Lepa knjiga. Erfahrungen und Ratschlage aus der Schule und filr die Schule. Tako se imenuje lepa knjiga, ki jo je pravkar izdal Hans Trunk, pedag. pisatelj, ravnatelj učiteljišča in okrajni šolski nadzornik v Gradcu. Enjiga prar ličuo vezana, stane 6 E in broji 261 strani. Dobira se pri tvrdki Pichler's Witwe und Sohn, Buchhandlung Wien, V. Margaretenplatz 2. Ta krasna knjiga ima kaj lepo vsebino, in vredna je, da jo nekoliko pregledamo. Eot uvod ima lep predgoror o katerem sem pisal v 31. štev. -Učit. Tovariša." Potem pa slede pogla?ja: I. Die Personllchkelt des Lehrers. 1. Notwendige Eigenscbaften eines Lehrers. a) Idealismus. b) Liebe zum Beruf und zu den Eindern. c) Takt. d)Geduld. e) Frohsinn. — 2. Ungtlnstige Zustande und Verhaltnisse. 3. Ursacben. 4. Einige Eatschlage fttr junge Lehrer und Lehrerinnen. II. Die Schulzucfit. 1. Aufgabe und Bedeutung. 2. Mittel zur Erziehung einer guten Sehulzucht. a) Das Beispiel. b) Bichtige Behandlung der Einder. c) Anwendung besonderer Erziehungsmittel. 3. Mangel der Schulzucht und deren Ursachen. a) AuBere Urastande und veraltete Methoden. b) Unriehtige Bebandlung der Einder. c) Anweadung ungeeigneter Erziehungsmittel. III. Der Unterrieht in allgemeinen. 1. Bedeutung und Erfolg des Unterrichtes. 2. Mangel im Unterrichte. a) Unzwecknoafiige Auswahl und Verteilung des Lehrstoffes. b) Maugel und Lehrverfabren. 3. Ursachen dieser Mangel. 4. Mittel zur Hebung des Unterrichtserfolges. a) Zweckma_ige Auswahl, Verteilung und Anordnung des Lehrstoffes. b) Guter Unterricht. c) Entsprechende Verwedung von Frage und Antwort. d) Biehtige Benutzuog geeigaeter Hilfsbucher. 5. Voraussetzungen und Bedingungen. a) Ein pfliehttreuer, geschickter Lehrer. b) ZweekmaJ}ige Ausvrahl und Verwendung der Methode. c) Bichtige Beurteilung der kindlicben F&higkeiten. d) Die Vorbereitung. e) Die Fortbildung. f) Gewissenhafte Asniitzung der Unterricbtszeit. IV. Dieeinzelnen Unterrichtsgegenstande. 1. Sprachunterricht. a) Allgemeiaes. b) Sprechea und Vortragen. c) Lesen. d) Aufsatz. e) Sprachlehre. f) Bechtschreiben. 2. Sachunterricht. a) Anscbauungsunterricbt und Heimatkunde. b) Erdkunde und Gescbicbte. c) Naturkunde. 3. Bechnen und Geometrie. IV. Fertigkeiten. a) Schonschreiben. b) Zeichnen. c) Gesang. d) Turnen. e) Weiblicbe Handarbeiten. V. Die schriftlichen Arbeiten und ihre Verbesserung. Anhang Verscbiedenes. — 1. Gesundheitspflege. 2. Uber das Aufsteigen der Schiller. 3. Hauskonferenzen. 4. Fiibrung der Amtsschriften. 5. Stundenplan Stundenwechsel, Sitzordnung. 6. Lehrmittelsammlung. 7. Schulzimmereinricbtung. 8. Sebule und Haus. Sachregister. Iz vsega je razvidno, da je to res lepa knjiga za učitelje in učiteljiee. Besnične so besede: BIm Lehrer liegt fast alles, was auf die Scbliler bildend uad erziehend einwirkt." — Učitelj bodi idealen, a ne letai previsoko, zakaj, kdor visoko leta, tudi večkrat nizko pade. — Previsoki ideali so večkrat prazni. — Učitelj imej veselje do svojega stanu! Imej rad otroke ker med njimi preživiš skoraj vse svoje življenje. Olovek brez ljubezni do svojega stanu in brez ljubezni do mladine, ne bo dober