List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta HO sold.— Kdor sampo-nj pošilja, placa iž g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva „Gorica“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravništvo v nunskih ulicah h. štev. 386. Vse po-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilu santo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek v sa k rat 30 s. r>j j ix. Prihodno nedeljo bomo obhajali 28. obletnico papeževega kronanja. Obširne priprave v ta namen se delajo povsod ; časniki vseli barv, posebno katoliški, ozna-n njej o Pijeve zmage. Glavno zlo naše dobe je uporni duh, ki na vse strani razjeda, kterega je Pij IX. jasno spoznal in ga srčno spodbija. Naše stoletje dela z vso silo na to, da podstavim stebre, ki nosijo družbo, razdore, imenovaje bliščečo zmoto resnico, dovršena fakta pa pravico. Na vsak način se hočejo zapustiti verski nazori prednikov in sicer, kakor pravijo, v prid znanstvu in napredku. Med takimi smešnjavami povzdiguje Pij svoj glas; njegova beseda je duhoven meč, ki zmoto pod krivo odejo resnice preganja. Že v prvi encikliki od 9. nov. 1846 znači novodobne sovražnike Kristusove, ki odpirajo svoja usta, da kolnejo, ki kažejo, da verske skrivnosti so človeška iznajdba, ki hočejo sami poznati pot do sreče in se vkljub svojim okornim in krivim dokazom imenu jejo modrijane. Posebno močen udarec proti zablodam prevzetnih duhov je dogma o neomadeževanem spočetji M. D. Racijonalisti so učili ljudi, da dosežejo svoj cilj, ako delajo z lastnimi močmi, rabijo svoj razum, razvijajo svoje zmožnosti, zadovolujejo svoja nagnenja. Marijino spočetje jim je pokazalo, da so podedovali popačenost in greh, da naravne moči ne zadostujejo, da nebeška milost je neobhodno potrebna, ako hoče neumrjoca duša združena ostati z Bogom. Z brezverskimi sistemi v Piemontu, na Španskem v južnoamerikanskih republikah se je Pij Sv. Janez Nepomučan. (16. maja.) (konec). 1541—1752. Viri dajejo Janezu različne naslove: Pomučan, Nepomučan, doktor, magister, korar, generalvikar; vzroka njegovega mu-čenstva se navajetu dva: eni pravijo, da ni hotel razodeti spovedne skrivnosti, druid, da je proti kraljevi volji potidil kladrub-skega opata. To je napeljalo P. V. Hauek-a, da je prvi pisal o dveh Janezih: eden, kraljičin spovednik, vržen 1383 v Veitavn zarad spovedne zamolčljivosti, drugi, nadškofov generalvikar, vtonjen 1393 zarad kladrupskega opata (Kronyka Czeska. V Praze 1541. fol. 354. 356). Za njim so pisali vsi češki zgodovinopisci o dveh Janezih : Dubrarius, Boregk, Pontanus, Pes- bojeval. Liberalizma se ni strašil, ampak sklical je občni crkveni zbor. Resnica in milost sta življenje cerkve in vernikov. Sedemkrat je Pij IX. razpisal popolne odpustke v spodbudo duha pokore in v dosego božje pomoči. Skušnja uči, da slab nauk ne pokvari le duha, ampak tudi srce. Vidimo da liberalci so večidel v spolnovanji verskih dolžnosti nemarni. O namenu človeka nimajo pravega pojema, zapisali so vživanje na svoje bandero in so zakleti sovražniki pokore. Da bi se spri-denost ustavila, je papež odprl spokornikom crkvene zaklade. — Častiti mučenci in služabniki božji, ktere je Pij svetnikom pristel, so veliko pripomogli, da se vera širi in ljubezen krepi. V začetku Pijevega vladanja so liberalci slavili