u novo leto Ob prehodih iz 'starega v Novo leto ponavadi pogledamo nazaj kaj smo naredili, kaj dosegli, kaj je bilo dobrega in kaj slabega, istočasno pa predvidevamo kaj bomo od dobrega prenesli naprej in kaj bomo storili, da bi dosegli še večje uspehe. Kljub težavam, ki so spremljale redni potek proizvodnje kot okvare transformatorjev na elektroplavžu, redukcije električne energije, pomanjkanje surovin in druge manjše je delovni kolektiv železar jev dosegel vidnejše uspehe. Svojo politično zrelost je delovni kolektiv pokazal tudi. v nekaterih Večjih notranje družbeno političnih akcijah, kot . so bile akcija solidarnosti Skopju, ob volitvah v nove organe der lavskega upravljanja in ob premagovanju težav v proizvodnji. Uspehi, ki so odraz prizadevanj vseh naših ljudi nam morajo biti v vzpodbudo za bodoče delo. Strmeti moramo za tem, da bodo rezultati našega dela še boljši v cilju zboljšanja pogojev dela in življenja slehernega člana našega kolektiva. V naše dobro in v dobro družbe si moramo prizadevati, da bomo izpolnjevali obljubo, ki smo jo dali v pozdravni brzojavki VIII. Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, da bomo naloge, ki jih je Kongres nakazal vestno izvrševali. vsem Članom DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELIJO MNOGO DELOVNIH USPEHOV IN SREČE V OSEBNEM ŽIVLJENJU 'Delavski svet in upravni'odbor podjetja Uprava podjetja Tovarniški komite Zveze komunistov Izvršni odbor sindikalne organizacije 25. december 1964 Št. 12 Leto IV IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA za mesec november v1964 Aglomeracija . ... ,129,8 Elektroplavž . . , . . m . no,6 Jeklarna . . . . . . . . . . . > . 91,2 Valjarna . . . . . -, , . . . . v . I 92,4 Šiva livarna . É . V . P. . . . v,v 92,6 Livarna valjev . > . . . . . ... 93,8 Obdelovalnica valjev.............. . . . 84,4 Samotna . . . . . . . . ... . 94,0 SKOPAJ PODJETJE (brez gredic) 1. ^C ^ . “I f02£ STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Žele-' žarne Štore — Izhaja vsak mesec «r- Odgovorni urednik Stane Ocvirk— Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ócvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje ÄS OB Vlil. KONGRESU ZKJ V lorek, dne 8. 12. 1964 je bilo v Želzarni Store zborovanje članov kolektiva, prvenstveno komunistov, ob pričetku najvišjega delovnega zbora ZKJ, VIII. kongresa. Govornik je podal kratek pregled dela dosedanjih kongresòy v naslednjih besedah: Zveza komunistov Jugoslavije je imela od ustanovitve do sedaj 7 kongresov in 5 partijskih konferenc. Svoj prvi kongres je imela partija v aprilu leta 1919 v Beogradu, drugi je bil v Vukovarju junija 1920, tretji kongres je bil na Dunaju maja 1926; v Dresdenu v Nemčiji je bil v novembru 1928 četrti kongres. Peti kongres je bil po osvoboditvi v juliju 1948 v Beogradu, šesti v novembru 1952 y Zagrebu in sedmi aprila 1958 v Ljubljani. Če skušamo na kratko opredeliti vlogo treh povojnih kongresov naše partije lahko to izrazimo v sledečem: Peti kongres se je začel samo mesec dni po znani resoluciji In-formbiroja, ko je vodstvo KPJ našlo v sebi dovolj sile in poguma, da se je postavilo, po robu zahrbtnemu stalinskemu udarcu in zavrnilo resolucijo Informbiroja, ki je pomenila poskus gospodarske in politične podreditve 'Jugoslavije in uzakonitev stalinizma, nekomunističnih metod in neenakopravnosti v odnosih med komunističnimi partijami in socialističnimi državami. _ Na kongresu je Tito kot generalni sekretar CK KPJ podal politično poročilo z zelo obširnim in dokumentiranim zgodovinskim delom, ki opisuje in analizira razvoj partije pred II. svetovno vojno kakor tudi značilnosti razvojne poti socialistične revolucije med NOB in razvoj v prvih povojnih letih. S pomočjo zgodovinskih dejstev je Tito branil revolucijo in KPJ pred klevetniško gonjo 'Informbiroja in se zavzel za ohranitev enotnosti partije in ljudstva ter da mora priti na ' dan resnica o socialistični stvarnosti Jugoslavije.' Šesti kongres je bil v času, ko se je pokazalo, da je Jugoslavija vzdržala pritisk in ubranila svojo neodvisnost, da je dosegla, visoko stopnjo gospodarske graditve in z razvojem delavskega samoupravljanja poglobila družbene odnose ter pri tem utrdila svoj mednarodni položaj in ugled v svetu, zlasti v zavzemanju za načela aktivne koeksistence v svoji zunanje politični praksi. Kongres je razpravljal o izredno važnem problemu vodilne vloge partije v prehodnem obdobju. Kongres je zagotovil odločno preusmeritev od administrativnega sistema socializma na delavsko in družbeno samoupravljanje. Na tribuni sedmega kongresa so bili glavni referenti tovariši Tito, Kardelj in Rankovič. Analizirali so probleme sodobnega sveta in križe mednarodnih odnosov, uveljavljanje -izvenblokovske politike in mednarodnega položaja socialistične Jugoslavije, napredne 'procese v Sovjetski zvezi po XX. kongresu in odpore zaostalih stalinskih sil. O notranjem razvoju je kongres