$ Pravijo, da je bilo v dvajsetem stoletju po- morjenih, pobitih na bojnih poljih in drugje, ter mno`ièno likvidiranih veè ljudi kot v vsej predhodni zgodovini. Ta velika morija se je prièela leta 1914 s streli v Sarajevu, s prvo svetovno vojno, ki je spro`ila plaz nasilja, ki se je prièel umirjati šele v zadnjem desetletju tega krvavega veka, v èasu, ko so se v svetovnem zakulisju pri- pravljale `e nove napetosti. Najprej nemški imperializem, potem pa trije veliki ideološko- politièni sistemi so v minulem stoletju tek- movali med seboj ne le o tem, kateri bo za- vladal svetu, temveè tudi, kateri bo s svojo brezobzirno krutostjo ustrahoval in zlomil veè ljudi do take mere, da ne bodo veè zmo`- ni odpora in upora. Komunizem, to je inter- nacionalni socializem, je prièel postajati sve- tovna silnica leta 1917, ko je Lenin med voj- no, s pomoèjo nemške dr`ave, v`gal v Rusiji po`ar boljševiške revolucije, ki je grozila, da se razplamti po vsem svetu, pa se je po sedem- desetih letih izèrpala na razvalinah berlinske- ga zidu. Nacionalna socializma, tako v obliki italijanskega fašizma kakor nemškega naciz- ma, pa sta se pojavila kot mednarodna dejav- nika kasneje. Prvi je prišel na oblast z dr`av- nim udarom leta 1922, drugi je èez deset let, najprej s pomoèjo demokratiènih volitev, nato pa z unièenjem nemške demokracije, postavil v središèe evropskega dogajanja enega najbolj nasilih totalitarizmov, ki je povzroèil izbruh druge svetovne vojne. Sredi teh dogodkov izstopa letnica 1945. Iz razliènih zornih kotov je mogoèe videti to leto v razliènih barvah in se ga spominjati z razliènimi obèutki. Veèji del sodobnikov spo- minja to leto na konec vojne, na zmago za- 7 #     2  & : ; %<=( veznikov, na propad nemškega nacistiènega totalitarizma. Za nekatere pa je ta pomem- bna letnica povezana še z drugaènimi spomi- ni. Tega leta se je premaknila meja sovjetske- ga vpliva na sredino Evrope. Sovjeti, ki so leta 1939 kot zavezniki nacistiène Nemèije vdrli na Poljsko in jo polovico osvojili, so jo leta 1945, to pot kot zavezniki zahodnih demokra- cij, ‘’osvobodili’’. Ko Francois Furet razmišlja o tem obdobju, dodaja, da kljub temu, da je bila ta, druga okupacija Poljske temeljitejša in dolgotrajnejša od prve, v povojni Zahodni Evropi ni vzbudila posebnega ogorèenja, ker je Sovjetska zveza znala svoje totalitarne in im- perialistièe poteze skrbno skrivati za videzom protifašizma.1 Pod podobnim videzom se je predstavil svetu tudi jugoslovanski komuni- zem, ko je pod vodstvom Josipa Broza – Tita in s pomoèjo sovjetske armade po vojni prev- zemal oblast. Kot vse komunistiène stranke tistega èasa, je bila tudi jugoslovanska zvesta Stalinu in je podobno kot ostale partije po de`elah Srednje in Vzhodne Evrope prièela uvajati re`im, ki naj bi bil kopija sovjetskega boljševizma. Za Slovence pa je bilo leto 1945 usodno še iz drugih ozirov. Slovenija, kot del Jugo- slavije, je bila v drugi svetovni vojni ena od `rtev nemškega, italijanskega in mad`arskega ekspanzionizma ter njihovih nacistiènih in fašistiènih re`imov. Kot taka je ob koncu voj- ne upravièeno prièakovala, da ji bodo pri mednarodnih dogovorih zmagovalci omogo- èili zdru`itev vseh Slovencev v okviru takratne Jugoslavije. Prièakovanje se ni izpolnilo. Èe- prav je bila po mirovnih pogajanjih dr`avna meja na zahodu premaknjena bli`je slovenski etnièni meji, je velik del rojakov še naprej os- # tal pod