43. Itevflka
V Ljubljani, dne 20. decembra 1919.
VI Mo
a ---
M tmtmmum
4w — llMiiftrtm u c3c iMo S K)—, » pot Mi X l*-, m SMrt lata K 5r—.
i Merita 40 Tin. v
M4£!to ti	Ib
llrtllm, S«J«kwj*»» ■Um ftteT 4 H. «i Talili« It m
'-totooptoi m »e vrač* jo. — iSMniU M MraSnteT^ju,
inilloreter vrstici š« si-att pri eafcrat^i objavi pr 00 ri«arja. pr? trikrst-i»i po 58 vinar)?., pri šest-kratsi po 56 ^n., pri oelc-totaih »k-araii pc 54 tir. =a r»»koKK»{. — Za rame atrrsitd. stanorem vrstic« 50 Vta. — Reklam. so poštnin« proete. — Nefrnokira-m jili« m »e •jMtrJejsajo.
Podajmo si roke!
Podajmo « rake k udu 1 To ukwm biti geslo vsakega delavca, ki smatra organizacijo m resno stvar in ki Jo tudi razumela. Dolgo let že delujem v organizacijah, ne v eni, marveč povsod, kamor me zano-ae potreba, in priznati moram, da štejem med najsrečnejše trenutke Uste, ob katerih sem z radostjo opažal, kako složno, luko zavestno streme delavci'in delavke,' katerim pripadam tudi sam po slogi hi po soglasju v organizacijah, zakaj le ta take organizacije se more razviti resno dek>, »motreno delo, ki nosi obUe sadove za nas zatirani proletarijat.
la kakor je potrebna sloga V posameznih društvih, organizacijah, prav tako je potrebna ista sloga. Isti smoter V celokupni delavski armadi, ker le kot enotna fronta‘doseza tem krasnejše uspete.
Na Slovenskem se je pričela od »trati delavskih organizacij velika akcija proti draginji. oderuštvu -in verižniStvu. Kdor ima rfektdfko upogleda v to zločesto gospodarsko politike in kdor občuti te neznosne razmere na lastnem telesu, ker nima dovelj denarja, da bi se dostojno preživljal in oblačil, kar zadeva Vse -delovne slote. ta mora pšissnaU, da Je bol ‘Preiti tem razmeram nujna stvar,jneobfeinen bolj, 'kakršnega so izvedli na CeiŠkem s pomočjo delavstva. Pri nas So razmere res nekaj drugačne, toda, dasi ima delavstvo v tem boji; nasprotnike, ki se »»javljajo zlasti med kierikalci, mora njegova odločna volja vendar zmagati. Pszmere. v katere so nas spravili klerikalci m radikalci so ■oznosne in nemogoče se Je ikvttf * njih, ker te kanitallzem kot največji verižnjk.
ko so mu klerikalci dovolili prosto trgovino, zasegel vse, kar se Je dalo pokupiti in sedaj navija cene kakor se mo poljubi. Blago >e v skladiščih, se skrivaj izvaža in uničuje, smo Kato, da cene narasejo. Za-radltega imamo leto« tako hudo zimo po krivdi tistih, ki so v državi protežlrall kapitaliste, prepuSčall pa narod svoji usodi.
V novejšem času je izšlo nekaj na-redeb in odredeb, ki pričenjajo boj proti skrivaitfu živi Jenskih potrebščin in veri-ženju. Toda odredbe same malo pomagajo, Če narod sam he vzame to akcijo v roko, nam se bo dosti pomagano. Če je vlada -pričela preganjati verfrnrke Ih oderuhe, potem mora tudi ljudstvo sodeloval is prisiliti vlado, da nadaljuje svojo akci;o ne površno, ne popustljivo, marveč z vso energijo m z vso doslednostjo. Tukaj ne »me imeti vlada nikakršne^ usmiljenja, p« bodi Peter ali Pavel, ker sicer bo tudi ta akcija le poizkus, ki bi le malo ‘KOffŠHl.
Delavske organizacije same so zahtevale to akcijo in jo bodo podpirale. V ta namen se vrše po raznih krajih In organizacijah shodi, na katerih se stvarno razpravlja o pravih vzrokih teh razmer in poti, po katerj naj se te ineznosne razmere od o p« vi w. Ni lahko to delo. Uspeh »e ne more pokazati takoj, ker je zlo ukorenl- • njejno, toda z vztrajnim delom pa nam bo mogoče priti i* tega propada, v kateri so nas pahnili brezvestni ljudje.
Povsod, kjer so naše organizacije, se osnujejo detevsfc: akc.Jški (delovni) odbori. Ti odbon zaenkrat ne morejo imeti droge naloge ksrkor pazne zasledovati ve-rižnike in oderuhe, ki Jih pozneje, ko se akcija podrobno izvede In ko dobe akcijski odboro tudi potrebno oblast, svojo na-
logo najvestneje izvedla. Delo v tem pogledu se je tore] že pričelo, a nadaljevati ga Je treba, dokončati ga Je treba m privesti vse zločince v tem pogledu do tega, da dobe primerno plačilo, ker so morili in more še danes slovensko ljudstvo s svojim verižni$tVom in oderuštvom.
Za vse organizacije in za vsakega organiziranega delavca velja apel: boj draginji, boj oderuhom la verižnikoml Dosti je ljudstvo izčrpano, dosti je trpeio hi trpi še danes!
IzkoriSča ga jugoslovanska btsfvazt Ja, kakor bi ga izkorllčkla vsaka drugal
Stavka grafičnega delavstva v Sloveniji.