papeža kot angelja in rešitelja Italije, da bi ga s prilizovanjem dobili na svojo stran. Pij izda ustavo, ki bi morala zadovoliti vse pravične želje njegovih podložnikov. Ali revolucijska stranka je zahtevala več: naj se prekucne v državah obstoječi pravni red, naj blagoslovi vojsko, ki je bila proti Avstriji obrnjena. Pij se je temu ustavljal ; hvalisanje se je premenilo v sikanje in preklinjanje, papež je moral bežati. Ko se je spet povrnil v Rim, je z enako stanovitnostjo odbijal vse nakane upornikov. Piemonteška vlada gaje oropala njegove države, in poglavar cerkve ni imel drugega orožja proti posilstvu, ko protest. S tem orožjem je svoje sovražnike, na videz zmagovalce, moralično uničil. Proti revoluciji bije nepretrgan boj; nikakor ni voljan pogoditi se z njo. Ta neomahljiva ' stanovitnost mu zbuja resnično sočutje ne samo katoličanov, ampak vseh prijateljev pravice, in reda. sina de Czechorod, posebno jezuit Balbin 1670. 77.— Misel o dveh Janezih, inda je bil Janez spovednik 1383 potonjen, se je po Hageku tako trdno vkoreninjla, da celo v Rimu niso dvomili o njeni resnici in so jo djali v bullo canonisationis. Vendar zarad tega se cerkvi še ne more očitati, da je zmotljiva v kanonizaciji svetnikov, ker bistvena reč je le to, da je svetnik resnic n» živel, in da je svelo živel. Vse drugo so postranska prašanja (accidentia). — Pomota o srnertaem letu Janezovem je tirjala šiloma drugo pomoto. Ako je sv. Janez Nep. umrl 1383, ni mogel biti spovednik kraljice Sofije, druge žene (od 1389) Venceslavove, ampak prve kralje/e žene Jovane, ki je umrla ponoči 31. dec. 1386. Hagek nima kraljičinega imena. 1752 — 1873. L. 1752 so sloveči J. S. Assemani, Po vsi zemlji raztreseno cedo objema Pij z očetovsko ljubeznijo. Kjer koli so bili udje kat. cerkve stiskani, se je za] nje potegoval, ter je vladarje spominjal njihove dolžnosti. S 6 katoliškimi in 3 nekat. vladami je sklenil konkordate. — Z enako neutrudljivostjo je skrbel za razširjenje in vtrjenje katoličanstva po protestantskih in ajdovskih deželah. Do 1. jan. 1874 ni u-stanovil nič manj, ko 188 nadškofij, škofij, ap. vikarijatov in drugih cerkvenih pred-stojhištev. Zraven dušnega prida je bil vedno vnet tudi za telesno blagostanje svoje velike družine. Njegova radodarnost ni poznala mej rimske države; kjer koli so trpeli katoličani preganjanje, potrese, povodnji, vojsko, lakoto, za vse je imel skupni oče srce in je po svoji moči pomagal. Še zdaj, ko živi od miloščine svojih otrok, deli pri-nešene mu darove z revnimi in preganjanimi. Pred celim svetom stoji Pij IX kot papež, ki je visoko dostojnost svojega sedeža vsestransko varoval. Kar ga posebno odlikuje, je njegov boj proti liberalizmu in revoluciji. Nikoli ni resnice zakrival, nikoli ga ni lažnjivi blišč novodobne omike le za trenutek oslepil ; srčno in neustrašeno stoji laži nasproti. To mu je nakopalo neugasljivo sovraštvo liberalnih junakov, ki ga grdijo v vseli slabih časnikih. Svet in e-vangelij se ne bota nikoli sprijaznila ; z drugimi besedami, tisti liberalizem, ki se imenuje novodobno civilizacijo, bo v večnem sovraštvu s sjilabus-om in dogmatičnimi sklepi vatikanskega zbora. Ravno tako ne more revolucija od Pi ja IX nič dobrega pričakovati ; ne prilizovanje, ne strahovanje ne premeni papeževega odgovora: 3ne