učitelj, četudi je jako naobražen. Učitelj, ki ljubi svoje otroke, bo ljubeznivo z njimi postopal in ravnal. Takim činom bo šola mladini kraj veselja. Takt je učitelju potreben. To lastnost poudarja pisatelj H. Trunk. Eaj pa je takt? Takten je oni učitelj, ki zna v dfomljiTih in posebnih slučajib pravo pogoditi. — Taktno naj postopa učitelj napram Ijudstvu s katerim živi. Pizi naj, da se izogae prepirom z roditelji, saj je to v njegovem interesu. — Taktno pa naj postopa učitelj tudi napram svojitn višjim (oblastnijam) in kolegom. — Podrejeni zaupaj svojemu višjemu, višji svojemu podrejenemu. Vse učiteljstvo 'naj epaja prava bratska ljubezen. Lastnost, ki jo Trunk posebno poudarja je potrpežljivost. Škof Sailer jo imenuje BDie Erone aller Tugenden des Erziehers." — V Šoli nam ne gre yse tako labko, kakor si želimo. Mladioa je svojeglava. lahkomiselna. Učitelj se mora glede tega oborožiti s pravo potrpežljivostjo, da doseže, kar je pravo in potrebno; pazi naj da ne zabrede z nepremišjeno besedo ali eelo z nepremišljenim dejanjem. — S tem pa ni rečeno, da učitelj ne sme nikdar izgubiti svojega potrpljenja. — Sveta jeia o pravem času ne škodi. Ona sčisti ozračje in po nevihti nam zopet sije jasno in žarko solnee. Pedagog Biiekert piše: BSoll tragen mit Geduld der Lehrling Lernbesehwerden, so mufit du, Lehrer, selbst oicht unge- duldig werden. Dena Schweres hat zu tun dei Lehrliag wie der Lehrer, das leichter durcb fieduld, dureh Unge- duld wird sehwerer." Učitelj bodi v šoli vedrega in veselega Hca. Trunk pravi: FFohlichkeit isk die Mutter aller Tugenden. — Učitelj je dosti doeegel, ako otroci z veseljem store, česar od ajib zahteva in kar jim je naložil. Učitelj naj bo tuintam bum.orističen, zakaj humor Ą čoli je sol, ki.ima čudotvorno moč. Eolegialnost naj učiteljstvo neguje, p*avi Trunk; večkrat se to pogreša in žalibog dogaja se, da so Bdie groCtea Feiade des- Lehrers die Lehrer". — To je sicer žalostao, a je istina, ki ji ni mogoče oporekati; — To sosicer slučaji, sreča, da je malo takih. V vsakem stanu nahajamo take slučaje; zato ni čudno, če ni učiteljstvo brez takih. Zato omenja Trunk: BDie Gesamtbeit der Lehrer uod Lehrerinnen weist gewifi nicht mehr Fehler auf, ala die Mitglieder anderer Stande. Mlado učiteljst?o (učitelji in učiteljice) potrebuje dobrih nasvetov — piše Tfunk. Mlademu učiteljstvu priporoča sledeče : 1. Svoj poklie smatraj za najvišji, izpolnovanje svojib dolžnosti iraenitcim in šolsko raladino za najdražjo stvar na svetu. 2. Bodi napreden, a ne štreber. 3. Bodi kolegialen! 4. Dporabljaj dobro čas in svojo moč! 5.. Nosi se stanu dostojno in varuj dobro vedenje v družbk 6. Bodi zadovoljen s svojo usodo! 7. Bodi previden, ko si izvoliš svojo družico in ne oženi se prezgodaj! 