Med aajpotnemboojhi mentoa gflfit>
nja v Slovenil spada vsekakor zadnja stavka tiskarskega, knjigoveikega Id kai* tonažnega delavstva v Sloveniji. V mezdni boj je bilo zapletenih nsd 800 delavk in delavcev. V stavko Je stopilo vse delavstvo tiskarn in tiskamlSklh knjigoveznic, to je skoro 600 oseb. Stavka Je traja!* ravno osem tednov.
Ko je to delaivstvo predložilo spomenico so Izjavili delodajalci, da M se pogajali samo s pomočniki, ne pa s pomožnim delavstvom, dasi je bilo to najslabša plačano. Tudi knjigovefki mojstri se niso hoteli pogajati skupno. Organizacija se na obliko pogajanja ni kapriciraia, ker je smatrala, da Je glavno uspeh, venda- p« Je vztrajala organizacija na tem, da se bo) konča skupno. Na odgovor delodajalcev; ki so imeli dvanajst dni časa za pogajanja,
LISTEK.
Zakoni tu naredbe.
Uredba o delovnem času v »ndustrij-*rth, rudarskih, trgovinskih ta prometnih 'Podjetjih, Id Ima moč zakona se kU?«*:
N« ozemlje kraljestva Srbov, flrve-tov ta Slovencev, v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovskih ta prometnih obratih ta podjetjih, bodisi privatnih ali pripadajočih državi, okrožju, občini, k?kor sploh pri delih te vrste, ki ne postransko vrše v drugih podjetjih privatnega ali jakega značaja, ne sme delovni čas presezati osem or na dim ali oseminštirideset ur na teden.
Te odredbe veljajo skladno tudi za podjetja industrijskega značaja pri kmetijstvu m srozdnem gospodarstvu.
Za prometna podjetja (železnice, pošte. 'elegrafe, telefone. tramvaje, brodar-*tv;i :td.) se morajo določila tega paragrafa uporabljati z modifikacijami, ki so neizogibne, z ozirom na značaj te* ood-
jetij. Te modifikacije določijo dotičn: ministri v sporazumu z ministrom za socialno politiko.
Spore o tem. ali spada podjetje pod
to ali ono določilo 1e uredbe, rešuje minister za socialno politiko, ko Je zaslišal Interesente.
I *
Z* industrijska ta obrtna podjetja, ki
ne prestopajo obsega domačega obrta in v katerih so zaposleni samo člani podjetnikove družine, ne veljajo določila te u-redbe. Spore o vprašanju, ati naj se taka pod je;, ja smatrajo za domačo obrt v smislu teda odstavka, rešujejo oblastva. navedena v 5 8. tega zakona, ko so zaslišala zainteresirane zbornice.
53.
V osemurni delavnik se ne računi odmor, ki Je po zakonu, naredbi. pogodbi ali običaju določen za posamezna -podjetia ta posamezne obrate ali za posamemc kategorije podjetij.
| 4
Dc7ovrri ^ mote podaljša d izjemoma, la
1. Pri podjetjih. M morajo po bistva posla ali zaradi javnega interesa delati brez presfanka. V teh primerih st morejo, da se zagotovi redna Izmena ddrvskft
skopta, zavezati samo moški delavci Čex osemnajst let, da v razdobju treh tednov ua/več enkrat delajo šestnajst ur, vStevS običajni (z zakonom, nared bo a!j pogodbo določeni) odmor. Takim delavcem gre v rszdobln trdi tednov enkrat odmor popolnih štiriindvajset ur, ki se ne vSteva v tedenski odmor, it določen z zakonom aTl pogodbo.
2. če nastopi nepričakovano potreba -— ki se ne pojavlja periodično — da se v obratih odpravijo zapreke neoviranemu delu. V takih primerih je podjetnik zavezan. da v roku Štiriindvajsetih sir priJaVl obfastvu, označenemu v § S., kd&j Je nastopila ovira v rednem poslovanju ta kdaj je prestala.
8. ObJasjvo, označeno v ^ K, more na prošnjo podjetja v interesu boljšega nreskrbovanja dovr>liti. da se za posamezna podjetja podaljša delovni čas največ na deset ur dnevne ali na šestdeset “j nr 'tedensko, a tudi fo največ za^rt tedne, i Na ponovno obrazložene proinje ss more
pa se niso zmeniH, je delavstvo ogovorilo s stavko, ki je nastala dne 13. oktobra v celi Sloveniji. Prijazni delodajalci so na to izjavili, da se na podlagi spomenice spioh ne podajajo in začeli so blatiti delavstvo, pisati o velikih plačab in dolžili delavstvo, da je to političen štrajk. Nečeden boj so vodili delodajalci, hoteč vplivati na javnost, ki pa je končno le uvidela, da je boj delavstva opravičen. Osem tednov stavke in ves ta čas je bilo delavstvo popolnoma solidarno.
Končno je nastal že v šestem tednu preobrat.. Vlada je potrebovala tiskovine in rekvirirala tiskarno, organizacija pa je napravila z vlado začasno pogodbo. Sko-ro ob tistem času so se začele majati tudi druge tiskarne, ki so uvidele, da hočejo velika podjetja oškodovati rnala in le s težavo so delodajalci vzdržali disciplino v svojih vrstah, dokler nista omahnili še dve tiskarni Prva je bila Mostbockova v Mariboru, ki je tiskala med stavko »Naprej" in potem so prihajale še druge. Kakor angel rešitve je prišlo za delodajalce posredovanje vlade, ki ga je po dolgem prerekanju prevzel najprej s. Prepeluh in pozneje tajnik obrtne in trgovske zbor-n;ce g. dr. Fran VVindischer, ki je po v<ič dnevnih obravnavah dosegel sporazum med obema strankama.