mo- kustos vatikanske bibliotheke, Wokaun, pražki namestni škof, in učeni piaristDob-ner to reč vsled dobljnega starega rokopisa resno pretresovali in so prišli do prepričanja, da 1390 mučeni Jan. Pom. in 1729 svetnikom prišteti Jan. Nep. sta ena in ista oseba, da zvijačni kralj se je po-služil kladrubske zadeve le kot ugodne priložnosti, da bi se nad molčečim duhovnikom znosil, in da bi na tezalnici zvedel spovedno skrivnost. „Kritični mojster Dob-ner“, kakor ga Palacky (Gesch. v. Bohm. III 62. op. 70) imenuje, je o tem spisal posebno kujižico: Vindiciae etc. Pragae et Viennae 1784. Njegovega mnenja so se potem zgodovinarji (Hofler, Ginzel, Stadler) po večem prijeli in ta misel bo pred sodiščem historične kritike vedno največo veljavo obdržala. Dobrowsky, Pubitschka, Zimmermann so zastonj iskali dokazati, dva. Janeza; Pub. sam priznava, da Dobner-jevo mnenje ima dosti trdno zgodovinski* remo*. Njegovo stanovitno zanikauje na-polnuje narode z navdušenjem in uči vladarje, da morajo v vseli okoliščinah pravico braniti. Slavnostne dneve, ktere obhaja Pij IX. 16. in 21. junija, so katoličani celega sveta srčno želeli in je z veseljem pozdravljajo, ker dajejo priložnost pokazati na poseben način žaljenemu višernu pastirju pokorščino in ljubezen svojih zvestih. V mnogih zborih se vršijo posvetovanja, kako bi se obletnica spodobno praznovala, in kar se kdo lepega izmisli, vse izvršijo združene moči. Naj se toraj tudi med nami vredno slavijo veseli dnevi : ljudstvo naj se pod-učuje o pomenu in imenitnosti teh dnij, v hiši božji naj se prejemajo ss. sakramenti, javne in iskrene molitve za glavarja cerkve naj se pošiljajo proti nebesom, hvalne pesmi in splošno veselje naj poveličujejo ta dan. Po različnosti ljudij in krajev naj se različno praznuje 21. junij; edini bodimo pa vsi v pokorščini in ljubezni do prestola Petrovega, do skupnega očeta. Pi ja IX. Dopisi. Kamno, 14. junija. Ena goreča i uže davno gojena želja spolnila se je danes našej občini. Kjer nam je pred malo leti še rasel telesen kruh, tam smo si postavili dušno žitnico. S pomočjo božjo i dobrotnikov postavili smo v našej občini hišo Gospodu nebes i zemlje, i danes jo je na-napolnil On s svojim Veličastvom. Imeli smo danes blagoslovljevanje naše nove cer-sve i prvič v njej službo božjo, katero so opravljali v. č. g. dekan iz Tomina, spremljani od petih č. g. duhovnov te okolice. Naudušenja i veselja naše občine vam ne bom popisoval, ker si ne upam dostojno izreči, kar občutijo danes naša srca. Pozabili smo trud i stroške toliko več, ko so nas vč. g. dekan v pridigi živo spominjaii obilnih tolažil i milost i dobrot, katere nam hoče tukaj deliti usmiljeni Bog. K slovesnosti so pripomogli tudi izurjeni toniinski pevci pod vodstvom izvrstnega pevovodja g. učitelja Fajgelja. Slovesnosti se je udeležilo tudi mnogo ljudstva iz okolice, da-siravno je bilo vreme mokro i skoraj mrzlo, ker pretečeno noč je sneg pobelil naše gore. Zdaj nam ostaja pa le še ena želja, da bi namreč cerkev ne ostala zapuščena, ampak da bi kmalo mogli dobiti dušnega pastirja. Komen, 14. junija. Gospodu dopisniku iz Komna v predzadnjem listu „Soče“ moram pred vsem javno izreči, da k spisu ovega članka ga ni nagibal občni blagor, temuc le njegova znana strast in posebno pa njegov zlobni namen, da