8. Gospodari dobro !' — Trojno zlo je, ki učitelja tlači. in mu provzroču}ejo smrtne udarce: dolgovi, prepir s svojimi višjimi (oblastnijami) in slaba ženitev:. Diesterweg piše: BEs gibt drei Nagel zuraSarge eines Lebrers: Scbuldenmacken, Streit mit Voigesetzten und scblechte Heirat. Imenitaa dolžaost. učitel^stva je gojitev discipline. — Otroei naj se nauče uSitelja spoštovati in Ijubiti. — nŠola brez discipline je mlin brez vode," piše- pedagog dr. Eehr. — Učiteljstvo naj se tedaj potrudi, da si prisvoji v šoli dofero disciplino. Da pa to doseže, uvažuj sledeče: Bodi vzor: Ne hodi z umazano obleko in umazaniini črevlji v šolo! 2. Bavnaj pravilno z mladino I To je: Bodi pravičen in z vsemi otrokL enak. 3. Uporabljaj posebna vzgojna sredstva! (Pohvalo, kazen.) Večkrat je diseiplina pomanjkljiva. Eaj je temu vzrok ? Vzroki so: 1. Zunanje razmere in zastarele metode. 2. Nepravilno ravnanje z otroki. 3. Poraba neprimernib odgojnih sredstev. Prava naloga šole leži v pouku. Pouk naj bo uspešen. Da večkrat ni pouk uspešen, je mnogo vzrokov krivo. Vsekako pa ne gre neuspeh vselej na rovaš učiteljstva. — Pouk je neuspešen ali pomanjkljiv: 1. Ako si učiteljstvo ni pravilno izbralo učno snov in je porazdelilo. Večkrat se ne uvažuje Goethejev izrek: Was man nieht braucht, das eben lernte man, und was man lernt, kann man nicht brauchen." — Premalo uvažujemo svojo ožjo domoviuo. Otroci poznajo bolj tuje dežele in narode nego domače. O nas še vedno večkrat velja Simrockov citat: nIn Bom und bei den Lappen, da kehrt man jeden Winkel aus, indes wir in Finstern tappln, Daheim in eignen Vaterhaus." 2. Pomanjkljivo učno postopanje. Uvažujemo pri pouku preveč spomin nego razum. To doznamo n. pr. pri slovniškem pouku, da otroci preeej dobro poznajo pravila ia definicije, pa se prilično na te ue ozirajo. Otroci znajo, kaj je samostalnik, glagol, pridevnik, a večkrat ne ločijo enega od drugega. 3. Premalo uvažujemo samodelavnost mladine. O tem so nam mnogo že govorile knjige Slovenske Šolske Matice. Trunk piše: Gegen die Selbstandigkeit der Schviler versundigt sich auch der Lehrer, der beim Unterrichte zu viel einhilft und dem Schuler sofort eine Brticke reicht, wenn die Antwort nicht augenblieklieh erfolgt, obne sicb zu iiberzeugen, ob er eine solcbe aueh wirklich notig bat. Insbesondere bei schwachen und langsamen Schiilem babeo manehe Lehrer nicbt die Geduld zu warten, sondern aie fangen gleieh mit Hilfsfragen zu pumpen an. 4. Pouk je premalo mikaven in nazoren. UčiteljstTo ne zna učiti interesantno. Obdelovanje učne sooTi je nedostatno. Premalo se uvažujejo formalne stopnje. Poaavljanje, ki je jako važno, ee večkrat zauemarja. 5. Slabo se uvažujejo vprašanja in odgovori. Najčešče se preveč vprašuje BDurcb zu vieles Fragen wird Selbstandigkeit der Schtller unterbunden und daB Selbst_Qdigwerden der8elben verhindert." Vzroki omenjenih pomanjkljivosti so preobširni učni načrtir ki bi ji_ moiali preustrojiti. Da bi se učni uspehi povzdignili, bi trebalo: a) Izbrati, porazdeliti in urediti praviloma učno snov. b) Uvajati dober pouk. BNicht wieviel der Mensch weifi< macht den Wert seiner Persoalichkeit aus, soodern was er denkt, ftiblt und will" (Trunk). c) Pouk naj bo mtkaven, zakaj brez mikavnosti ni pazljivosti in brez pazljivosti ni interesantnosti. d) Pouk naj bo praktičen. Z Diesterwegom mutatis muntandis rečeno je to: BNicht die unausgesetzte Beriicksichtiguug des ktinftigen unmittelbaren Bedarfes im engea Lebenskreise, sondCTn