobrazbe še nihče od njih nima zagotovljene redne zaposlitve, vendar pa so postali konkurenčni na trgu delovne sile in dobili možnost samozaposlitve.
Diana Janežič
Prvi trije v ribolovu: Kamberovič, Detelbah in Vreča
Kros
Tekmovanja v krosu, ki je bilo v sredo. 22 maja, na velenjskem stadionu, se je udeležilo le 17 tekmovalcev
- 2 450 gramov ulovljenih rib, 2. Branko VREČA, Jama Pesje 800, 3. Kemal KAMBEROVIČ, Zračenje - 800
UVRSTITVE EKIP
UVRSTITVE
POSAMEZNIKOV
Moški, stari nad 40 let: 1. Albin ŠIROVNIK - J Pesje, 2 Jože URANJEK Priprave, 3. Anton JURŠNIK - Skupne službe, 4. Roman GORŠEK - Priprave, 5. Blaž DUKARIČ - J. mehanizacija, 6. Franc VRBNJAK - J. Preloge
Moški, stari od 30 - 40 let:
1.	Marjan LIPIČNIK Klasirnica,
2.	Darko KRALJ - J. Pesje, 3. Vojin BOŠKOVIČ - J. Skale, 4. Branko FERARIČ - Priprave, 5. Miha PUŠNIK - J Pesje, 6. Anton KUSTERBANJ - J. mehanizacija, 7. Milan KAMENIK - J. mehanizacija
Moški, stari do 30 let: 1
Branko KRAJNC - J mehanizacija, 2. Roman PLEVNIK - J. Pesje, 3 Stanislav PLESNIK -Priprave, 4. Matjaž KOVAČ -Skupne službe
UVRSTITVE EKIP
1. Jama Pesje - 5 točk, 2. Priprave -- 9 točk, 3. Jamska mehanizacija - 12 točk
Ribolov
Okoli Škalskega jezera se je v soboto zjutraj, 8 junija, razvrstilo kar 122 ribičev iz domala vseh obratov našega rudnika, toda ribe njihove vabe tega dne niso dosti mikale.
PRVI TRIJE POSAMEZNIKI
1. Jože DETELBAFI, Jama Pesje
1. Jama Pesje - 3 800. 2. Jamska mehanizacija - 1 635, 3. Zračenje - 1 500, 4 Priprave -1 045, 5. Jama Skale - 675, 6. HTZ - 470, 7 Klasirnica - 300, 8. Zunanji obrati - 200, 9. Jamske gradnje - 175, 10. Jamski transport 100, 11 Jama Prelo-
TURNIR V MINI GOLFU
Člani društva inženirjev in tehnikov našega rudnika so zelo dejavni Organizirajo predavanja, strokovna posvetovanja, radi pa se tudi razvedrijo in športno razgibajo. V okviru športne dejavnosti društva so v soboto, 8. junija, pripravili 1. društveni turnir v mini golfu, na novem igrišču za mini golf ob turističnem delu Velenjskega jezera Lepo vreme, želja po druženju s sočlani društva in tudi privlačne nagrade za najboljše uvrščene - košara z buteljkami vina, kosilo za štiri osebe. . - so privabile dvajset članov društva. Najprej so tekmovali v petih štiričlanskih skupinah, prvo- in drugouvrščeni po skupinah pa so potem igrali v finalu Vsi so igro vzeli zelo resno, a najboljši je lahko le eden... Zmagal je Matjaž Koželj, zaposlen v Jami Pesje, za njim pa so se uvrstili Zmago Zibert. Milan Medved, Željko Sternad - vsi iz Skupnih služb RLV, Miha Oven, zaposlen v Jami Skale, itd
V društvu si bodo prizadevali, da bi tak turnir priredili vsako leto, podobno kot turnir v tenisu, ki ga bodo letos - drugič zapored -imeli septembra.
Prva letošnja izmena naših delavk in delavcev v programu zdravstveno preventivnih aktivnosti v Fiesi in Termah Portorož
Pred nekaj leti je delavski svet RLV sprejel poseben pravilnik o oblikah in načinih varovanja zdravja in delovnih sposobnosti zaposlenih. Dozdaj veljavnost tega pravilnika, ki urejuje zlasti vključevanje zaposlenih v programirane zdravstveno preventivne aktivnosti, ni še nikjer preklicana. Torej ta pravilnik še velja. Pa bo tudi v bodoče? Vodstvo sindikata RLV malo skrbi, da bi čez noč odpravili na stroške podjetja organizirane oblike in načine varovanja zdravja in delovnih sposobnosti delavcev v podjetju, ki imajo bolj ali manj resne zdravstvene težave in si zaslužijo, da jim podjetje pomaga zboljšati zdravje in s tem tudi sposobnost za delo. Ta skrb je bila tudi motiv za njegovo odločitev, da naj predsednik sindikata in novinar pri internem glasilu obiščeta prvo letošnjo izmeno naših delavk in delacev v programu zdravstveno preventivnih aktivnosti v Fiesi in Termah Portorož, temu obisku pa da naj sledi ustezna reportaža v glasilu.