g. nadučitelja kot organista v ljudskem mnenji poniža in zauičevanju izda ; zraven tega pa tudi, kar mu je posebno pri sercu, da duliovenstvo ogrdi, nesramno obrekuje ter mu na ta način ljudsko spoštovanje iu zaupanje odvzame. Vse to je dovolj razvidno iz ovega dopisa. Za to je pa tudi omenjeni dopis občno nevoljo izbudil, vsaki pošten čitatelj ga je grajal ; in ker noče biti nobeden pisatelj ovega članka, se v obče govori, da dopis nikakor ne izvira iz Komna, temuč iz tiste zlobne kovačije, v kteri se pšice pripravljajo, da vero iu vse, kar je dobrega in svetega s satanskim veseljem napadajo. — Na županovo in drugih željo je nadučitelj prevzel orglanje v cerkvi brezplačno, ali kakor se je sam lepo izrazil „k slavi božji*. Tudi Komenski pevci so mu nektere krati pomagali peti v splošno zadovoljnost. Ako pa pevci nočejo vselej peti, kdo jih more prisiliti? Ker je pa pred zadnje „Soča“ g. nadučitelja, kot organista in pevca, nesramno in gerdo napadla, so se nekteri Občinarji bali, da on s tem ra-žaljeu orglanje popusti; kako so se pa začudili, ko jini mirno in ponosno reče : „V čast, ne pa v sramoto si štejem, če me „Soča* graja*. Sočni dopisniki niso mogli gospodu B. pred nastopom nadučiteljske službe v Komnu drugega očitati, kakor da je klerikalen. Po nastopu službe so že drugo iztuhtali, da je nesposoben za to. Obče pa je znano, da g. B. se že čez dvajset let s šolo peča v splošno zadovoljnost. Kar se tiče orgljanja in petja v cer-' vi, moram reci, da g. B. je storil do sedaj, kar je mogel in da si bo v prihodnje ■ gotovo prizadeval, da bo kake pevce izučil, ako sedajni ne bodo hoteli ž njim peti ; to poroštvo mi daje njegova posebna mar- podlago. (Chronol. Gesch. v. Bòhm. 51). 1874. Nekoliko drugači učijo novi učeni v naših šolah; pravijo, da sv Janeza Nepo-mučana do 1729 ni nikdo častil, da Čehi so častili Husa kot narodnega mučenca, da jezuitje so se Husa zbali in so njegovemu češčenju podtaknili Jan. Nep., da so Hu-sovo štatuo (kip) pobelili, s štolo oblekli, ji kelih izbili in križ v roke d ja li, da so hoteli z Janezovo legendo spoved priporočati, ki je bila zarad protestantizma v nevarnosti. — Mladi vitezi se borijo za o-stroge it la Don Quixotte. Zgodovina spri-čuje, da Janeza je ljudstvo častilo na njegovem grobu, na tistem grobu, ki je bil 15. aprila 1719 sodnijsko preiskan. Hus nima groba, ker je bil v Konstancu sežgan, in njegov pepel je bil v Beno vržen, dahi ga Čehi ne dobili. Hus je umrl 1415, Janeza imenuje nadškof že 1393 „martyr sanctus*. Missijon Čč. Oo. Kapucinov v Braziliji. Pernambuk 15. oktobra 1873. v Častivredni Obe ! Velika, veličastna, čudovita je moč prave vere nad človeškim srcem. Bog hodi za to zahvaljen! Samo prava vera zamere I ukroiiti srce divjaka, ona sama spreminja ljudojedeo v krotke, pohlevne in ponižne jagnjeta Jezusove čede. Prebivalci velikih ; in omikanih mest, poglejte te v še prvot-I ne gojzde Sladke Reke (Rio Dolce), in za-1 gledali bodete ginljiv obraz, kakoršuega ne : najdete lahko drugod, to je, videli bodete divjaka, telesno, nravno in dušno skoraj doli med neumno živino ponižanega, ker se je bil ločil od Boga in prvotne omike, v-novič po apostoljskih Gospodovih služabnikih poklicanega v hišo svojega Boga in vmeščenega v veliko družino nebeškega tičeta. Bilo je 12. junija 1873 