ugotovil, da se je sistem socialistične demokracije ustalil in da so bili doseženi pomembni rezultati v gospodarstvu. - Razen novega statuta in resolucije o prihodnjih nalogah, ZKJ na raznih področjih družbenega življenja, mednarodnega sodelovanja in zunanje politike je VII. kongres sprejel nòvi program ZKJ, s čemer je bila podana idejna osnova nadaljnje graditve naših socialističnih družbenih odnosov in naše vloge v mednarodnem delavskem gibanju in v svetovnih odnosih nasploh. Zadnji stavek sprejetega programa se glasi: Nič, kar je ustvarjeno, nam ne sme biti tako sveto, da se ne bi moglo preživeti, da se ne bi moglo umakniti tiste- j-e bila 22. decembra 1941 ustanovljena v ‘bosanskem mestecu Rudo Prva proleterska brigada, prva regularna enota naše nove, ljudske armade. Ta dan slavimo kot DAN NAŠE ARMADE; praznik JLA. Že 1. marca 1942 je bila v Čaj-niču ustanovljena Druga ' proletarska udarna brigada vin dd tedaj so na-, glo rasle nove brigade JLA, osvobajale nova ozemlja, na katerih se je formirala nova oblast. Sovražnik je uvidel, da upor jugoslovanskih narodov ni pustolovski poskus uveljavljanja nekaterih ljudi razgretih; glav, ki .jim je do slave ;in burnih dogodkov, temveč, da gre tu za načrten boj narodov, ki ne priznavajo zasužnjevanja in poniževanja, kii ljubijo svobodo in so pripravljeni za, njo žrtvovati tudi svoja življenja. Samo tako trdno prepričani in do skrajnosti odločni narodi só lahko dpprinašali tako veličastne žrtve. za izvójeyanje premišljeno postavljenih ciljev. Hkrati z narodnoosvobodilno borbo se je namreč izvršila tudi socialistična revolucija,' rušili smo buržoazno oblast in ostanke, fevdalizma, velika proizvajalna sredstva so postala splošno ljudsko premoženje, uresničevali smo ljudsko demokracijo, rešili nacionalno vprašanje in ustvarjali, pogoje za vsestranski gospodarski/- politični ! in kulturni razvojt. To seveda; marsikomu ni sip v računin zato je bilo treba voditi borbo proti tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem, ki so ha vse načine branili svoje pozicije, ker1 so se pa vdinjàli okupatorjem, pa,so izgubili tla pod nogami, dogodki so jih prehiteli, revolucija jih je pregazila. Ljudstvo ja zaupalo novemu vodstvu, junaškim borcem za svobodo in novo, pravičnejšo ureditev, podpiralo je novo, ljudsko armado ha vse načine, se veselilo zmag nad Sovražnikom in sodelovalo pri uvajanju novega v življenje naših natodov. . državi, v, najtežjih trenutkih pa, še tako strahopetna kapitulacija- in izdaja, čemur je sledilo nasilno uvajanje »novega reda« z naj-okrutnejšimi ukrepi) vse to je ustvarilo ’ objektivne pogoje za upor in borbo proti > tujcem/ ki so iz dneva v dan yse bolj. razkrivali, svoje peklenske načrte z narodi Jugoslavije. Našli pa so se v teh težkih dneh odločni sinovi naših narodov, ki so do kraja ponižane in strahovane množice povedli v odločno im krvavo borbo proti oküf patorjem in njihovim prirepnikòm, domačim Izdajalcem. Vods.tvo'vsta-je je delalo načrtno in premišljeno, imelo je poštene cilje, ki -so Ustrezali razpoloženju in želji razočaranega ljudstva, ki je novemu vodstvu zaupalo in se z neomajno odločnostjo ih hrabro borilo za svetle cilje/ izpisane ne samo ha parolah in proglasih, ki so pozivali ljudstvo k vztrajnosti in vedno večji odločnosti; temveč • tudi v srcih vseh/tistih, ki so stopili v vrste borčev za nekaj ' novega, ljudstvu koristnega. Zato se .je upor tako naglo,- širil po vseh pokrajinah naše domovine, vrste borcev so se množile, čete so preraščale v partizanske odrede, ki so zadajali1, okupatorju vedno hujše udarce, osvobodili Iz dneva v dan več ozemlja, tu pa so bili Ustanovljeni narodno-osvObOdilni odbori, ki'so bili v začetku začasni organi nove gblasti. Uničen je bil torej stari, zasovra-ženi upravni aparat in ljudstvo je pričelo samb izvajati oblastne ukrepe, ki so prvotno imeli za cilj krepiti- odpor Mn pomagati partizanskim četam in odredom š hrano in mobilizacijo novih borcev. Toda kmalu se je pokazalo, da je za učinkovito borbo proti razkačenemu zavojevalcu potrebna primernejša oblika vojaških enot, ki bodo pripravljene poseči v boj tam, kjer jim bo velelo vodstvo. Tako mu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško. .Danes poteka drugi dan VIII. kongresa. Že v smernicah za predkongresno dejavnost je bil med drugim jasno podan odgovor na vprašanje, na kaj bo sedanji kongres ZKJ osredotočen. V teh smernicah je rečeno: »Naši dosedanji -dosežki in izkušnje so pokazali, da sta nadaljnje utrjevanje in nadaljnja krepitev materialne podlage samoupravljanja, samostojnosti in odgovornosti neposrednega proizvajalca in upravljavca pri odločanju o vseh problemih v zvezi s proizvodnjo, delitvijo in razširjeno reprodukcijo bistveni pogoj nadaljnjega naraščanja proizvodnje in delovne produktivnosti in na tej podlagi še hitrejšega naraščanja osebne potrošnje in izboljšanja splošnega življenjskega standarda delovnih ljudi. Zaradi tega