premagano Italijo, medtem ko se meji proti Avstriji in Mad`arski nista spre- menili. Slovenci, ki so bili v teh de`elah pre- ganjani in zatirani od nacistov, so ponovno ostali na drugi strani meje. Zakaj se je to zgo- dilo? Strah pred širjenjem sovjetskega bloka, katerega del je takrat bila Jugoslavija, je pov- zroèil, da so hoteli zahodni zavezniki potisni- ti meje svojega vpliva èim bolj na vzhod. Titova Jugoslavija, posebno še Slovenija kot njen najzahodnejši del, je predstavljala takrat skrajno mejo ideološko-politiènega sklopa, ki ga je z `elezno roko vodil Stalin. Slovenske meje znotraj sovjetskega in jugoslovanskega okvira so bile za naše komuniste nepomem- bne, zunanje pa so se kmalu spremenile v ne- premakljivo `elezno zaveso. V Titovi Jugosla- viji, kjer so bili oblastnikom bli`je interesi komunistov na drugi strani meje kot koristi lastnega naroda, so te doloèitve meddr`avnih meja slavili kot velik dose`ek. Tudi v novi slo- venski dr`avi se je ta navada ohranila, èeprav bi bilo bolj naravno, da bi ob spominu na ta- kratne odloèitve Slovenci ob`alovali zaprav- ljeno prilo`nost za zdru`itev vseh rojakov v enem dr`avnem okviru. Tiho merjenje sil med zahodnimi demo- kracijami in sovjetskim vzhodom se je prièelo `e prve dni po vojni, ko so se sreèale èete za- hodnih zaveznikov s Sovjeti na severu in z ju- goslovanskimi partizani na jugu Evrope. Del te strategije je bil tudi dogovor britanskega brigadirja Lowa z jugoslovanskim polkovni- kom Hoèevarjem o umiku partizanov z ju`ne Koroške v zameno za izroèitev jugoslovanskih protikomunistov, med njimi slovenskih do- mobrancev, ki so se zatekli k zaveznikom. Pa tudi v notranjepolitiènem oziru je bilo leto 1945 za Slovence usodno. Kljub te`avam, ki jih je moral prenašati naš narod v avstroo- grskem imperiju in kasneje v kraljevini Jugo- slaviji, se je med nami, podobno kot v drugih de`elah Srednje Evrope, od konca devetnaj- stega stoletja krepila demokracija. Politièno `ivljenje je bilo razgibano, veèina strank raz- liènih idejnih predznakov je temeljila na de- mokratiènih naèelih. Pred izbruhom druge svetovne vojne med nami ni bilo nacistiènih ali fašistiènih strank ali skupin. Kdor danes namiguje drugaèe, zavestno ali ne, ponareja resnico. Totalitarno usmerjena je bila tedaj od vseh slovenskih strank le KPS, a še ta je imela ob prièetku vojne le okrog tisoè èla- nov. Med vojno so demokratiène stranke priz- navale legitimnost jugoslovanske vlade v Lon- donu in zato niso ustanavljanje vzporednih ‘vlad’, temveè le koordinacijske odbore za de- lovanje v ilegali. Z revolucijo in s prihodom komunistiène partije na oblast leta 1945 pa je bilo slovenske demokracije konec. Konec je bilo svobode mišljenja, izra`anja, zdru`e- vanja. S tem je bila tudi zamrznjena mo`nost, da bi ljudstvo politièno zorelo in da bi se dru`beno tkivo svobodno razvijalo. Obsojeni smo bili na diktat manjšine, to je na politiè- no negibnost. Kot po vsem komunistiènem imperiju je tudi pri nas dr`avno ‘planirano’ gospodarstvo zamenjalo tako imenovano ‘za- sebno lastništvo produkcijskih sredstev’. Na ta naèin naj bi zadušili osebno iniciativo tudi na gospodarskem podroèju. Ta ne`ivljenjski dru`beni sistem je po treh generacijah pro- padel in pokopal pod seboj tudi politièno strukturo, ki ga je spoèela. Gospodarsko in politièno zaostalost, ki jo je povzroèil, je mo- goèe popraviti, škoda, ki jo je socialistièni totalitarizem