Zato, torej, sta ta in sosednja stran v tej številki Rudarja!
Na pot proti cilju sva se s predsednikom našega sindikata Jožetom Kožarjem iz Velenja odpeljala ob 3.30 v petek, 31. maja, in že po slabih dveh urah in pol zelo zmerne vožnje prispela v naš Dom rudarjev v Fiesi. Tako kmalu sva se lahko pripeljala le zaradi skoraj nič prometa vse do obale. Nenavadno za konec maja, pa vendar razumljivo zaradi dogodkov po državi, ki so nam domala zadušili spomladanski turizem in nam bodo verjetno tudi precej poletnega, v glavni turistični sezoni. Ob najinem prihodu je v našem Domu rudarjev še skoraj vse spalo. Prvi, na katerega sva naletela pri njem, je bil domski vzdrževalec in skladiščnik za določen čas Janez Vrbnjak, zdaj sicer upokojenec, pred upokojitvijo pa dolga leta delavec RLV. Kot dobro navita ura je hitel za delom sem ter tja, zdaj zalival rože v okolici doma, potem spet pometal, nato nekaj pospravljal. Kar časa si ni vzel, da bi se kaj več pogovoril z nama. Zato sva se poslovila od njega in krenila proti kuhinji, od koder sva slišala neko rožljanje in govorjenje. Že pred njo pa sva srečala prav takšno - za določen čas in sicer upokojenko, tudi iz Velenja - domsko sobarico in pralko Marico Poljanšek. Pa tudi znotraj, v kuhinji, naju je sprejela takšna članica domskega strežnega osebja - Katarina Pšeničnik, ki je pred upokojitvijo, že pred desetimi leti, bila zaposlena pri
Kompasu v Slovenj Gradcu. Prva za nedoločen čas zaposlena v domu - oziroma pri podjetju GOST Velenje, prej Družbenem standardu REK - s katero sva imela priliko kaj spregovoriti, je bila "šankistka" v domu, kot je rekla sama, Žalika Trs.
Kmalu po šesti uri pa je dom oživel Kar na služenje vojaščine me je spomnil, tako so se iz sob vsuli naši delavci in delavke v programu zdravstveno preventivnih aktivnosti, se zbrali tam na ploščadi pred domom in že se je zaslišalo: en in dva in tri, tri, štiri... Jutranja telovadba! Vzel sem fotoaparat v roke in začel šklocati. Se potem
postavil ob Draga Kremžarja iz našega obrata Jamske mehanizacije, vsega v telovadnem zanosu, ga pričeli motiti z vprašanji in tako mimogrede iz njegovih zasoplih odgovorov zvedel, da imajo vsak dan zjutraj 20 minut take razgibalne vaje, da v nedeljo zjutraj gredo že domov, da je njegova nadloga križ in desna noga, blatne obloge, biserna kopel in akupunktura v Termah Portorož pa da mu jo še posebej pomirjajo. In da kolektivno telovadijo tudi pod vodstvom fizioterapevtke v Termah Portorož, preden gredo ločeno k različnim fizioterapijam po oddelkih v termah, je še od sopel. In še kaj bi, če se mi ves oznojen ne bi zasmilil in ga zato nisem več hotel obremenjevati z vprašanji. Potlej, po zajtrku, pa sem v jedilnici slišal pravo hozano o celem programu njihovih aktivnosti od socialne delavke v našem rudniku Janje Juvanove. V eni sapi mi je namreč povedala:
"Tu toliko telovadimo, da še sanjala nisem, da bomo. Pa plavamo
in se savnamo v portoroških termah, imamo ročno masažo in podvodno masažo, dobimo blatne obloge, tako vroče, da misliš, da so se zmotili. Ko se stuširamo, pa se iz term vračamo peš v dom na kosilo. Samo do štirih popoldne smo nato prosti, ker potem je v programu cela vrsta športno-re-kreacijskih iger. Pri njih smo razdeljeni na dve skupini, A in B. V programu teh aktivnosti sem jaz, recimo, prvič streljala z žogo na gol, metala pikado, imela v rokah zračno puško in streljala z njo. Res zelo aktivni smo.