Uspeh mezdnega boja je razmeroma sijajen. Plače se zvišajo po 40% pa tudi do 200 odstotkov, ker je organizacija obstala na tein, da se morajo zlasti plače slabeje plačanemu delavstvu razmeroma znatno zvišati. To se je zgodilo zlasti pri tiskarniškemu osobju, kjer sedanje plače znašajo le majhen del produkcijskih stroškov. Pomožno osobje, ki je imelo doslej od 15 K pa do 100 K piače na teden dobi povprek 60 K na teden več in četrtletni nabavni prispevek po 100 K samski in po 150 K oženjeni. Kvalificirano delavstvo po 108 K več in nabavni prispevek.
HujSi jc bil boj za knjigoveze in kar-tonažne delavke. Tu imamo opraviti z malo obrtjo in z delodajalci, ki socialncga vprašanja ne upoštevajo in ne poznajo. Vendar se je tudi tukaj dosegel znaten uspeh. Najorej se Je izvojevalo priznanje organizacije. Dalje so se zvišale minimalne plače več nego za 100% in vrhutega se preračuna plače tako, da dobe delavke najmanj 20% poviška in delavci najmanj 30 odstotkov. Med njimi so pa tudi, ki so dobili po 50, 70, 80 odstotkov.
ta dovolitev podaljšati največ trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu.
To velja tudi za industrijska in za obrtna podjetja, ki delajo sezonsko.
Predložene prošnje je pristojno obla-stvo obvezano (§8.) rešiti v roku 3 dni. Dokler prošnja ni rešena, je prepovedano podaljšati delovni čas.
Ako podaljžba delovnega časa čez osem ur ne traja dalje nego tri dni v mesecu, ni treba posebne dovolitve, nego Je dovolj, da se o tem obvesti pristojno ob-lastvo.
§ 5.
Določila § 1. ne veljajo za one pomožne posle, ki se morajo nujno dokončati, da se delo lahko začne ali izvrši (čiščenje delavnico, pripravljanje in čiščenje kotlov, strojev itd.), in ne za podietja nestalnega značaja, započeta zaradi neod-ložne izvršitve dela. ki je potrebno spričo izrednih razmer ali sile. kakršni so posli ob požarih, povodnjih i. dr.
§ 6.
Za delo. ki traja čez čas. določen v § 1„ odnosno čez oseminštirideset ur na
Ta rrafvečff mez ifn? Kr#, S siW9 ga
imeli v Sloveniji, odkar pripadamo Jugoslaviji že precej močna, potem pa, da mora biti vsaka organizacija, ki hoče izvesti mezdne boje. dobro pripravljena duševno in ma*erijalno. Kapital se v Jugoslaviji silno hitro organizira, kartelira. Ustanovili so žc industrijsko zvezo, ki jo vodi znani Snžener Šuklje. Ta zveza se je vmešavala že v stavko ljubljanskih kovinarjev, tiskarjev in sedaj se umešava v mezdno gibanje usnjarskih delavcev. Nevaren nasprotnik Je to. Zaraditega je dolžnost vseh organizacij, da nastopajo mezdne bole v popolni zavesti na zmago, pripravljene kakor mora hiti pripravljena dobra delavska organizacija.
Pripravljen! duševno, materialno m .disciplinirane!
Občinske volitve.
Nedavno so sporočili iz Belgrada, da se bodo kmalu po novem letu vršile volitve v občine tudi pri nas v Sloveniji. Nam vsem je prav dobro znano, da Je občina podlaga blagostanja. V občini, kjer odloča klika, meščanstvo ali kierikalstvo. Se ni bilo nikoli zmisla za Občinarje v splošnem. Tista gospoda, k? je vladala v občini, je vladala le v svoje koristi, ni pa se brigala za splošne potrebe, za občinsko gospodarsko politiko itd. Imele so župana te občine, a drugače občina navadno ni koristila občanom.
Ko pridejo nove volitve, mora delavstvo poskrbeti, da zavzame povsod v občinski upravi primerno mesto, ne pa pripuščati svojo usodo dosedanjim občinskim veljakom, ki so delali zlasti med vojno delavstvu in siromašnim slojem prav pogostoma velike krivice. Sploh, delavstvo mora kot enakopraven faktor v občini priti do popolne veljave. Ce smo v svobodni državi, če smo bratje, če smo vsi državljani enaki, potem pa privilegije proč!
Najtopleje priporočamo že danes vsemu organiziranemu delavstvu, da se temeljito pripravi na volitve v občine, zakaj nedvomno je, da, kdor ima občino, ta ima tudi dri>avo Volitve v občino so za delavstvo priprava tudi za volitve v kon-stituanto, ki se utegnejo vršiti že meseca marca ali aprila.
Torej, občine nam!
—■-m.rii.hu m mmmtmmmmtmmmmmmmmmmmtm
teden (§§ 4., 5. in 6.). se mora plačevati najmanj 50% več nego za delovne ure normalnega delovnega časa.
Pri akordantih se smatra za plačo normalne delovne ure oseminštirideseti del skupne tedenske mezde,
5 7,	- , k a & *
Ob Izvršitvi te uredbe delodajalec ne more znižati Ze pogojene mezde.