die Art des Unterricbtes, der dem Sehuler niebts gibt, ihn zu nichts anleitet, was weder fflr die Erhellung des Kopfes noch fiir die Erwarmung des Gemlites, noch fiir die Starkang des Willens eine Bedeatung bat." — e) Pouk [naj bo Bbodenstandig," t. j. uvažuje naj največ svojo domovino. _Je zado8tuje, da se demovinoslovje uvaja kot predmet t tretjem šolskem Ietu, ampak se mora to v vseb predmetih v vsem učnem času negovati. Vprašanja so v šolskem ustroju^ velevaž_a. Baš tako odgovori. — BGescbickt zh fragenist eine grofle Eunst", piše Trunk. — ©¦ tem je pred leti razprarljala naša okrajna učiteljska konferenea v Sežani. Učiteljstvo uporabljaj pri pouku primerne pomožne knjigei Brez takih knjig ne mor& ueiteljstvo izhajati — Zakaj ? To pove prav iobro Trunkova kujiga. Učiteljstvo naj si prisvoji dobre metode, ako hoče imeti v šoli dobre uspehe. Nahajamo sicer pedagoge, ki trde, da je dobra metoda postranska re6 in da zadostnje, ako učitelj dobro obvtada učno snov, zakaj: BWo eine tiichtige Lehrerpersoalichkeit vorbanden ist, wird es auch an Methode nicht fehlen; wo aber diese Voraussetzung nieht zutrifft, wird auch die beste Methode nichts helfen"; — a temu ni tako, zakaj Trunk poudarja: nEs liegt nirgends in der Welt ira Bohstoff eine bildende Eraft, sondern nur in der eutsprechenden Art seiner VerwenduDg." In to tudi pri učni snovi ni drugače, zakaj Diesterweg piše: BDie Eraft des Lehrers rubt in seiner Methode", in ta je potreben činitelj pouka. — Tudi je resnično, da je učitelj brez metode koraponist brez generalnega basa ali virtuos brez takta. — Zbog tega naj učitelj dela na to, da si prisvoji dobre metode.* Dobra metoda pa tudi še ne zadostuje, da si prisvojiš v šoli dobrih uspehov, moraš se tudi na pouk dobro pripraviti. — V to svrho nam je dobro došla knjiga: BZeissig, Die VorbereitUDg auf den Unterricbf. — Priprava je za vsakega učitelja jako potrebna in se ne sme zanemarjati. — Trunk piše : Bei der Vorbereitung auf den Unterricht handelt es sich. zunachst um die Gewinnung des Lehrstoffes, der den Eindern mitgeteilt werden soll. Dabei darf sich der Lehrer nicht mit dem begniigen, * Moj ranjki ože Valentin Leban, bivši vadnioni učitelj v Goriei, mi je vežkrat rekel: „ Profesor na vseueilišeu je užen mož, pa on ni sposoben nžiti v mojeru (I.) razredu e. kr. vadnice." Pis, was er den Schfilern mitzuteilen hat, sondern die Vorbereitung soll so beschaffen sein, daC sie ihn in den Stand setzt, aus dem Vollen zu schopfen, weil es ihm nur unter dieser Voraussetzung gelingea wird, der Unterricht interessant zu machen und zu beleben." Mladim u&iteljem pedagogi priporočajo pismeno priprayo na pouk, starejšim pa zadostujejo kratke skice. Znan je pregovor: Kdor ne napreduje, ta zaostaja. Učitelj mora tedaj skrbeti tudi »a 6yojo nadaljno naobrazbo. — Ta bo tudi pospeševala šolski napredek. — Trunk pravi: BEin Lehrer, der nicht jedes Jahr mindestens ein padagogisches Werk im weitesten Sinne des Worte8 aufmerksam liest und durchdenkt, muC zum Handwerkfir werden und ware er noch so tflchtig. — Učiteljstvo naj tedaj v svojo nadaljno naobrazbo