je neogibno, da se naš gospodarski sistem in ukrepi tekoče ekonomske politike nenehno izpopolnjujejo v skladu s samoupravljanjem in delitvijo dohodka po delu kot bistvom naših družbeno ekonomskih odnosov, da iz sistema planiranja, iz proizvodnje in investicijske politike, politike cen, kreditov, formiranja potrošnje, osebnih dohodkov itd. čedalje bolj odstranjujemo elemente etatistično tehnokratskega gospodarjenja. Tako se bo čedalje bolj ožilo področje birokratizma, subjektivizma, neodgovornosti in vsakovrstnih oblik samovolje, čedalje bolj pa se širil prostor za svoboden razmah proizvodnje, Za njeno modernizacijo, za racionalno poslovanje, popolnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, produktivnosti dela, življenjskega standarda in nasploh za materialni in družben: vzpon.« . V zgodovini poznamo veliko poskusov velikih in močne j šib držav, njihovih državnikov in diplomatov, da bi po svojih konceptih krojili usodo malih .narodov. Včasih so v svojih načrtih uspeli, vsaj ža določeno obdobje. Če nišo uspeli z diplomati-animi potezami — z zvijačami, so uporabili tudi silo. V mračnih obdobjih zgodovine človeštva pä je bila za dosego umazanih ciljev vedno. uporabljena sila, nasilje. Tako mračno obdobje je nastalo, ko so prišli v Nemčiji po prvi svetovni vojni na oblast nacisti, v Italiji pa fašisti. Prirojeno človeško dostojanstvo, ‘ enakost, bratstvo; svoboda niso bili nikoli' tako zaničevani in poteptani kot z naraščanjem moči teh grobarjev -miru. Hudournik nasilja se je razlil po Evropi-ip v krvavih valovih zatiranja in mučenj so zastokali milijoni preganjanih ljudi. Ne samo Evropa-, ves; svet se je znašel V viharju II. svetovno vojne.’Pisa-, lo še je leto 1941., ko so napifa-šistične horde zakorakale tudi preko meja Jugoslavije z načr,tom, da zbrišejo to državno tvorbo in njene narode z zemljevida. Vlada in vojaško vodstvo so izdali svoje ljudstvo, kralj je pobegnil, z njim večina članov vlade in državnega vodstva. Podpisana je bila vojaška kapitulacija. Ljudstvo pa, se nii pokorilo podivjanim okupatorjevim oblastnikom in rabljem.; Redki so. bili hlapčevsko- razpoloženi. i Zato so se okupatorji im njihovi hlapci hudo zmotili v svojih načrtjh. Pri jugoslovanskih narodih so naleteli na odpor, ki je kmalu prerasel v organiziran, oborožen upor. S.-tem pa zavojevalci niso računali. Čeprav so imeli močno peto kolono v bivši Jugoslaviji in dobro organizirano vohunsko mrežo, niso znali razumeti razpoloženja naših narodov. Skrajno nezadovoljstvo vseh naših narodov, Zlasti pa še narodnostnih' manjšin s protiljudskimi režimi v prejšnji OSMEMU KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE BEOGRAD Komunisti in člani kolektiva Železarne Štore pošiljamo prisrčne pozdrave osmemu kongresu. Tudi mi se zavedamo zelo velike odgovornosti dela osmega kongresa, ki pomeni za vse nas korak naprej za nadaljnji razvoj naše domovine. Zato želimo delu kongresa najboljši uspeh ter obljubljamo, da bomo naloge, ki jih boste nakazali, vestno izvrševali. Komunisti in člani kolektiva Železarne Štore Ob zaključku je govorniI izrazil prepričanje, da bo Vlil kongres idejno razčistil vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo materialno podlago samoupravljanja, s tem pa tudi obvezal vse komuniste, -da se brezkompromisno borijo za takšen razvoj materialnih odnosov, ki bodo utrjevali položaj neposrednih proizvajalcev kot samostojnih in enakopravnih činiteljev proizvodnje in delitve ter svobodnih občanov pri upravljanju z vsemi družbenimi posli. Prav bi bilo, da ob tej priliki tudi komunisti Železarne Štore pregledajo svoje delo, analizirajo uspehe in neuspehe ter kritično obravnavajo vse tisto, kar je slabo pri našem delu. Govornik je zaključil zborovanje s pozivom, da se danes pridružimo mnogim, delovnim kolektivom, organizacijam in ustanovam, enotam JLA in drugim s pozdravom kongresu in željo za uspešnim delom. Obenem je bila predložena pozdravna brzojavka VIII. kongresu z naslednjo vsebino: DAN NASE ARMADE Poslovanje v razdobju I—IX V splošnem lahko ugotavljamo, da je podjetje spričo težav, ki so spremljale zamenjavo novega transformatorja, pomanjkanje električne energije, zaključilo poslovanj e zadovolj ivo. Letni rebalansiran proizvodni načrt, ki predvideva 130.195 ton, je bil dosežen s 75,1 .