naredil v dru`benem tkivu in mišljenju, pa je te`ko izmerljiva. Malokdaj pomislimo, da se je leta 1945 tudi prièel proces, ki je med nami silno os- labil narodno zavest. Po veèini imamo Sloven- ci svoj narod radi. S tem je morala raèunati tudi partija, zato je dala ob vsaki prilo`nosti razobešati slovenske zastave s peterokrako zvezdo in govoriti o legendarni NOB, hkrati pa je v šolah širila marksistièni internaciona- lizem. Dialektièni materializem, uradna dok- trina totalitarnega re`ima, ni spoštoval osebe 7 #      in ni priznaval moralnih vrednot. V skladu s tem je totalitarna dr`ava skušala med pre- bivalstvom unièiti spoštovanje svojega, da bi se vse, kar je enkratno in osebno, izgubilo v lahko obvladljivi splošnosti. To se re`imu si- cer ni posreèilo, a posledice, katerih vzroki segajo v leto 1945, so še obèutne. Slovenci smo prišli v dobo globalizacije in sodobnega po- rabniškega relativizma narodnostno slabo pri- pravljeni. Leto 1945 je prelomnica v naši zgodovini. Ta prelomnica ni zaznamovana le s èrtami na zemljevidu ali s poglavji iz politiène zgodovine. Bila je pretres, ki je segel globoko v srca in v duše, ki je zaznamoval usodo celih dru`in in je zapisan v našo osebno in narodno preteklost s solzami in s krvjo. Zato nam je to obdobje, kljub èasovni oddaljenosti, še vedno blizu. Ko se je v maju leta 1945 prièela valiti po slovenskih cestah reka beguncev pred komu- nisti, to ni bil organiziran ali predvidevan podvig. Strah pred krvoloènostjo komunistiè- nih partizanov je bil tako splošen in globok, da je pognal na ceste tisoèe rojakov, ki niso vedeli drug za drugega. Dovolj je bilo, da se je zvedelo: ‘Domobranci se umikajo, parti- zani prihajajo’, da je mno`ico ljudi prevzel strah in mnoge pripravil do tega, da so zapu- stili dom. Ne za dolgo, so mislili, le do Ljub- ljane, dokler ne pridejo zavezniki ..., morda do Kranja ..., le èez Ljubelj ... do Angle`ev. Nihèe ni zapušèal domovine, le umakniti so se hoteli za nekaj èasa, da rešijo `ivljenje, do- kler se stvari ne umirijo. V negotovosti, med upanjem in strahom se je valila reka beguncev z Dolenjske in No- tranjske, pa naprej po gorenjski cesti, zdaj po- veèana s pritokom mešèanov, voz za vozom, konji, kolesarji, pešci, `ene in otroci. Ta ali oni je porival ali vlekel za sabo roèni vozièek, drugi so nosili nahrbnike ali predajali iz roke v roko potne torbe, dokler jih kak neznani gospodar ni posedel med svoje, na voz poln prtljage. Domobranci so jim morali odpreti z oro`jem pot do Drave, zadnji del nepre- gledne procesije pa so partizani obstreljevali s strojnicami in minometi, dokler jih ni preg- nala zašèitnica gorenjskih domobrancev, a ljudje so vztrajno, èeprav s te`kim srcem sto- pali korak za korakom, sredi razdejanja na- prej, èez Karavanke, na varno. Konèno se se znašli na velikem polju pred Celovcem. Vetrinj. Tukaj se bodo odpoèili, dokler se doma revolucionarni teror ne po- le`e. Nad šest tisoè rojakov, civilistov, begun- cev je èakalo, a tega ni doèakalo. Na vetrinjsko polje so prišli tudi domobranci in slovenski èetniki, okrog trinajst tiso` mo` Slovenske na- rodne vojske. Veè dni so prihajali, oddelki iz postojank, pa bataljoni, vsi, razen novomeš- kega, ki ni mogel do glavnine in ga je polkov- nik Stamenkoviè razpustil, da si je vsak zase skušal najti svojo pot na varno. Angle`em so izroèili oro`je in v vojaških formacijah èakali, da jih zavezniki odpeljejo