čita, čita in čita. V to mu nudi mnogo lepih knjig okrajna učiteljska knjižnica, ako si ne more sam takih knjig nabaviti. — Učitelj bo tudi napredoval, ako tuintam kaj spiše za naše učiteljske in šolske liste. Naj piše v nUčit. Tovariša1*, BPopotnika" itd. — Jean Paul pravi: BEin Blatt schreiben regt den Bildungstrieb mehr aa als ein Buch lesen." Pri pouku naj učitelj tudi pazi, da bo dobro upoiabljal učni čas. BDer Unterricht mufi mit dem Glockenschlag anfangen und mit dem Glockenschlag aufhoren" piše dr. Kehr. — Ako se učitelj dosledno drži točnosti, doseže tudi točni šolski obisk. — Hans Trunk je posvetil v svoji knjigi posebno poglavje posameznim učnim predmetom. Lepih nasvetov podaja učiteljstvu glede učnega jezika, zakaj on piše: nDie Mutteraprache ist das kostlichste Gut, das ein Volk besitzt." — Zato nara je temeljito gojiti ta pouk z ozirom na govor, čitanje, pisanje, spisje, slovnic, in pravopis. — Glede vseh teh nam podaja Trunk imenitnih nasvetov iz svoje 401etne učiteljske prakse. — To se ne da tukaj vse povedati ali opisati. To je potrebno čitati in potem uvaževati. Potem prehaja Trunk na BSaehunterricht" — in podaja nasvete glede nazornega pouka in domovinoslovja, zemljepisja, zgodovine, prirodoslovja, račuustva in geometrije. — Vse je znak globokega znanja na pedagoškem polju, ki si ga je pisatelj pridobil v dolgi dobi svojega trudoljubnega delovanja. Dospevši k poglavju nFertigkeiten", prihaja na lepopis, risanje, petje, telovadbo in ročna dela. Ker je ravno pisanje dandanes za vsakega človeka velevažno, omenja mimogrede nekaj Trunkovih opazk. Znano je — posebno voditeljem večrazrednic — da je pisava otrok v posameznih razredih različna. — V nekojih šolah pišejo vsi otroci lepo, v nekojih srednjelepo in v drugih celo — grdo. Glede tega opažamo sledeče pomanjkljivosti: 1. Oblike nekojih črk so pretežke in ne pišejo se lepo. 2. Male črke so premajhue in pretanko ali prefino pisane, tako da jih komaj čitamo. 3. Crke in zlogi v besedah so pretrgani. 4 Pipisava se vidi prehitra; razvidno je, da se otrok ni mnogo potrudil. Druga pisava je zopet videti prepočasna; vidi se, da je otrok kakor s čopičem slikal. 5. V lepopisnice pišejo otroci še precej lepo, dočim pišejo v spisovnice za vaje in naloge manj lepo. — Zato opozarja Trunk učiteljstvo ns to, da pazi, da bo pisava: »deutlich, gefallig und gelaufig". — Kako učitelj to doseže, pove Trunk prav nazorno v svoji kDjigi od 209. do 213. strani. — Uftiteljstvo naj čita, premišljuje in uvažuje. — Glede risanja pravi Trunk, da je ono postalo v najnovejšem času moderni predmet, ki smo ga ne dolgo tega zanemarjali, smatrajoč ga skoraj nepotrebnim predmetom. Sedaj ga sieer bolj uvažujemo, četudi ga ne moremo upoštevati potrebnim enako drugim predmetom. — Sedaj ne rišemo več po predrisanju na tabli, po predlogah, modelih itd., ampak rišemo po naravi. Moderno risanje je tedaj risanje po naravi. Kako se to vrši, nam povedo razni sotrokovni pisatelji. Trunk pravi, da mora biti za tako risanje učitelj sposoben, a da se na učiteljiščih malo kandidatov za ta predmet usposobi, zato je tudi risanje po naravi