% oziroma 97.800 tori in nam je tako uspelo nadoknaditi izpadlo proizvodnjo v I. polletju. Proizvodni plan po obratih je bil dosežen naslednje: v % aglomeracija 99,2 elektroplavž 69,5 jeklarna 71,0 valjarna got. izd. 73,2 livarna sive litine 75,9 livarna valjev 78,2 obdelovalnica valjev 69,2 šamotna 75,9 Čisti dohodek je dosežen z 1.988 milj. in je v primerjavi is prejšnjim razdobjem višji za 13 %. Na povišanje čistega dohodka je vplival oproščen prispevek iz dohodka v višini 351 milj., izredni prispevek V višini 188 milj., kar jé bilo vloženo V sklade. Ugodnejša materialna baza nam omogoča, da realiziramo smernice povečanja realnih osebnih dohodkov , zaposlenih skladno z rezultati gospodarjenja. Zaradi tega stremimo za tem, da se osebni dohodki postopoma zvišujejo, kar potrjuje tudi povišanje vrednosti točk v. zadnjih mesecih. V tem razdobju je, bilo izplačanih bruto 1.431 milj. osebnih dohodkov, kar pomerii povečanje napram istemu razdobju preteklega leta za 23 % odnosno na povprečje leta 1983 22 %. Dosežen povpreček na zaposlenega z nein-dividualiziranimi osebnimi dohodki znaša neto 48.456 din. Karakteristično za to razdobje je pomemben premik osebnih dohodkov nižjih kategorij delavcev zaradi korekturne analitične ocene. Tako izkazujemo v kategoriji osebnih dohodkov 30 do 40.000 din le 19,9 % , zaposlenih, medtem ko smo v preteklem letu še izkazovali 52,8 %. V kategoriji osebnih dohodkov od 40 do 50.000 din se je izvršil premik od 19,2 % da 38,5 % in v kategoriji od 50 do 60.000 din od 4,7 %, na 30 %.. Poslovanje tega razdobja lahko zaključimo kot uspešno še posebno, ker se nam je z oprostitvijo določenih obveznosti izboljšal ekonomski položaj in nekje delno omogočilo, da lahko z večjo udeležbo sodelujemo pri finansiranju investicij, brez dvoma pa bi ekonomski položaj bil lahko še boljši, če bi ne bilo objektivnih težav z redukcijo električne energije. ALBIN MIKLAVC Znatno so prispevali k izpolnitvi proizvodnega načrta dosežki v jeklarni in valjarni, ki sta kljub spremembi asortimana proizvedli več kvalitetnega jekla, kot v razdobju preteklega leta. Pomembni pa so uspehi v livarni valjev in obdelovalnim valjev, ki sta občutno povečali proizvodnjo od lanskega leta. V livarni sive litine je bila ukinjena ' .proizvodnja cevi zaradi .zastarelosti obrata, pomanjkanja delovne sile in tekočega železa, kar pa bo omogočilo povečanje proizvodnje strojne, nodularne litine in proizvodnje valjev, ki ima ugodnejši odnos tudi v finančnem pogledu. Čeprav je v I. polletju izpad blagovne realizacije zlasti pri elektroplavžu in ; delno pri proizvodnji Cevi kazai, da finančni rezultati ne bodo zadovoljivo beležili v tem razdobju, je fakturirana realizacija dosežena s 6,754 milijoni oziroma 73,8 %: letnega plana, kar je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta povečano za 2,2 %., Pri planirani realizaciji je občutno povečan tudi' izvoz. Že v tem razdobju je plan izvoza dosežen s 95,5%, računa se, da bomo do konca leta izvršili za 1,300.000$ in na ta način letošnji plan izvoza presegli za ca. 18,9 %. Naš izvoz predvsem vzmetno jeklo se je iz leta v leto povečeval, zato imamo v letošnjem letu v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta povečanje za 58' %. Od celotne fakturirane realizacije predstavlja izvoz'že blizu 18%. Na dosežene rezultate čistega dohodka v primerjavi v prejšnjim razdobjem vpliva več sprememb, ki so nastopile v tem razdobju. Podjetje je za letošnjo leto bilo oproščeno plačevanja izrednega prispevka, rednega prispevka federacije in ukinjen je Mi tudi družbeni investicijski sklad ter spremenjena tarifa električne energije. To je narekovalo, da izkazujemo za letošnje leto boljšo materialni osnovo Za formiranje skladov in delitev čistega dohodka od prejšnjih let. Dokončno še ni rešeno vprašanje: ali bo republika Slovenija predpisala obveznost posojila, ki bi zasegel v naše sklade v Višini 15 % prejšnjega družbeno investicijskega Sklada. Ravno tako še ni razčiščeno vprašanje,, če. bo oproščena plačevanja rednega prispevka tudi proizvodnja panoge 117. Celotni dohodek po vnovčeni realizaciji je dosežen s 6.421 milj,, oziroma 70 % .letnega plana, in je v primerjavi z razdobjem preteklega leta nižji ža 7;%ijVelik vpliv na nižji dohodek po vnovčeni realizaciji je porast terjatev do kupcev. Restrikcij ski ukrepi banke za znižanje investicij in velika poostritev koriščenja obratnih sredstev za investiranje ter znižanje in takojšnje odplačevanje kreditov ima velik vpliv na dotok sredstev, ki se v skrajni liniji pozna na nelikvidnosti naših kupcev. Podjetje se je poslužilo vseh razpoložljivih sredstev in intervencij, .vendar porasta kupcev ni mogoče preprečiti. Računamo, da bo stanje še slabše, zlasti konec leta, ko stremimo za čimvečjo realizacijo, ki pa zaradi omenjenih vzrokov ne bo plačana. Iz ekonomskih enot V preteklem mesecu je bilo zelo malo zasedanj Delavskih svetov ekonomskih enot, kar pa no pomeni! nedelavnosti organov upravljanja v ekonomskih enotah. ■ Tako kot' običajno bodo zasedanja D.S.