na praznik sv. Eešnjega Telesa, v središčnem Aldea- ljivost in delavnost. Ako bi bil g. B. še boljši organist in pevec, bi vendar ne mogel se popolnoma s sedanjimi pevci zlagati, za to ne, ker nima ne veselja ne volje po krčmah posedati in po noči voglariti in spi joče buditi. Sočinega dopisnika, kteri je kvasil o g. B. kot organistu, in tudi dosti govoril, pa nič povedal, o nekem duhovnu, ter obljubil prihodnič kaj povedati o duhovnih, o jeziku v šolali in Bog ga vedi kaj še prosim, naj le določno piše. V Škerbini, 15. junija. Te tri dni.je pri nas deževno in zelo mrzlo vreme, bu-rja pa tako neusmiljeno piše, daje po polji mnogo škode napravila ter sadje in soseb-no grozdje tako otresla in oblomila, kakor najhuja nevihta in toča stori. Po tleh leži polno omladja in listja, kakor jeseui, kedar odpada. To nij bila navadna burja, ker je tako čudno zavijala, da je vsa zavetja o-biskala in povsod dosti škode naredila. Letošnja spomlad je res odveč nemila, vsako upanje pokonča kmetu pred očmi. V naši srenji je mnogo češenj, ravno so dozorevale, in še ta teden so imeli priti ne-mci po nje, pa neusmiljena burja jih je tako otresla in otolkla, da je samo na njih v naši srenji više tisoč gold. škode naredila. To je tem britkeje, ker je uže tako obupno slaba letina. Kljub temu pa se škrbinski fantje in dekleta dobro napravljajo za ples, katerega bodo imeli na spomin cerkvenega blagoslov-Ijenja, t. j. prihodnjo nedeljo. Vendar pa hočejo fantje prvo tudi Bogu čast skazati, ter so se pogodili z vojaško godbo, katera pride tisti dan iz Trsta, da bo pri obhodu svirala, in bodo pri cerkveni slovesnosti na svoje stroške streljali. Ne morem si kaj, da ne bi omenil pri tej priložnosti še velike nespodobnosti, da je uže toliko let tik cerkvene posvečene stene gnojišče, katero bi se bilo pri količkaj boljši volji uže davno lehko odstranilo v večo čast božjo. To naredi osobito na ptujce kaj neprijeten vtis. Iz Cerknega, 15. junija. — (Sneg — letina —. podzemeljska j n ma) Sneg im zopet le sneg, kedaj ga bo konec ! Komaj je mento-u (pristavi) imenovanem po neoma-dežvanem spočetji Marije Devive, v Itam-bakuri, tretjem oddelku okroga, ki mu pravijo Mukuri, in vse se je gibalo v nenavadnem življenji od ranega jutra. Mala lesena cerkvica, pokrita z orehovo skorjo, je bila dans lepo ozaljšana z belo in rudečo tkanino, čedno okinčana z divjimi cvetlicami, in z vejami palmovimi in druzih dreves. V spodobni daljavi od cerkvice je bil postavljen prenosen aitar, in v sredi med cerkvico in altarjem so.ubogi divjaki nasadili malih palmovih drevesic na vsaki strani. Po peti maši je bila procesija, ki se je tako le vršila : Od spred je nosil križ Antonio dos Santos, pobožen sedemdesetleten starček, ki je bil tri milje daleč prišel s svojimi otroci, sorodniki in sosedi; on je od spred s križem korakal, in po lesoviji pot delal, da je mogla procesija za nj im j dokler so prišli do Aldeamento-a. Za križonos.cem so v lepem redu stopali po dva in dva možki s svojimi zvon- v zadnjih 14. dueli hudo pripekajočo solnce zadnji sneg na našem Poreznu (5150' visok) razstopilo, že smo ga včeraj in danas zopet na bližnih, colo nizkih hribih zagledali in gorkomer nam je padel za 10 stopinj čez dan ; k sreči nema ta, po letu nam neljubi gost, več obstanka, ker ko bi tako šlo