v naših šolah pomanjkljivo. To je sicer prav naravno, zakaj čas, odmerjea na učiteljišču za ta predmet, je bil prepičel, da bi kandidata dobro usposobil poučevati risanje po naravi v naših šolah. Tudi petje se v šolah ne goji tako kakor bi se moralo. Pri izbiranju pesmi se moramo ozirati na letne čase. Neumestno je, da se poleti poje: BA, a, a, der Winter der ist da" — ali kakor mipojemo: nDa, da, da, pomlad je že prišla," če bi to pesem peli jeseni. — Pri izbiranju pesmi 36 moramo — ozirati po nekakem načrtu. — Vadi naj se petje v posameznih razredih tako, kakor to zahteva učni načrt. Na vsaki šoli naj bodo glasbene vilice ia gosli. Telovadba je dandanes — ob času nervoznosti — potreben predmet, ki se pa malo neguje. — V nekojih šolah je celo ne goje; tuintam se zbog pomanjkanja telovadišč zanemarja. Večinoma se učiteljstvo ozira bolj na proste io redne vaje. — Dandanes se morajo uvaževati mladinske igre, ker so toliko za učitelja kakor tudi za mladino velike Tažnosti. Ženska ročna dela naj ee vrše praktičuo. Učenke naj se usposobijo za najvažnejša dela, ki jih bodo v življenju potrebovala, samostojno izvrševati. Tega pa ne dosegamo povsod. Temu je krivo to, da ne izbiramo pravilno dela v to svrho. — Večkrat se učiteljice bolj ozirajo na takoimenovano nLuxusarbeiten" (nagizdna dela) kakor na potrebna dela, kakor so mašeDJe (Stopfen), podpletanje nogavic, popravljanje in krpanje perila in obleke. Čestokrat irzvšujejo deklice take reči, ki jih ne bo oihče rabil ali nosil. Naj se bolj ozira na mero (velikost) io na domače potrebe! Zbog teh in drugih raz'ogov se matere branijo nabaviti deklicam potrebnega blaga. — Iz tega je razvidno, da se mora marsikaj predrugačiti. Pred vsem naj se učiteljice potrudijo v to, da bodo učenke izdelovale taka dela, ki so v dobrobit hiši. Vezenje naj se opušča, ker se na vasi (? kmetiških hišah) to malo rabi, to je le za gospodo v mestu. — Pouk ? ženskih ročnih delih naj se ponajveč ozira Da potrebe. — Trunk piše: .Der Unterricht in dea weiblichen Handarbeiten soll bodenstandig sein, d. h. er soll der heimischen Eigenart angepafit verden." Glede pismenih izdelkov in njih poprave pravi Trunk, je potrebno uvaževati samostojnost otrok. Naloge naj bodo otrokom primerne. Neprimerne — pretežke — naloge zbujajo nevoljo ia zavajajo otroke v to, da rabijo tujo pomoč. Vsaka naloga naj ima datum in tekoče število naloge. Tudi naalov naloge je umesten, da se takoj epozna, kaj se zahteva. Pri spisovnib. nalogah naj se uvažujejo sledeče točke: 1. V prvo vrsto na sredi naj se zapiše število naloge z rimskimi številkami. 2. V drugi vrsti: Naslov naloge. 3. V tretji vrsti med oklepajem (prosto ali po načrtu). 