É zato v' mesecu decembru bolj; pogosta, ko se bo. ukrepalo, v cilju da zadnje dni: leta dosežemo kar najboljše rezultate, .Istočasno pa bodo delavski sveti enot v mesecu decembru sprejemali' in odločali i|o planu za prvi mesec 1965. leta. Od pravilnih: prijemov ih pravilno zastavljenega programa bo odvisen uspešen ali pa tudi neuspešen start V leto 1965. Organi upravlj an j a v ekonomskih enotah to vedo, zato, sé temeljito pripravljajo, da bi bil start v iio.vo leto kar najbolj uspe-šeil, zavedajoč se, da dosežena prednost ob startu garantira . več aUV-man-j ■ dobe:utn v od katerega : ton. Do konca meseca novembra: j e presežen plan pri vzmeteh kar za 76,5 %,1 kar daje ugoden finančni rezultat.; To. je ekonomska enota dosegla, z dobro organizacijo priprave' dèlà, izvajanjem akcijskega programa in ria koncu. S prizadevanji -slehernega1 člana .ekonomske enote. Delavski svet 'Valjarne je ob tej' priliki apeliral na ves kolektiv enote, da se naj dosledno izvaja akcijski . program, da se vztraja pri sedanjem tempu izvajanja programa p.roizvoidnje, kajti le 'tako. bo 'mogoče izvršiti letošnje proizvpđne 'naloge. ' V" drugi točki dnevnega reda so člani DSE valjarne obravnaval; od operativnega vodstva predloženi letni plan proizvodnje za leto-1965. Pri, obravnavi plaha za leto 1965 so temèljito pregledali vse možnosti za proizvodnjo in pri tern ugoto- •«r IsksŠsašL ■. _____ SIS!» Wm WMBm V mehanični delavnici dajejo skrbi zä orodje velik poudarek. Izdela-, va orodja zahteva dosti znanja in preciznosti. Na sliki je prikazano delo ma posebnem brusilnem stroju v orodjarni. j e odvisen seveda tudi dober osebni dohodek. Prepričani smo, da bodo ekonomske enote v-'lotu 1965 dosegale še boljše rezultate kot so jih do sedaj,, šaj so DSE spremljali 1 vsa' dogajanja, v proizvodnji in p h reševali, tako, da.je bilo za ebolo, kot celo podjetje najbolje. V prihodnjem letu se bodo DSE štečeva-.Ih še z, mnogimi vprašanji, ki jih bo potrebno reševati, da bo proizvodnja lahko tekla brez večjih težav. Storški Železar bo tud: v bodočem letu imel rubriko' »Iz -ekoriom-skih enot« in bo bralce obvešča! o. tem, kako delajo DSE mimo tega pa bo rad pisal e dogodkih iz ekonomskih enot. Posebno rad bo objavljal sestavke neposrednih proizvajalcev — ’•'upravijalčev v ekonomskih enotah. Valjarna Na 7, redni seji DSE valjarne, ki je bila 4. deceriibra so člani. DSE najprej pregledali doseženo proiž-vodnj o za mesec november in ugotovili, da je presežena za 245 vili, da so proizvodne naprave močno iztrošene in da v mnogem kažejo., da odpovedo,, kar seveda lahko povzroči zastoj v proizvodnji. Proizvodne naprave so večina stare nad 50 let viri le dosedanje, vestno vzdrževanje'omogoča tako dobro proizvodnjo. Člani DS sorbiti mnenja, da bi se-ha] v letu 1965 posvečalo pri Istri: proizvodnji kot letos še već. pažnje kvaliteti izdelkov, saj se z boljšo kvaliteto izdelkov doseže boljši finančni, efekt. Člani. DSE so sprejeli sklep, da bi naj bil'proizvodili plan za 1 1965, enak letošnjemu s tem, da se izboljša kvaliteta, da se stori vse kar je mogoče, da so istega preseže brez nedeljskega dela. Na koricu so člani DSE Obravnavali- 'še 'nekatera druga' vprašanja v obratu, kot je program . popravil in mehanizacije v .letu 1965, ki obsega ' med drugim nabavo viličarja, preureditev žerjava, ureditev skladišča za valje in drugo, kar naj bi pripomoglo k lažjemu in boljšemu delti v valjarni. Le kratek čas nas še loči do zaključka letošnjega leta. Ker bo naslednja številka našega glasila tja proti sredini prihodnjega méseca, torej že v novem letu, še obračamo še pred zaključkom leta z nekaj besedami na vse naše bralce, vse člane kolektiva Železarne Štore. Glasilo našega kolektiva, »ŠTOR-SKI ŽELEZAR« se je porodil v poletju leta 1961, njegovo rojstvo sicer ne sovpada v zaključek koledarskega leta, vendar se nain zdi nepomembno dejstvo, da. bo v prihodnjem letu 4. obletnice njegovega izhajanja. V tem razdobju je naše podjetje storilo uspešne korake naprej v svojem razvoju, kakor tudi odigralo važno vlogo v svojem doprinosu njih vedno bolj rastočem in uveljavljajočem pomenu v upravljanju podjetja; o delu naših družbe-no-političnih organizacij, kulturno-prosvetni dejavnosti ter vobče vsega pomembnega dogajanja. Člani kolektiva, bralci svojega glasila bodo najlažje presodili ali smo ta program vseskozi tudi uspešno uresničevali v smislu zadanih nalog, seveda pa tudi neiz-ogibaje se samokritičnemu vprašanju, če -je tudi vsak po svojih močeh sodeloval. Obračamo se na vse člane kolektiva, ki čutijo, da bi s svojimi doprinosi glasilo še obogatili, naj ne stoje ob strani, saj je na razpolago za pisanje dejavnosti polna sedanjost, perspektive prihodnjosti BESEDA UREDNIŠTVA družbeni skupnosti, zahvaljujoč te uspehe Zavestnemu prizadevanju in naporom vseh članov kolektiva: delavcem proizvajalcem, organom delavskega samoupravljanja ter svojemu vodilnemu strokovnemu in tehničnemu kadru, ob aktivnem sodelovanju družbeno-političnih organizacij. Naše glasilo ŠTORSKI ZELE-ZAR«, si je zadalo kot glavno nalogo svojega' programa informiranje yseh članov kolektiva o notranjih uspehih, kakor tudi o težavah v proizvodnem procesu, o prizadevanjih za čim uspešnejše reševanje težkih in zahtevnih nalog proiz-' vodnje ter plasiranja na tržišču, o delu organov delavskega samoupravljanja: delavskem svetu podjetja in delavskih svetih enot in in spomini na preteklost. Naj tudi nikoga ne moti predsodek, da morda