5 8.
Kjer poslnjeio obrtna obfastva in obrtni nadzorniki, rudarski nadzorniki, odnosno inspekeiie ministrstva za socialno politiko, gre njim nadzorstvo, da se izvrštile ta zal<on.
Prijave v zmislu § 4. se predlagalo tem ohlnstvom. KI odločalo tudi o po-daljžbi delovnega časa po § 4. ter izrekajo kazni no tem zakonu v prvi instanci.
Kier ni obrfnih ali rudarskih oblastev. odnosno InsreVcij, izvršujejo ta posel politična oblastva.
Zoper rešitev teh oblastev se morejo prizadete stranice nritožlti na višja obrtna oblastva, kjer takih ni, in v zadnji inštanct
Iz tobačne tovarne.
Čudne razmere vladajo pri tobaeneaa monopolu, tobačno delavstvo stoji potora svojega zaupništva v vednem boju za obstanek. Ko se ja s 1. julijem 11. službeno razmerje višjih in nižjih nastavilencev za tisti čas znatno izboljšalo je zaupni-štvo tobačnega delavstva zahtevalo, da se mezdni prejemki istotako uredijo po razmerju nižjih nastavljencev. Potekli s® mesec za mesecom, zaupniki so intervenirali pri tovarniškem vodstvo In finančni upravi a vedno brez uspeha. Dne 31. oktobra sta bila dva gospoda monopolska zastopnika iz Belgrada v tovarni, zaupniki so se oglasili tudi pri njih In uspeh je bil ta, da se je obljubilo, da se počenši s 30. oktobrom doklade v smisla zahtev delavstva dovolijo. Dotična dva gospod* sta z moško besedo zagotovila, da ko bo-, deta čez par dni prišla v Belgrad to zadevo ugodno rešila. Minulo Je zopet peK tednov, a po povišanju doklad ni bilo n«, duha ne sluha, a draginja Je rasla od dne do dne. Delavstva se Je polotil obup, po-« stalo je nezaupno proti svojim zaupnikom bi ko je še zaznalo, da je tobačna oprava znatno podražila tobačne izdelke. |e vprl-zorilo pred pisarno in v pisarni hrupne demonstracije, vspeb sicer ni izostal, a bfl je le delni uspeh, doklade so se pač izplačale ali le za tekoče. Za profile tedne se jih je pa zapostavilo. Bližajo se prazniki, draginja vsaki dan raste, a naknadno izplačevanje doklad se ne izvrši. Je delavstvo preteklo sredo zopet demonstriralo, sicer tokrat vzorno in disciplinarno, ter s tem dokazalo, da tudi tobačno delavstvo zna držati disciplino in uspeh ie bil, da po takojšnji intervenciji gospoda nadinšpektorja Mandeljna pri tukajšnji finančni upravi se je doseglo, da se za onih pet tednov *še pred prazniki delavstvu izplača. Sicer pa vse to, če bo šla draginja in verižništvo po tej poti naprej, ne bo prcostalalo nič drugega, kakor da pridemo 7. novimi zahtevami na plan. Cuje se. da za uradništvo in nižie nastavljence že nekaj dela. v koliko Je stvar že dozorela, še ne znamo, pribijemo pa že danes, ako se bode delavstvo pri regulaciji za nastavljeno osobje zopet prezrlo ali ne upoštevalo. si bo delavstvo znalo veliko uspešnejše to priboriti. Ako pa nastavljenci nič ne doseželo, pa ne preostaja druzega kot edina in nrava pot skupni nastop.
na ministra za socialno politiko v roku osmih dni potem, ko dobe rešitev.
Kazni zoper uradnike državnih podjetij in obratov, ki se ne ravnajo po določilih tega zakona, izrekajo na predlog ministra za socialno politiko pristojni ministri.
§ 9.
Z denarno kazniio od 10 do T0O dinarjev se kaznuje, kdor opusti prijavo ali Je ne učini v času. določenem v § 4., točki
3.	in poslednjem odstavku.
Z denarno kaznijo od 50 do 300 dinarjev se kaznuje, kdor brez dovolitve, označen^ v § 4.. točki 3., podaljša delovni čas ali nagovarla delavce, da delajo čez zakonito določeni čas. ali kdor prekrši delovno pogodbo, omenieno v § 6.. točki 1.
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje tisti, ki z odpuščanjem delavcev iz posla, s samosvojim ustavljanjem dela ali kako drueače prisil* lavce. da sprejmejo delovno pogodbo, ki nasprotuje določilom tc uredbe. :tli ču Je" lajo čez čas, ki ga določuje ta uredba, bo* disi v obratu ali doma.
h: strokovnih organizacij.
Mesečni shod podružnice lesnih delavcev v Ljubljani. V nedeljo dne 6. decembra je imela naša podružnica mesečni sestanek, na katerem se je razpravljalo o jako važnih stvareh. Predsednik sodrug Pogačnik, ki je vodil zborovanje, je poda! besedo najprej blagajniku sodr. Bradeš-kotu, ki je podal blagajniško poročilo podružnice zadnjih treh mesecev. Iz poročilo je bilo razvidno, da podružnica lepo napreduje, kur je jako dobre* znamenje za ljubljansko lesno delavstvo. V imenu nadzorstva je porova! sodr. Lenasi, da se je knjige in položke pregledalo ter našlo vse v iepem redu. K drugi točki dnevnega reda je podal poročilo predsednik sodrug Pogačnik, da se jo potom društva zaprosilo ljubljanske mizarske in tapetniške mojstre, da zvišajo svojim delavcem plače za 25%. To vlogo se je poslalo predsedniku ljubljanskih mojstrov že začetkom novembra t. 1. Združeni mojstri so po svojem predsedniku odgovorili, da hočejo rešiti to vprašanje, takoj ko bo kolkovanje bankovcev končano, t. j. okolo 25. novembra. Med tem časom pa so nekatere tvrdke svojim delavcem že povišale plače, dočira nekatere o tem povišanju nočejo ničesar vedeti.