naprej, kaj bi bilo z našimi pridelki. — Letina nam dovolj dobro obeta : žita so prelepa, sadja bo obilo, naj več jabelk, malo manj hrušk prav malo pa češpelj in orehov. Kake nevihte nas Bog obvaruj ! sicer bi bilo slabo za našega kmeta, ker prav malo jih je, kterim bi letos ne bilo potreba kupovati živeža — Pred kakimi 40 leti je bilo v Ravnah (V4 ure nad Cerknem) videti še precej veliko in čedno podzemeljsko jamo s prelepimi, vmes prav snegobelimi stalaktiti (kapniki), kterih se je veliko odneslo; nahajajo se v LiublJanškem muzeji in po drugih zbirkah. Mar-sikterega prijatelja narave je ta jama privabila v Ravne. Ko so pa blizo jame novo hišo zidali, so vhod, Bog ve, iz kakega vzroka, zasuli in celih 40 let ni bil nihče več v jami. Še le letos se je po prizadevanji posestnika g. Ivana Kofol-a jama zopet odprla, vhod čedno popravil, pota po jami zravnala, da se sme slehern brez strahu va-njo podati in naravo v njenih prečudnih izdelkih občudovati. Izplačalo bi se zlasti naravoslovcu specialistu to jamo obiskati zarad podzemeljskih hroščev, kterih se obilno tamkaj nahaja. Iz Brd, 16. jim. Desolatone desolata est terra! Kakor peklena furi j a je divjala mrzla burja po naših Brdih 13. 14. in 15. junija. Kaj enacega ne pomnijo stari ljudje. Grozdje, ki se je ravno razcvetalo in je obetalo obilno trgatev, je neusmiljeno obrala; žito je po tleh pometala ; turšico in fižol je bolj kot naj hujša slana posmodila; sadje je otresla — in celo drevesa rila: z eno besedo opustošila je hudó vinograde in polje. In taka in še strašnejša Jobova sporočila nam dohajajo od blizo in daleč. — Uže lani so ljudje lakote medleli v nekaterih krajih ; poživeli so pretečeno zimo in pomlad bodice jesenske pridelke — in sedaj je upanje v dobro letino razdraženi vihar odnesel! Socijalno — oziroma želodčno vprašanje se bode letos neprijazno oglašalo pri durih osiromašenega kmeta. Ali bodo pa zbrani „očetje“, kedar se snidejo v dunajski lesenjači, pokazali kaj srcii za ljudske reve ? Ce ne bodo imeli bolj siljenih rečij! Skovali so spone za svobouo katoliške cerkve ; vrezali so brzde za duhovnike, ki ne ležijo v prahu pred malikom vsemogočno države, — treba bode še s civilnim zakonom srečo krščanskih družin in podlago zdravega, moralnega družabnega reda spodkopati in Jezusovcem — brezverstvu nevarnim s potnimi listi dokazati, naj ne iščejo svobode vesti v usfcavaški Avstriji ! Fuks-i in Dittes-i : bodo poskrbeli, da se bodo podvizali takim in enakim potrebam v okom priti. Za študije socialnega in narodnega v-prašanja nijsa imelL ljudski očetje do sedaj časa! — Borsnim špekulantom, vitezem denarnega poloma so pomagali z 80 miljoni, katere naj žulji ubozega ljudstva skladajo; kedó bode pa stradajočemu ljudstvu kruh lomi H Se strahom nas navdaja neka misel, katere si ne upamo tukaj zapisati. Ali bodeš ukal samosvesti in neodvisnosti v mišljenji in delovanji pri človeku borečemu se z naj nujiiišimi dnevnimi potrebami? Bodočnost se nam ne smehlja in bilanca za 1. 