ne bo znal pravilno »zastaviti besedo« ali pa da kratko malo »ne zna|T ničesar napisat; napiše pač naj, kakor ve in zna. Člane kolektiva tudi vabimo, da se za informacije, za katere morda ne vedo, kje bi jih dobili, obračajo na uredništvo našega lista, vendar morajo biti dopisi lastnoročno podpisani. Če bo takšnih vprašanj večje število, bo temu določen posebni kotiček v listu. Vsem dosedanjim sodelavcem se za trud zahvaljujemo z željo, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo in krog še povečal. Njim kakor tudi vsem našim članom kolektiva kakor tudi zunanjim bralcem želimo srečno, in uspehov polno novo leto 1965! LETNI DOPUST PO NAČRTU NOVEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH ■v Pričakujemo; da bodo poslanci v Zvezni ljudski skupščini še v tem mesecu obravnavali in sprejeli nov zakon - o'delovnih razmerjih; , ki naj bi bil. v! veljavi Oid 1. 'januarja. 1965 dalje. Načrt zakona,prinaša precej novosti s. področja delovnih razmerij, predvsem v . načinu določanja pravic, zaposlenih. Zakon bo določil. le okvir, medtem ko bo prepustil gospodarskim organizacijam, d« same postavijo svoje interne, normative, kjer bodo detajlno določale o pravicah im dolžnostih članov delovne organizacije.’; : Tako bo tudi glede’ rednih letnih dopustov gospodarska organizacija sama urejevala in določila, koliko dni ■ dopusta pripada posamezniku, ki .je v njej v delovnem razmerju. Načrt' zakona predvideva torej okvirno določilo in sicer: »letni-dopust; traja najmanj 14 in največ 30 delovnih dni v posamez-, nem koledarskem letu«. Koliko dni dopusta bo določeno posamezniku v mejah 14 dò 30 dni, pa bo morala določiti gospodarska organizacija, s tem/ da najprej postavi osnovne kriterije. Kriteriji pa so lahko .predvsem: delovna doba (upošteva se lahko skupna delovna doba, ki jo ima posameznik in ppsebej' delovna doba v našem podjetju), težipa dela na delovnem mestu, zahtevnost dela, delovna disciplina, prizadevnost posameznika in s tem v zvezi rezultat. individualnega dela na delovnem mestu in v družbeno-poli-tičnem življenju, itd. Dosedaj smo v Železarni koristili dopust izključno po določilih zakona- s tem,, da je imel sleherni določeno! število dni dopusta glede na delovni staž in drugi kriteriji niso bili upoštevani. Novi zakon, ako bo sprejet, kakor predvideva predlog,’.pa nas sili v. to, da upoštevamo vse okoliščine, ki naj vpliyaj.o na določitev števila dni rednega dopusta in ne samo delovno dobo. Dalje načrt zakona navaja: »Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti — pripada dodatnih 7 de- . lovnih dni dopusta neglede na število dni, ki jih ima po drugih me- rilih«. Torej najmanj 21 delovnih dn.i. Sedaj veljavni predpisi so določali, da delavec, ki še ni star 16 !et ima 21 delovnih dni, tisti, ki še ni star 17 let — 19 delovnih dni in' listi, ki še ni star 18 let — 17 delovnih cim dopusta. Torej predlagano je pa enotno za vse, ki še, . niso 18 let stati,! brez razmej it ve.; • Načrt zakona predvideva tudi -, dopust, daljši kot. 30 delovnih dni ha delovnih mestih, kjer nastopajo posebni težki, pogoji dela, predvsem glede na vplive,,okolice. V načrtu navedeni pogoji se sedaj v , našem podjetju ne pojavljajo, v kolikor no bo zakon to določilo še . dopolnil. Pravico : na „redili letni dopust bo pridobil delavec po preteku 11 mesecev, deloyrie dobe v eni gospodarski organizaciji. Novost načrta, od Sedaj vel javnih predpisov, j e v tem, da naj bi še delavcu omogočilo dopust tudi pred pretekom 11 mesecev delovne dobe s tem, da se delavec obveže po, izkoriščanju dopustaizpolniti pogoj. V kolikor pa prekrši obvezo (s tem, da bi zapu-. stil podjetje prej) naj bi vrnil nadomestilo, ki ga je ' prejel, za časa dopusta, Delavca se ne sme prikrajšati na dopustu, na katerega j ima pravico. Koriščenje dopusta pa . se mola omogočili v enkratnem trajanju in le na zahtevo -ali pristanek delavca Se lahko odredi koriščenje-dopusta deljeno na dvakrat. Tako bomo morali prekiniti s sedanjo prak-. so ;—■ delitev koriščenja dopusta večkrat, ker s tem zavestno krši1 mo načelo o namenu dopusta — namen dopusta je oddih .in razvedrilo, Vse gornje in druge spremembe predpisov o delovnih razmerjih nain narekujejo, da bomo morali, sestaviti vsebinsko nov pravilnik o delovnih razmerjih y podjètju. Če hočemo, da bodp v njem zajeti in podrobno obdelani cilji poslovne •in kadrovske politike v podjetju ih s temi vsklajene težnje članov delovne organizacije, bo portebno, da pri sestavi takega akta sodeluje čimvečje število članov kolek-(dalje rid 6. strani) Problematika strokovnega šolstva Pospešen razvoj gospodarstva v naši občini kakor tudi v okraju, ki je v zadnjih petih letih izredno zaostril problem izobraževanja kadrov, je terjal ustrezno reorganizacijo strokovnega šolstva, ki temelji na resoluciji ZS ter številnih republiških aktih na področju strokovnega izobraževanja. Ta proces reorganizacije, ki sicer še traja, vnaša v