Sodr. Pogačnik je radi tega ostro kritizal postopanje mizarskih mojstrov ter poudarjal, da bo treba društvu bolj energično nastopiti zn dosego pravic svojih elanov. K besedi se je priglasilo več dru-štvenikov, Id so istotako obsojali početje mojstrov ter zahtevali, da se takoj ukrene vse, da so to zvišanje piač na ceh črti izvede. Na razgovor so prišle tudi razmero neke zelo znane ljubljanske mizarske delavnice, v kateri so najboljši pomočniki ined ljubljanskimi mizarji naislabše plačani. Ostro se je kritiziralo nečloveško postopanje tega mojstra, pri katerem delajo pomočniki že po trideset let, so pa slabše plačani, kot pa njih mlajši tovariši po drugih delavnicah. K besedi se jo oglasil tudi predsednik Osrednjega društva sodr. Zore, ki je pojasnil potek tega vprašanja. Pridružil se je popolnoma izvajanjem prejšnjih govornikov, ter poudarjal, d« je potrpežljivost mizarskih in tapetniških pomočnikov ter strojnih delavcev dospela do točke kjer se neha. Svoj nazor v tej zadevi je navzočim obrazložil, kateri eo *emu popolnoma pridružili Na mojstrih ■amih je sedaj ležeče, ali se ta zadeva resi mirno, ali pa se prične boj, katerega posledice društvo odkianja.
Iv četrti točki se je izvolilo komisijo za sestavo kandidatov za prihodnji občni zbor, v katerem so zastopane vse večje ljubljanske delavnice K raznoterostim je •e sodr. Bradeško navzoče opozoril, da je loto« vplačati tudi 53. prispevek. Prosil e zaupnike posameznih delavnic, naj vplivajo na svoje tovariše, da pravočasno poravnalo svoje prispevke, da bo mogoče pravočasno zaključiti letni račun. Sodr. Zoro pa je na to poročal, da se bo najbrže v
Istotako se kaznuje podjetnik obrata, odnosno podjetja, če kdo Izmed njegovih nameščencev (nadzornik, delovodja itd.) prisili delavce, da sprejmejo delovno pogodbo. ki nasprotuje določilom te uredbe, ali da delajo Čez čas, ki ga določuje ta “redba, bodisi v obratu ali doma.
Opomba:
Ta uredba je bila razglašena v »Službeni! Novioah kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca« št 97 z dne 23. septembra 1919 in le stopila v veljavo dne 23. oktobra 1919.
mesecu Januarju *e§la skupščina, katere naloga bo, da se društvo lesmh delavcev primerno reformira. vJsio gotovo bo treba zvišati društvenino in to na tako višino, da bo društvo lahko kos vsem nalogam, ki ga čakajo. Prosil je navzoče, da se že sedaj pečajo z nameravano reformo, da bo skupščina imela lažje dela Ko so se pojasnile še neke pritožbe proti Zadrugi ljubljanskih mizarjev na Glincah, je preda, sodr. Pogačnik zaključil iapo uspelo zborovanje.
Podružnica oblačilnih dela v c e v v L j u b 1 j a n i }c sklicala na dan 7. decembra 1919 izredni občni zb os, ki se je vrši! ob zelo dobri tidetezbi. Kar je najvažnejše je to, da se je na tem izrednem občnem zboru soglasno sklenilo povišati prispevke članov od 50 vin. na 3 krone in prispevke članic od 60 vin. na K 1.20 tedensko.
Razume so, da velja ta sklep le za Ljubljano. Vseeno pa dokazuje, da so se tudi sodrugi krojači pričeli intenzivno pečati s firancijelnim vprašanjem svoje strokovne organizacije. Sklep je vdevaž-nega pomena za vse nadaljnje delo. Fi-cijelna stran našega pokreta ne sme delati težkoč. In da se te težkoče premaga, je edino izhodišče sedanjemu času odgovarjajoče primerno povišanje prispevkov.
V novi odbor so bili izvoljeni: Kolenc Anton, za predsednika; Jalen Franc, za blagajnika; Ježek Avguštin, za tajnika; .lekovec Lovro, Skrjanc Anica, Puc Ivanka Ln Hribar Zofija pa kot odbornika oziroma odbornice.
Kot delegat k občnemu zboru osrednjega društva so bili izvoljeni: Bartuh-vič Ernest, Janko Oto, Kovačevič Jože, Legen Minka in Kosirnik Anica.
Končno je bila sprejeta tudi resolucija nanašajoča se na ujedinjenje z ostalimi strokovnimi organizacijmi oblačilnih delavcev v Jugoslaviji.
Dne 14. decemLra se je vršil v Mestnem domu lep laven shod stavbinskih delavcev, na katerem sta poročala sodruga Nachtigall in Tokan. Sprejela se je na shodu tudi osnova nove pogodbe, ki se predloži podjetnikom. Shod je obravnaval tudi o vzrokih draginje. *Več prihodnjič.