naprej v Italijo. Odšli naj bi v tako imenovani vojaški ‘Di- strict One’ na obmoèje osme armade maršala Alexandra, v bli`ini Palmanove. Danes vemo, da je to povelje resnièno obstojalo. Angleško poveljstvo na Koroškem pa je sklenilo druga- èe. V nasprotju s prejetim poveljem, z la`jo je spravilo vojake, ki so se borili proti komu- nistom, na tovornjake in jih izroèilo jugoslo- vanskim partizanom. Pot iz Vetrinja jih je vodila v muèenje in smrt. Slovenija je dobila tiste dni, pod komunistièno vlado, svoja prva koncentracijska taborišèa in prva mno`ièna morišèa. Navadno govorimo s tem v zvezi o Teharjah in o Koèevskem Rogu, a je to hudo poenostavljanje neèesa temnega in obširnega, kar je takrat zagrinjalo vso Slovenijo. Komunistièni re`imi so po vsem svetu, med leti 1917 in 1990, pomorili nad sto mi- lijonov ljudi. Politièni umor in mno`ièno iz- trebljanje politiènih in idejnih nasprotnikov sta bila za marksistiène revolucionarje del sprejete metode za dosego in ohranjanje ob- lasti. ‘Sovra`nikom ljudstva’, ‘razrednim so- 7 #     # 7 #     vra`nikom’, ‘izdajalcem’, ‘protidr`avnim ele- mentom’ je bilo treba najprej nadeti kolek- tivno nalepko, ki je opravièevala njih likvida- cijo v obliki fiziène ali politiène smrti. V pr- vih letih oblasti so se, tudi med nami, odlo- èali za prvo. Danes bi prelivanje krvi med in po revoluciji nekateri radi razlagali kot dejanja posameznikov, ali kot nasilje neodgovornih mno`ic, ki naj bi voditeljem ‘ušle iz rok’, de- loma pa kot upravièene likvidacije ‘izdajal- cev’. Kdor sprejme tako razlago komunistiè- nih pobojev, poka`e, da marksistiènega to- talitarizma ne pozna in ne ve, da je bil teror od prvega prièetka revolucije, tako v Rusiji leta 1917, kakor pri nas leta 1941 in še dolgo po propadu dr`avnih struktur, bistveno orod- je partije v boju za dosego in ohranitev ob- lasti. Danes je terorizem zavraèan po vsem za- hodnem svetu, ker ga je ta spoznal od blizu. Vendar umori slovenskih narodnjakov na ljubljanskih ulicah in medvojno divjanje par- tizanov po de`eli, kjer so morili civiliste ne glede na spol in starost, niso bili manj tero- ristièni. Šlo je hkrati za unièevanje naèelnih nasprotnikov in za teroriziranje pre`ivelih. Obsojati terorizem po 11. septembru hkrati pa opravièevati onega iz medvojnih let je prav lahko znak intelektualne ali pa ideološke obremenjenosti. Mno`ièni umori jetnikov in beguncev v letu 1945 na slovenskih tleh niso prizadeli le rojakov. Ocenjujejo, da trohni po slovenskih breznih in gozdovih do dvestotisoè `rtev raz- liènih narodnosti, ki so jih pomorili komu- nistièni likvidatorji. Veèino od njih so par- tizani zajeli in pomorili na begu k zahod- nim zaveznikom, druge so poiskali na njiho- vih obmejnih domovih in jih, podobno kot domaèe idejne nasprotnike, pometali v kraš- ke jame. Teh zloèinov slovenske oblasti še niso javno obsodile in Komunistièna partija še ni bila obto`ena kot povzroèiteljica najveè- jega krvoprelitja v naši zgodovini. V dobi to- talitarnega re`ima je bila taka dr`a razumlji- va, èeprav ne opravièljiva, in vsa odgovornost za prikrivanje zloèinov je le`ala takrat na ob- lastnikih. V svobodni, demokratièni dru`bi pa je stvar drugaèna. Danes je jasno, da so se na naši zemlji med revolucijo in po njej, po- sebno pa še v letu 1945, naèrtno izvajali vojni zloèini in tudi zloèini proti èloveštvu. Ne eni ne drugi ne zastarajo. Neobsojeni zloèini pa postajajo z