Zdaj sem po dolgih letih tudi spet igrala pingpong.
Po večerji pa hodimo na sprehode.
Stalno imaš v mišicah vročico. Mislim, da smo tudi vsi resni. Resnično, vsi, kar nas je tu, vemo, da smo tu zaradi sebe, zaradi svojega zdravja, zato, da bi lažje in bolje delali. Nikomur se tudi ne zdi škoda, da mora za aktivnosti tu porabljati svoj letni dopust. Možnosti za zboljšanje svojega zdravja in telesnih sposobnosti hočemo maksimalno izkoristiti. Uvidevamo, da vendar moramo nekaj sami storiti za svoje zdravje. Ubogamo tudi naša dva vodja Aljaša in Grubelnika, smo disciplinirani. V Termah Portorož pa so izredno prijazni in delavce iz RLV in njihove zdravstvene težave že tudi dobro poznajo. Zato nas tudi zelo individualno zdravijo.
Zame je kaj takega bilo prvič. V 21 letih nisem šla nikamor. Še na sindikalne izlete nisem hodila..." Janjo Juvanovo verjetno mnogi v RLV poznate. Tisti, ki je ne, pa jo lahko vidite na sliki na sosednji strani pri metanju obročkov.
Kar precej besed sva izmenjala tudi z direktorico Term Portorož, specialistko za fiziatrijo, dr. Mirane Male in med drugim je v pomenku dejala:
"Večina vaših delavcev, ki prihajajo v Terme Portorož v okviru tega programa, so povratniki. Niso bili na terapijah pri nas ravno prejšnje leto, so pa bili kdaj prej, in zato njihove zdravstvene težave poznamo.
Velenjske rudarje jaz sploh poznam že dolgo, 5 let zdaj tu, v Termah Portorož, sedem let pa sem jih že prej, ko sem bila zaposlena v zdravilišču na Dobrni. Tako smo si tovariški, se dobro poznamo; sem nekako njihov zdravnik in oni se vračajo k nam, kot da bi prišli domov.
V glavnem je največ vaših ljudi, ki pridejo k nam na terapije, prizadetih zaradi bolečin v križu, bolečin v vratu pa zaradi problemov s koleni. Nekaj je tudi takih, ki imajo težave zaradi posledic nesreč v rudniku, recimo zasutij in stisnite v, ki povzročajo poškodbe na sklepih ali zmečkanine na mišicah, žilah, in taki pridejo pač k nam na rehabilitacijo in potem lažje živijo in delajo leto ali dve..." Dalje prihodnjič!
R.B.
V TERMAH PORTOROŽ ... Skupna intenzivna telesna vadba
Direktorica Term Portorož dr. Mirana Male kot akupunk-turistka ...Elektroterapija ... Biserna kopel - podvodna masaža
Tuširanje po terapiji z vročimi oblogami z blatom iz solin ... Savnanje
Zdravljenje z inhalacijo hlapov slanice, obogatene z rastlinskimi zdravili
ŠPORTNO REKREACIJSKO IN ZABAVNO POPOLDNE PRI NAŠEM RUDARSKEM DOMU V FIESI ... Ob začetku veseloigre - podajanje jajca na vedno daljšo razdaljo
Metanje obročkov ... Kratkočasenje zakonskega para Pušnik - z opazovanjem omizja šahistov
Zvečer ta dan so imeli v bifeju pri Domu rudarjev še zelo resen kolektivni sestanek, zakaj naslednji dan so v Termah Portorož imeli finalno testiranje in zdravniški pregled
Točajka v našem Domu rudarjev v Fiesi Žalika Trs in upravnik doma Karlo Celec — oba med pomenkom za naše glasilo
Tretjejulijska nagradna križanka
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU: Aneto - gora v Pirenejih (3 404 m), Asinara - zaliv ob severozahodni Sardiniji, Hess - Loch (znano škotsko jezero po "vodni pošasti”), Nirmal - gorovje v Indiji, 0’Hara - ameriški pisatelj (John Kenry, 1905 - 1970), Vac - industrijsko mesto na Madžarskem (severno od Budimpešte, 28 000 prebivalcev)
Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v Uredništvo Rudarja (Rudnik lignita Velenje, glasilo Rudar, Partizanska 78, NOP, 63320 Velenje) do 20. julija. Izmed poslanih pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in njihove avtorje nagradili s knjigami. (Uredništvo)
Srečno!
Prijetno praznujte!