Mhidollberalna struja oa Slovenskem. Javna tajnost je, da v liberalnem taboru že precej časa opasno poka. Na površje silijo mlajši elementi, ki pa dobro čutijo, da liberalizem v širokih slojih ljudstva nima kredita. Javni nastop in javno delo tudi mladollberalne inteligence ni ostalo brezuspešno. Mlajši gospodje liberalni doktorji torej skušajo priti drugim potom do veljave in popularuetc. V to svrho se poslužujejo nove firme, na eni srrani ustanavljajo neodvisno kmečko stranko, na drugi strani bi pa za deltv-stvo radi poklicali v življenje narodno-socijalno stranko. Prt naših malih kmetih. kočarjih in bajtarjih, kakor pri kmečkem proletariatu vobče ne bodo imeli sreče. Nekaj trdnih kmetov pa jih ne bo rešilo. Da bo pri delavstvu uspeh popolnoma ničevem o tem so se gospodje lahko prepričali predzadnli pondeliek v Ljubljani. Kaj Je bilo na praznik v pondeliek prav za prav? Kakor že večkrat tako so tudi to pot zopet v Ljubljani ustanavljal! narodno socijalno stranko. Pravi inspira-tori pa se ne upalo na dan, ker se boje blamaže, tako je bilo tudi v pondeljek Nekaj napo! inteMcrentov. par uradnikov ki se ob vsaki priliki lovijo za vsako ve-iioo, potem nekaj takih elementov, ki sc
prav rad? postavljaj) s sokolskim peresom, in ki se čutijo srečne, če se pri kaki meščanski priredbi smejo po pasje priklanjati damam svojih šefov, to je biio ! vse. Skratka, bila je to posebna vrsta lačne, domišljave irakarije, ki se sramuje priznati, da spada pravzaprav v vrste organiziranega in zavednega proletari-jata. Nekaj takih lakajev porajajočega slovenskega kapitalizma, po številu tako močnih, da bi jim zadostovala ena miza v gostilni pri iajinoširu za njihov »kongres«, je prišlo na micijativo od zgoraj skupaj, da zopet enkrat ustanove narodno socijalno stranko. Gospodje so se očivid-no skregali s koledarjem, ker drugače bi bili to svojo maškarado priredili na pustni torek. Pa nič ne de, poštene zabave v Ljubljani itak hi veliko. Razume se, da je bilo treba krasno stavbo slovenskega Zizibambule kronali s kakim impozantnim dejanjem, Inko dejanje naj bi bil tnanifestacijski shod v »Mestnem domu.« Da bi bulj vleklo, je dal že tolikokrat porušeni Zizibumbiiia nalepiti na vogale tudi rdeče plakate, in glej ga smetita, na to limanico so se v jeli naši sodrugi, ki so prišli v tako velikanskem številu, da je bila velika dvorana v pravem pomenu besede nabita. Konec koncev je bil ta, da je komaj porojeni Zizibambula obenem imel tudi pogreb. Da se izvrši pogreb z vsemi častmi, je prisostvovala tudi policija, ki jo je nestvor ob svojem poginu priklical s strašnim ječanjem. Na cesti sami so mu maloštevilni, žalujoči lastni prijatelji sestoječi iz ostankov nekdaj po svojih deauncijantskih činih tako 'slavne zveze jugoslovanskih železničarjev gospodje Deržiga in Kukniga ter Juvana iz mestne zastavljalnice, Tavčarja z mestnega magistrata, Brandreduerja hi še nekaj takih sorodnikov zapeli v slovo »Lepa naša domovina«, nema kruha nema: virta. Manjkalo je še samo kakega skra-hiranega duhovnika, ki bi bil zapel svoj requiescat in pace.
Očetje krasne ideje narodnega soci-jalizma, mlajša generacija liberalnih advokatov, pa so med tem časom žaloval: doma nad lepimi načrti, ki jih je ljubljanska masa socialističnega delavstva sledeč svojemu zdravemu instinktu enostavno prekrižala.
Najhujše na stvari pa je to, da s politično karijero propagatorjev zizibambu-lizma ala Tavčarjev, Juvanov, Deržičev* Rupnikov, Brandnerjev in tutti quant! zopet ne bo nič in tako bo ostalo.
Holmec. Rudarji, ki so ob vpad« Nemcev plenili, so dobili plačilo, nadpaz-nik, ki }e od plena dobil cel sod sadjevca ki ga najbrže še ni mogel použiti. pa menda ne dobi plačila. Ta čudni gospod vedno tarna, da ni mogoče spraviti več premoga iz jame ter je izrazil nekim o-sebam željo, da se obrat ustavi. Seveda
Oru&veni funkcionarji in člani, oosorl v
Da vsa oerazporazumljenjn odistra aimo, sporočamo, da j« v soboto 51. tedenski prispevek t. L zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 44 tedna, se opozarjajo, da ta tedon zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 44. prispevek t. t. žo poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevt: Mitegnejo.
pd iem mislil, 3a lupi obraf prav im- ] nfš^esa g. ravnafeBa ptfverftl z vlogo
r* Ani ali n«s rrn n«T,44.t	rf"i	(*»	Vi	nr	«*c	'	.	nrv*.i	/4rk««MML	1	'	a/va	->-s	S*"	V	i	..	a	»»	d	a
ceni ali pa ga proda dnfgim osebam za lep dobiček. Rudarji ne žive več. Ta nadpaznik, ki se sam imenuje obratovo-dja in vodi kar tri obrate brez uradnikov, je pri ljudeh v čudni luči. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kako jih ta obratovodja, .pravi čarovnik, vse te obrate vodi.