1874. ne kaže biti vgodna boriteljem za verske in narodne svetinje! Bog daj, da bi se motili L Ogled. Avstrija. Huje kakor bi bilo iz jasnega trešilo, osupnila je naše ustavake vest, da skupni vojni minister Kuku je dobil od-)ust in da na njegovo mesto pride c k. namestnik v Pragi, baron Koller, general. Ta prememba pomeni nekaj, to slutijo vsi. Vojni minister Kuhn je skoz in skoz usta-veve.ee in vsled tega ravno tako liberalen. Liberalizem, kteremu se je bil udal, hotel je vpeljati tudi v armadi in jo liberalno v smislu naših ustavakov napraviti. Žalibog se mu je to precej posrečilo, pa ne v čast in veljavo avstrijske armade. Da irjegov odstop ni našim ustavovercein po volji, ki se nar bolj bojijo močne armade, ker znala bi jim ta njihove pruske (!) namene prekrižati, razumi se lahko. Sicer je min. Kuhn že večkrat prosil za odpust in tudi zadnjič po sklepu delegacij; vender mu j> prišel zdaj nenadoma. Z kapucin, misijonar. Dcit Ini zb vi bodo se odprli 15. septembra, Goriški in Tržaški za rad trgatve že sredi augusta meseca. Pravijo, da so bili za ra d tega ni c. k. dei e h n namestniki poklicani na Dunaj, da dobijo instrukcije o tem; bilo bi to še prezgodej. Verjetnimi pa je, da pravi vzrok tega so upeljava konfcssijonaliiih postav in notranje žugajoče liomatije. Nezadovoljnost nenemških narodov začelo je vlado skrbeti. O izvrševanji novih verskih (konfessi-jonalnih) postav, zagotovljajo vladni listi čedalje bok, da vlada se bo skrbno ogibala ntzpora se skoti. Vlada ima priložnost pokazati, kako misli o tem, zdaj ko je škof Tridentinski prisilil liberalnega duhovna Prato-a k preklicu, in ker to namerava tudi rusinski metropolit in nadškof Sembra -toviez proti onim svojim korarjem, ki so za konf. postave glasovali. — Liberalni listi vlado silijo in jej grozijo, naj svojo moč pokažejo proti škofom, kakor dela Prusija, drugače ji bodo nasprotovali, vlada se pa umika. Volitve za dež. žbor na Češkem bodo 6. in G. julija. Porazumljenje med Mlado -in Starocebi ni se vresničilo in akoravno letos že peiikmt volijo. Mladi hočejo svoje kandidate staviti — v prid ustavovercem. Naš cesarjevič nadvojvoda Rudolf biva od 15. t. m. v Krems-u, da se praktično izuri v vojaških vajah. Cesarska rodovina imela je sopet priložnost, prepi racati se o domoljubji nemških liberaluhoy prusakov, ki so namerovali med avstrijske zastave tudi pruske postaviti in ki niso hoteli u-deležiti se slovesnega sprejema zato, ker cesarjevič se posluži za tri dni poslopja omlašnjega — župnika. Vnanje džrave. Nemško. Pruska prekanjenost in neznačajiiošt se je sopet v lepem svitu pokazala. Okradena sta poslanca avstrijski in angležki; med drugo robo ukradli so tudi skrivna, važna pisma. Olle Viljelm, car nemški se zarad tega neki hudo jezi. Ko bi mu kdo verjel ! — Take tatvine pri diplomatih Prusom niso nenavadne. F> anrosko. Med skrajnimi republikanci in privrženci Napoleon-ovimi v nar. skup-‘ ščini in zunaj nje je hudo sovražtvo nastalo. Temu vzrok že deloma skrivna agitacija bo-napartističnih agentov, deloma radikalnega Gambetta surovi napad v skupščini. Zunaj zbornice je med strankama celo do tepeža prišlo. Škandali veliki so se godili.— Nar brze bo nar. skupščina republiko stalno razglasila. i Spaniško. Poveljnik rep. armade general Concho je začel vender enkrat Kar-liste napadati. Karlisti so sploh močnejši, le topov imajo premalo. hali ansito. Vidik kat. shod je bil v Benetkah od 12. 