t Fran Pečovnik. Eomaj so minila tri leta, odkar smo položili tovariša V. Jarea v Braslovčah k večnemu počitku, že je posegla neizprosna smrt izaova v kolo učiteljstva tega okraja ter nam ugrabila tov. Frana Pečovnika, nadučitelja v Št. Jurju ob Taboru. Srce se nam krči, ko pomislimo, kako potrebuo bi bilo v blagor njegove številne rodovine, da bi bil pokojaik vsaj še nekaj let bival med nami, zakaj ob njegovem grobu žaluje udova in devetero nepreskrbljenih otrok. To je tožao, to je bridko! Pobrala ga je običajna učiteljska bolezen — jetika — v 46. letu njegove st»rosti. Dne 10. grudna tek. 1. smo ga spremili v Žalcu k večnemu počitku. Tamkaj si je namreč želel umreti pri svoji priletni materi. Pogreba se je udeležil g. nadzornik J. Supanek in približno 40 stanovskih tovaršic in tovarišev. Vsaka večrazrednica je poslala po enega, dva ali celo več zastopnikov k pogrebu, le šestrazrednica n. V., ki je šoli v Št. Jurju ob T. mejaša — nobenega. Učitelji pevci so zapeli pred hišo žalosti in ob odprtem grobu v srca segajoči žalostinki, tovariš Brinar pa je pokojniku govoril kaj lepo posmrtnico. Ginjeni smo bili do solz, ko smo slišali ihtenje in tarnanje zaostale dece in drugih sorodnikor. Pokojnik se je narodil na Vranskem, vzrejen pa je bil v Št. Pavlu pri Preboldu. Leta 1881. se je izšolal na učiteljišča v Mariboru ter potem služboval v Grižah, pri Sv. Eoku t rogaškem okraju, pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah in naposled v Št. Jurju ob Taboru. Tu je imel kaj težavno stališče ter postal nekaka žrtev razmer. Bil je vnet pristaš stanovske or- ganizacije. Dasiže dlje časa neozdravljivo bolan, se je vestno udeleže?al Tsakega zborovaDJa učiteljskega društva, kjer je iskal tešila in razvedrila. Še meseea avgusta tekoč. 1. se je podal v daljni Maribor praznovat 251etnico svojega učiteljevanja, da bi še enkrat fidel svoje bivše sošolce od obličja do obličja ter vsakemu stisnil roko v slovo. Vsvesti si je bil, da tamkaj dogovorjene 30 letnice ne bo več učakal. Pokojnik je slovel svojedobno kot izboren pevec. Kjer je služboval, zbiral je odraslo mladino okolo sebe, snoval pevske zbore ter v gojitvi narodnega in uraetnega petja tudi dosegel odlične uspehe. V tem pogledu ni nikdar štedil svojih moči. Morda je tudi to nekoliko pripomoglo, da je tako rano legel v hladni grob. Lahka mu bodi zemljica domača 1