naše strokovno jiolstvo novo vsebino in nove organizacijske oblike izobraževanja. V tem obdobju smo pričeli sistematično pripravljati nove učne programe na osnovi profilov in s tem zavrnili težnjo po administrativnem določanju trajanja šolanja. V zadnji fazi reorganizacije, ki je šele na začetku poti, smo začeli uvajati prehod vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom v poklicne šole, ki naj bi postale najprimernejša organizacijska oblika za izobraževanje poklicev širokega profila. Temu pospešenemu procesu izgrajevanja sodobnega sistema strokovnega izobraževanja posvečajo posebno pozornost tudi nekateri delovni kolektivi in njihovi organi samoupravljanja. Ker ne. govorimo več samo o spremetnbah odnosov in razumevanju nalog gospodarstva na področju reševanja izobraževalne politike, moramo problematiko reševati skladno s potrebami in interesi delovnih organizacij', odnosno družbe kot celote. Iz zahteve, da mora strokovno izobraževanje zagotoviti kadre za posamezne poklice, izhaja načelo, da mora biti strokovna izobrazba, ki jo pri izobraževanju kadra za poklice dajejo posamezne vrste strokovno izobraževalnih ustanov taka, da usposablja kadre za delo na določenih delovnih mestih. To velja tudi za osnovne dejavnosti strokovnih šol, ki izobražujejo kadre za poklic širokega profila. Zaradi organizacijske in vsebinske specifičnosti posameznih šol v naši občini in okraju, bom skušal v grobih obrisih prikazati problematiko sedanje situacije glede na celovitost strokovnih šol. POKLICNE SOLE Čeprav skušamo pod ta termin združiti vse dosedanje vajenske, industrijske ter ostale šole s praktičnim poukom, obstajajo med njimi še bistvene razlike zlasti glede načina vpisa in organizacije pouka, tako da je potrebno v sedanjem obdobju zaradi boljšega razumevanja problemov obravnavati posamezne vrste šol. a) Vajenske šole Značilnost teh šol je vpis na podlagi vajenske pogodbe. Z notranjo organizacijo pa skušamo dosedanji sistem šolanja vajencev —■ učencev predvsem kvalitetno izboljšati. Popolne enotnosti, razen pri splošno-izobraževalnih predmetih, za katere je predpisan minimalni učni načrt, ne moremo zahtevati, ker bodo programi za posamezne poklice vsklajeni s profili in bo na tej osnovi določeno tudi trajanje šolanja, vendar je skupna težnja, da bi se v okviru šole izvajal tudi del praktičnega pouka, ki je bil doslej bolj ali manj kvali- tetno izvajan le v razvitih delov nih organizacijah. V kolikor se to ne izvaja oziroma ni izvedljivo, postopno uvajajo šole same nadzor nad praktičnim poukom. Do končne izdelave učnih programov je bila učna. doba za vse poklice ponovno podaljšana na tri leta. Mreža teh šol je vsaj za trenutne potrebe urejena, kakor tudi smer, v katero naj se v prihodnje te vrste šole razvijajo. Na-vseh tovrstnih šolah je urejen periodični sistem pouka, b) Industrijske šole Ta skupina šol je iiajibližja po obliki in sistemu poklicnim šolam. Vse tri — rudarska, kovinarska in steklarska, sprejemajo učence na podlagi potreb gospodarskih organizacij, v okviru razpoložljivih kapacitet na podlagi razpisa. Celoten izobraževalni proces, tako teoretičnega. in praktičnega pouka, se odvija v šoli. c) Šole s praktičnim poukom V to vrsto spadajo poklicne šole v okviru kmetijskega izobraževalnega centra. Ob prednjem pregledu vrst šol za poklice, želimo poudariti, da se bo v osnovi spremenil dosedanji način izobraževanja za poklice. To zahtevo narekujeta tehnični napredek in zahteve, ki izhajajo iz dosedanjih družbenih odnosov. Preobrazbo teh šol v poklicne šole, ki se je -sicer že začela, pa bo možno uresničevati le postopoma, tako kot bodo dovoljevali kadrovski, materialni in drugi pogoji. - Seveda pa ta preobrazba zadeva tudi na ovire, zlasti naslednje:, ' — materialna stiska strokovno-izobrazevalnih zavodov, ki se prepočasi razvijajo v samostojne zavode z zadostnimi materialnimi sredstvi: — pomanjkljiva pedagoška in strokovna usposobljenost večine učnega kadra — neizdelan sistem strokovnega izobraževanja vse do delovnega mesta, zaradi česar spreminjanje obstoječih in ustanavljanje novih izobraževalnih ustanov pogosto ni rezultat načrtnih in vsklajenih prizadevanj. Razen tega pa tudi vzgojna in izobraževalna vsebina teh ustanov ni vedno prilagojena dejanskim potrebam proizvodnje, družbenih služb in družbenega samoupravljanja; - nezadostna in neenaka .skrb za vzgojo in izobraževanj e mladine Od zaključka osnovnošolske obveznosti do polnoletnosti, pri čemer gre tako za tiste, ki vstopajo v učno razmerje ali se šolajo, kakor za tiste, ki niso vključeni nikamor in največkrat ostanejo brez vsake družbene pomoči; me nazadnje pa tudi.pomanjkanje ustreznih predpisov, v okviru katerih bi strokovno izobraževalni zavodi podrobneje urejali organizacijo deia ter podrobneje določali izobraževalno vsebino. Ne glede na to, da predpisi v poklicnih šolah še niso biti sprejeti, pa Se je v praksi že začel proces preoblikovanja