4. Na desni strani lista naj se pusti nekaj prostora za poprave. — Končno (po zvršeni nalogi) : V prvi vrsti na levi: Priimek in ime otroka, t sredi razred, na desni datum. — Otrokom naj se dovoljuje, da napačne besede prečrtajo, a nikdar se ne sme dovoliti, kakor večkrat običajno, da napačne besede oklepajo. Poprave pismenih izdelko? (vaj in nalog) so najsitnejše delo učiteljstva. — Poprava je dvojna. Trunk navaja: BEinzel- und Klasseverbesserung". Kako se to vrši, mora biti znano vsakemu učitelju. — Vsekako se mora vsaka vaja in vsaka naloga popraviti. Končno »Verachidenes". Učiteljstvo naj pazi na zdravje šolske mladine. Naj uvažuje izdane naredbe! Naj skrbi za potrebno izzračevanje šolske sobe, naj skrbi za primerno toplino v šoli — osobito po zimi. — Naj gleda na snago v šoli in na stranišču. — Učitelj naj pozna telesne hibe posameznih otrok. Učiteljstvo naj pravilno postopa ob zvršetku šolskega leta, ko se imajo otroci določiti za prestop v višji razred. Naj se uvažuje sposobnost in starost. — Učiteljske konferenee naj se vrše z ozirom na šolski in užni red. Uradne spise naj ima učitelj v redu. Tednik naj bo točen. Vse naj se piše z dobrimi črnilom. Poslovni zapisnik naj se pravilno spisuje. Umestno bi bilo, da bi se na učiteljišču kaj o tem učilo ali predavalo in kazalo kandidatom nazorno iu praktično, kako se ta vodi, zakaj kandidati, ki se nastavljajo kot novinci kakor voditelji na enorazrednieah, nimajo o tem pojma. Urnik naj odgovarja zahtevam. Urnika naj se učiteljstvo točno drži. Odmori naj se točno izpolnjujejo. Zbirka učil je potrebna na vsaki šoli. — Učiteljstvo naj jo dopolnjuje ia neguje. Držimo se Trunkovih nasvetov: BZuerst das Unentbehrliche, dann das Nutzliche, zuletzt das Wtinschenswerte." Šoteka oprara naj bo čista. Šolska tabla naj se primerno snaži, da se ne pokvari. Eako se tu vrši, mora znati vsaki učitelj. Šloa in dom bodita v prijateljskem stiku — Trunk priporoča uvedbo roditeljskih sestankov. Na teh sestankih naj učiteljstvo predava o higijeni, odgoji itd. Bešujejo naj se na sestankih razna vprašanja, želje roditeljev. PojaBDJuje naj učiteljstvo občinstvu šolski zakon glede šolodolžnosti, šolskega obiska in izšolanja. Kujig, ki govore o roditeljskih sestankih, imamo že ve6. Šola naj ima primerno šolarsko knjižnico. Otroci naj pridno čitajo in se izobražujejo. Dobra knjiga je nam najboljši prijatelj — je pisal Slomšek. Knjigi je pridejan nSachregister", kjer dobi učitelj vse, kar rabi ali išče. Ako se bo učiteljstvo ravDalo po nasvetih, podanih v tej knjigi, bo gotovo korietilo šolstvu, zakaj Trunka prištevajo med najboljše avstrijske pedagoge in pisatelje sedaojega časa. — V učiteljskih krogih Avstrije pa štejejo Trunka eelo za najboljšega pedagoškega pisatelja. Posebno na jezikornem in zemljepisnem polju je Trunk pravi strokovnjak. Spisal je ve6 knjig. n. pr. BZur Hebung des Sprachunterrichtes", BDie Anschaulichkeit des geographischen Unterrichtes," nEine Schulreise und was sie ergeben hat". Poleg tega je Trunk sotrudnik mnogih šolskih in strokovDih listoT, ki jib zalaga 8 članki svoje globoke znanosti. Eot strokovni polemičar je že večkrat dokazal, da je malo takih. — Dobil je tudi kot pisatelj že več častnih nagrad. — Nagrado je prejel za izvrsten spis: BDer Volkssehullehreratand im Spiegel der Mitweltu. — Trunk je dospel od preprostega učitelja do meščanskega učitelja in ravnatelja. Sedaj je c. kr. okrajni šolski nadzornik za meščanske |šole v Gradcu in ravnatelj učiteljišča. Učiteljatvu prav lepo priporočam to lepo knjigo. A. Leban — Komen.