LeSe. Vsak teden citatno aaš list »Delavec* ali iz Lsa ise nikoli uic ue bere. Danea pa poročamo ja prošnjo p-umijm* istov,
zahvaljujejo socijaino demokratični stranki, ker jim je priborila na raalicno predloge \ sodrugov iz Trbovelj in drugod mratno povi&auje penzije. Do sedaj so imeli ti ncjvečji reveži med reveži od 8 do 20 K mesečne pokojnine in so Ob teh horenduih cenah življenskih potrebščin morali živeti. Ali ni bila to umetnost? Dosti je takih, ki bo se 40 celo 50 let mučili po I»ešklh jamah in bi gotovo bilo pravično, da bi na večer svojega življenja počivali in ndobno živeli. Kapitalisti žive luksurijozno in imajo v soh vrat športe in tisti, ki je kapital pridelal naj strada na stara leta! Ali je to pravično? Tudi ti stari trpini pravijo, da bodo ob bližnjih volitvah z glasovnico v roki pomagati vsrušiti krivični sedanji red človeške družbe. —
Več penzijonistov,
is Hrastnika nam stodrugi poročajo: Zbranim delavcem se je prečita! ta te fer-man okrajnega glavarstva v Celju. Glasi so: Gospodu ravnatelju premogovnika v J Hrastniku. Okralno gtavaTiitvo iprepove vsa&o prisilno »odtrgavanje* strankarskih doneskov pri mezdnih izplačilih, za točno vpoMcvanje te prepovedi je gospod ravnatelj osebne odgovoren. Gospod ravnatelj se dalje povabi, da. -opozori one rudarje, ki pošiljajo svoje *otrolce ‘k sokolskim ali sploh h kateremu telovadnemu naraščaju, Ja vsied tega ne morejo črneti ne materialnih ne »iktfkib <kwJh ‘krivic, ,j ker je osebna svoboda prepričat!» po za- ' kocih zajamčena in da se 'bode v vsukein ahičaju kake nasilnosti z vso strogostjo postopalo proti krivcem. Končno se pri-|>otnni, da je zbiralnica (Veriessimirer) i^porubljati le v ta svoj namen. Virki morebitni poizkus izrabljanja tega prostora ▼ druge namene kakor na .primer politične govore, m*, ■'ate takoj zabraniti. —-Okrajni gin var: (podpis nečitljiv). Ta iamozrii fer-man nosi opravilno številko 3S5. — Gospod glavai prihaja s svojim razlaganjem v oči vi dno protislovje. Dočim glede odtegovanja prispevkov pozablja na osebno svobodo, agitira v drugem stavku za sokolstvo, in povdarja osebno svobodo. 'Mi gospodu okrajnemu glavaču nočemo braniti, d« agitira za sokolstvo, dasi to ne spada v njegov delokrog. Gospod glavar najbrže niti ne ve, da se * strani strankinih prispevkov ■sploh mkomur ne odte- : gujejo siri izplačilu plač. Pač pa se po sklepu delavstva samega odtegujejo prispevki za si rokovno organizacijo. Gospod glavar naj bo tako prijazen hi nam citira zakon, po katerem bi bil tak sklep in tako , postopanje prepovedano. Menimo, da bazira to na osebni svobodi, kako se delavcem zdi prav uredjti si svoje razmerje. • Osebna svoboda gospoda glavarja pa ni . tako velika, da bi imel pravico kar na svojo pest prevzemati naloge državnega , zbora »n diktirati stvari, ki ga nič ne brigajo. Glede zbiralnice odroma čakalnice poletno jgosfjodu gia^eferju -to,<še. m 'n* go- : spodar poslopij tnboveljske 'premr><ir>kop-ne družbe. Kaj se godi v čakalnici in kaj se tam govori, to briga gospoda glavarja ;:,totako kakor briga delavce, kaj sc godi ali govori v njegovem uradu v Celju7 Imenitno je tudi, da hoče gospod glavar hrast-
žandarja ali tajnega policista. Dvomimo, da bi taka aegredacija g. ravnatelju bila všeč. Sploh se čudimo, da g. -glavarju preostaja toliko časa vtikati se v razmere, ki so izključna stvar delavstva in premogovnika. Proti takemu postopanju odločno, protestiramo in izjavljamo, da še tako prikrita agitacija za Hberalizetn ali klerika!i- ' zem ne bo pri nns imela uspeha.