vsakim dnem bolj naša skupna odgovornost. Tega se nekdanji partijci za- vedajo in z veseljem gledajo, kako postaja njihova krivda polagoma kolektivno breme vsega naroda. Tudi iz tega razloga je Zveza evropskih ljudskih strank sprejela 5. februar- ja 2004 v Bruslju resolucijo, v kateri opozar- ja, da ‘sta fašizem in nacizem `e do`ivela mednarodno obsodbo ... komunizem, ki je bil enako totalitaren, pa še ni prejel moralne obsodbe’. Izjava omenja, da so to sicer `e storile nekatere posamezne dr`ave, a Sloven- ci vemo, da med temi naše dr`ave še ni. Kdaj bomo dozoreli, kdaj zbrali toliko civilnega poguma, da bomo to storili? Kdaj bomo priznali sami pred seboj, da je treba, kot pravi v svoji znani knjigi Stéphane Cour- tois, komunistiène zloèine analizirati in ob- soditi ne iz kakih nacionalfašistiènih vidikov, temveè v imenu demokratiènih vrednot?2 Na `alost nekateri vse preradi pozabljajo, da je za vsako moralno opustitev treba prej ali slej plaèati ceno. V zaèetku leta se je zgodi- lo, kar je bilo `e vsaj pred desetimi leti mogo- èe predvideti. Italijanska javnost se je spom- nila povojnih likvidacij svojih rojakov, ki so jih bili zakrivili slovenski komunisti. Pristran- skim piscem na drugi strani meje se zdi pri- merneje naprtiti ta zloèin vsemu slovenske- mu narodu kot pokazati na resniène krivce, ki imajo ideološko sorodstvo tudi med njimi. Prav tako je, kot reèeno, nekdanjim partijcem po godu, da se njihova krivda porazdeli na vse Slovence. Tako nastaja na obeh straneh ved- no bolj zabrisane meje tih dogovor, ki pušèa resnico ob strani. To nadaljevanje starih la`i   7 #     ne more imeti dobrih posledic. S pomoèjo la- `i in polresnic se lahko le veèa mr`nja med narodoma, ki bi morala vsaj zdaj pod okri- ljem skupne Evrope graditi prihodnost na re- snici, ki bo priznavala tako fašistiène kakor komunistiène zloèine in krivice. Kdor ni do`ivljal desetletij komunistiène- ga totalitarizma na Slovenskem, te`ko verja- me, da je po vsej slovenski zemlji na stotine slabo prikritih grobišè z desettisoèi okostnja- kov, za katere naj bi do nedavnega nihèe ne vedel. V resnici je bil veèji del teh morišè poz- nan starejšim domaèinom, a prav dejstvo, da si o tem niso upali govoriti niti med seboj, je najbolj optipljiv izraz strahu, ki je vladal med ljudmi od prièetka revolucije pa prav do konca komunistiènega re`ima in še kasneje. Resnica prihaja na dan, a le s te`avo izpo- driva stare miselne kalupe. Rojakom, ki jim je jasno, da je bil italijanski fašizem pod Mus- solinijem zloèinski, da je bil nemški nacio- nalsocializem pod Hiterjem organizirano zlo, je še danes te`ko priznati, da je bil komuni- zem pod Stalinom, Titom in Kardeljem na- bolj krvav totalitarni sistem v zgodovini. Po- dobno kot Zahod v letih po vojni mnogi ro- jaki še vedno ne doumejo, do kakšne mere za- dene v polno Courtois, ko trdi, da je komu- nistièni sistem predpostavljal razse`nost, ki je v bistvu kriminalna.3. Dokler naša dru`ba ne bo sprejela tega dejstva, dokler ne bo pod masko opevane Osvobodilne fronte razpoz- nala partijskega totalitarnega terorizma, bodo mladi z nezaupanjem poslušali, tudi kadar jim bodo še `ive prièe govorile, da je bilo leto 1945 za Slovence leto strahot. 1. Furet, Francois, Minule liuzije, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1998, 462. 2. Stéphane Courtois, El libro negro del comunismo, Barcelona, Ed. Planeta, 1998, 45. 3. Ibid, 41.