16. t. m. »Sv Oče, pa- pež Pij IX. nasiopijo 21. t. m. devetindvajseta leto svojega vladarstva. Po vsem kat. svetu se delajo za ta dan velike slovesnosti. Dom nòe novice. (Cerkvena slovesnost.) V sredo 10. junija so visoko častiti gospod And. Jekše dekan kobariški, slovesno blagoslovili ogeljni kamen za novo cerkev v Florjani. (Umrla .sta:) V. č. g. Jožef Oalliguris fajmošter v Terzo-i 16. t. m. in č. g. Anton Malic, vikar v Št. Ferjanu 17. t. m. v toplicah v Tržiču (Monfalcone), li. I. P. Ilazne vesti. — ..Šolski bratje11. V začetku leta 1876 imela je družba šolskih bratov (Frères des ócoles chrótiennes) na Franeozkem 1644 po po okoljščinah tri- štir- pet- in več razrednih šol. 7864 bratov je učilo in 625.561 učencev je hodilo v šolo, med njimi bilo je 61.858 odraščenih in 4779 vojakov, ki so večerno šolo obiskovali od 8—10 ure. Vrh tega imela je družba po fianco/,kih naselbah 41 šol z 209 brati in 6762 učenci, v nefrancozkih deželah, posebno po misijonih, pa 1819 bratov in 66.085 učencev. — Za župana v Rihenbergu je starašin-stvo enoglasno izvolilo Andreja Robič-a moža prebrisane glave, ki je razun zadnjih treh let v pred zaporedoma županoval. Čestitamo! — Procesije na sv. Goro iz Kanalske dehantije zadnjo nedeljo ni bilo zarad slabega vremena. Ker ljudstvo procesijo silno želi, nadejati se je, da jo bodo kako drugo primerno nedeljo držali, ako je mogoče. Ustnica uredništva. - G. V. prihodnjič. •lavna SSaflivnln! Podpisani občinski zastop si šteje v prijetno dolžnost javno hvalo izreči vsim dobrotnikom, pa tudi vsim, ki so k slovesnemu blagoslovljenju naše nove cerkve kaj pripomogli. Pred vsim se zahvalujemo za visoko-dušni dar Nj. veličanstva presvetlega, cesarja Ferdinanda in cesarice Marije Ano, ki sta v ta namen podariti blagovolila 500 gl. P. n. dekanu, častiti duhovščini, pevovodju in pevcem in vsim drugim dobrotnikom — stokrat Bog plačaj ! Na Kamnem dne l(). junija 1874. Anton Berginc l/r. podžupan. (L. S.) Anton Gaberščik l/r. načelu. Janez Sovdat l/r. »stareš. ■RaBaHnHBMnRMffMMVwaanwntmtMVBrMVflrwnanMBiMMi Borsni kurzi na Dunaji 18. junija. gl. kr. Enotni drž. dolg. v papirju . . 69.45 „ „ „ „ srebru . . 74.85 Drž. posojilo leta 1860 . . . 108.— Akcije narodne banke .... 996.— Kreditne akcije.................... 220.25 London..............................111.90 Napoleon d’ or....................... 8.93 Cekini...........................—.— Adžjo srebra........................106.20 Tržna cena. gl. kr. Pšenica ..........................3.68 Rež...............................2.10 Ječmen............................3.84 Oves .............................1.50 Koruza ...........................2.57 Ajda ............................... Krompir............................-.— Seno .............................1.05 Slama.............................-.80 Oznaniln ik. Od 1 vin 1707 Svetinja za napredek /-——s/* | Svetinja za zasluge j ALBERT SAMASSA c. kr. dvorni zvonar, izdeljevalec strojev in r; znotfiega orodja pri gašenji ognja v Ljubljani priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom: Vbraia zvonila z A'so potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, za-• more en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po naj nižji ceni Občinam in gasilnim družtvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje Diploma pripoznanja ) ) v obrokih. Diploma pripoznanja ) ) 14 ivctiuj Odgovorni izdavatclj in urednik: ANTON VAL. TOMAN — Tiskar: SEITZ v Gorici.