mmm m immmm ia.aTi»»r»iara
lokomotive, Promet na železnicah v naši državi, kkor *naoo, ne funkcijoni-, ra tsko, kakor bi bilo potreba©. Deloma je »emu tudi vzrok pomanjkanje lokomotiv. Kar jih je, so večinoma potrebne popravila, nujna potreba Je pa tudi novih. Stara Avstrija je tovarne in delavnice za \ lokomotive koncentrirala na ozemlju, ki 'tvori danes avstrijsko republiko. V Jugoslaviji pa primanjkuje torej ne te tovarn, ampak tudi materrjala. 'Naravna (posledica teh razmer je, da je potreba poskrbeti novih in tudi poprav starih naših lokomotiv tam, kjer je dana za to možnost. Zato i ie te zavzel sodrug A. Kristan. Potovril i je na 'Dunaj, da se s tamošnjo vlado po- ■ godi glede te zares pereče zadeve. *Po • S tavanje sndruga Kristana, ki je eden naj-marrljrvejSTh fn najdelavne.^ih ministrov, pa so porabili v svojem časopisju kteri- , kalci za zahrbtno obrekovanje, češ vozi i se okoli m državne ’Stro§ke. Vpifdjo. da se Kristan vozi. todr., zakag se vrnii, to v i svoji tiinavSčini ne povedo. Godni ljudje 9*> ti naši klerikalci'1 Ako se ne bi brigali socHnllstični Slani vlade za potrebni vozni park, tedaj bi *woe? -vpili, da ^ede v Bel-K rad? da nič ne delajte, da vmrrta park pronada. d* tmfi nrevo* 35rv»l *fcr P.nn«t.a \-Slnvenfto fpe^la 'hi tako dalje. Kriv %i seveda bil Kristan. Je p*»č tako. 'klerikalcem ne vstre?e? nikoli. ;l;o sarrri znrtK. dokazov so doprinesli v Stari Avstr??! 'in Drv# deverf mesecev v nw! drferVi. Sodme1'i i 'Na^nostavne^l odgovor ’na jezuitsko natolcevanje 'kfetfkaloev. ie -proč * 'k?eri~ %,'sSrr?
feternncffonfrta. Leta 19%. poleti prirede v Mariboru slovenski kleti- i kalci zborovanje. Ob tej priliki nameravajo ustanoviti internacijonalo „čtikov“ ali kako jin sani? pravijo „Orlov“.
IVoz sladkorja. „Politika“ poroča: Med na$im kraljestvom in čehoslovaSko republiko 'Je sklenjen nov trgovski dogovor, po 'katerem bo čeSkoslovaSka republika ■dobavila našemi! 'kraljestvu 1100 Vagonov sladkorja. Za vsak kg sladkorja dobi od nas 3M; kg fiSemce. Za nadatjnih 400 vagonv sladkorja zahteva čeSkoslo-vagka republika, da se ii dobavi za vsak kilogram sladkorja 1 leg mesa žive teže.
Za vse izvožene predmete Iz našega kraljestva mora plačati CeSkoslOvaSka država pristojbine po izvoznih tariffih.
V Belgradu je dne 8. decembra 1919 zborovala zveza obrtniških zadrug. Gospodje zborovalci so ob tej priliki sprejeli tedi resolucijo, v kateri zahtevalo odpravo osemurnega delavnika. Vemo, da tej gospodi dela osemurni delavnik preglavice, račana brez krčmarja pa ne bodo napravili. Delavstvo jamči zato, da pojde vsaka taka resolucija tam, kamor spada, namreč v koS.
Ko-i.v2e. A. Ž.; Važ 'ssa« sc-slafi. ‘Jniji ‘slovenskih rudarjfcv v Zagorje ob Savi, ker smatramo, da ste ga pomotoma naslovili v Ljubljano.
Obrtno nadzorrtlžtvo v J jmbtjani ste je iz svojih dosedanjih prostorov preselilo tki sv. Jakoba trg v Virantovo tiftb.
Zaftvalft,
VsemtJ osobju PoBakove tovarne kakor tudi strokovnem« taJniSivu s«i iskreno zahvaljujem sa nabranih 30t Ki ob mr»i dolgotraclni bolemi. •—
Josip Mafe*. Mwl«. V vsem aodrogom v cementarni «e najtopleje eahvaljujem m paraoč eb «o|(
footeeBi. Posebej m isahvviujeni tMbinttoema eodlMgoma KrnlJ« 1n ftrattati. — Merthi
S/nttk, Trbovlje.
"te 'edfMMn# * l^AI TO KAM Stoka .Ooitoljatai dituM* v LjvMgia*.
Zalilevail«
samo pristno ,H:f‘ kremo ki je radi sv*, jih sestavin najbotja in ujcniČena ter <lo-mači izdelek. Zaloga Mi debelo.
Oro«l&V CrtAII& R*#djeva cesta SO.
^*LSJljLa«AaUtA*.5
= KAJO Dl L I C =
drago! jar ta siatar l^ubijana, SiCšerjeva ulim itev. 4.
^ drag ul vmrsko delavnico
i bb nova (lista tu popravit«, kakor tudi ta «a» V »tatHTika dela, poaiažeaje poarebrnjMi)« Ud *! Staro »rebro iti atalo «e kupi J ‘Cenah hi se tadi .predela v nove v	lin.	tibane	pmttrtne	i.	t.	d
to o«jriijlb •tvari 1>W»-
SI^teusk^ rmmm IHLiik Miaste ob M
ranmun utmp t wr*m tam,
Itakwtaw m tat«, te^aat-tttrft Ih urade. 'Natmoder-ttejte p!akat«) in vabiliv • aa shode la veaelle«. *
m
LETNI ZAKLJUČKE
%*>
Ma|aMdeni«ji« aaedba aa ttoksoj« UuM'«, ka|lf, ta** - tar Od. 114. - v
STKKEOTEPUA UTOGBAnjA,
Ivan Jax in sim
Ljubljana Dnoajsk* cesta 17.
pripotroto	bogato	icaiogo
Si vala ih stro?t rti stroje di pN: teaje
msnrnmi
m rodbino obrt Piaai-r, i -stroji Atl H 1 V oranih«
CentW sp cfob« zafitoni in rranko.
V
Kv.jd’.
ml