vajenskih, industrijskih in drugih šol s praktičnim poukom v poklicne šole, pri čemer se več ali manj uspešno uveljavljajo naslednji principu: - tó bremenitev učencev z največ 42 urami teoretičnega in praktičnega pouka tedensko; —T vključevanje učencev, ki so uspešno končali osnovno šolo; ■—-. uvajanje pripravljanih razredov za učence, ki so končali osnovne šole, odnosno je raven znanja novih učencev različna; — povečanje mesečnih nagrad učencem — vajencem. Delo v našem zavodu poteka v glavnem po programu Oziroma letnem delovnem načrtu, upoštevajoč za izhodišče stanje ter osnovne zahteve za uresničevanje ustreznega izobraževalnega sistema, kot lormaino imenovana eksperimentalna šola glede na predstoječo veruikacij o. . V intenzivnem prehodu in spremembah v izoorazevanju ža poklice širokih profilov kovinarske stroke in težnji za odpravo sedanjega preživelega periodičnega vajenskega sistema v poklicno šolo, je nov sistem vnesel številne dodatne naloge, probleme in težave, predvsem, ker uvajamo nove učne načrte in programe praktičnega pouka ob 40 % povečanem številu učencev. Tako se je odvijal pouk v preteklem šolskem letu po treh sistemih s 407 učenci, v tekočem letu pa v 18 oddelkih z 426 učenci, kar je nevzdržno za kapaciteto zgradbe din problematično glede bremenitve učnih kadrov. Z ozirom na to, ua nas smatrajo za eksperimentalno šolo, so pred nami še težke perspektivne naloge, posebno, ker teze za novi zakon o strokovnem izobraževanju predvidevajo tudi rok, do katerega; se bodo morale obstoječe strokovno izobraževalne ustanove prilagoditi določbam zakona. Vendar Ob teh perspektivnih nalogah z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v tem 'intenzivnem reformnem procesu in izgrajevanju sodobnega izobraževalnega sister ma, zahvaljujoč določeni intenzivnosti posameznih enot. in posameznikov komunistov našega zavoda, uresničili in prebrodli številne težave, na kar smo upravičeno ponosni. Pomanjkanje ustreznih predpisov v okviru katerih naj bi podrobneje urejali organizacijo ter podrobneje določali izobraževalno vsebino, kakor tudi zastareli predpisi, ki nasprotujejo ^ustavi in splošnim zakonom na področju tako splošnega kakor strokovnega šolstva so narekovali, da sami uza- konimo delo šole skladno z Ustavo in Zakonom o organih upravljanja v šolah, s statutom in drugimi akti, da bi tako v času velikih organizacijskih sprememb našli najbolj perspektivne rešitve. Zato smo resno iri prizadevno pristopili k izdelavi statuta in, pravilnikov pravočasno, se pravi že pred dvema letoma iz prepričanja, da moramo svoje 'normativne akte izdelati ne zato, ker so take direktive, marveč predvsem zato, da bi vskladili in izboljšali svojo organizacijo in si olajšali ter izboljšali delo. In ugotoviti moramo, da akti kot je statut, pravilnik ó delitvi dohodka in pravilnik o delitvi 'OD delujejo pozitivno in stimulativno. Zavedati pa se moramo, da delo s tem še ni končano, temveč da smo sedaj dolžni, da bomo določbe teh aktov tudi dosledno sprovajali, jih izpopolnjevali, ter pristopili k izdelavi še drugih potrebnih pravilnikov in poslovnikov, predvsem za: — organizacijo dela in poslovanje šole i ■— pristojnosti organov upravljanja (poslovnike za njihovo delo) “ .—; pravice in dolžnosti učencev in organizacijo šolske skupnosti učencev. Posebno skrb morajo novoizvoljeni organi posvetiti šolski skupnosti učencev, kar smo sicer v statutu in razpravah delovnega kolektiva teoretično razčistili, v prak- si pa malo poskrbeli zato, da se učenci istočasno z učenjem v delavnicah in razredih vzgajajo tudi v upravljalce, ki bodo soodločali pri učno-vzgojnem procesu dn v neposrednih in posrednih èbldkah samoupravljanja sami urejali notranje odnose. Uveljavljanje samoupravljanja in organizacijsko utrjevanje v našem zavodu je terjalo ustrezne spremembe tudi v načinu dodeljevanja, ustvarjanja in gospodarjenja s sredstvi, v našem zavodu. Prehod iz proračunskega sistema gospodarjenja nam je sicer s strani družbenih zunanjih činitelj eV zaviral napredek, toda prav zaradi tega, ker smd oblikovali in delili dohodek po principih samostojnih zavodov na podlagi lastnih meril in cenikov izobraževanja, zato na tem področju v primerjavi z številnimi, drugimi sličnimi zavodi nimamo posebnih težav. : ! Finansiranje je rešeno s pogodbami z gospodarskimi organizacijami za katere izobražujemo učence in finansiranjem iz sklada šol II. stopnje. Ob zadovoljivem standardu zavoda kakor tudi razmeroma dobro rešenimi osebnimi dohodki delavcev našega zavoda so tudi nagrade oziroma štipendije učencev ter drugi pogoji učencev zadovoljivo rešeni. Klinar Tone KAJ NAM PRIPRAVLJA Prešernova družba Prepričan sem, da vsi člani Prešernove družbe že z veseljem in željno pričakujejo letošnjo zbirko knjig in koledarja za 1. 1965, saj zbirka ne bo nudila Te prijetnega razvedrila ob novoletnih praznikih in v zimskem času nasploh, | temveč bomo našli v njej tudi bogato vsebino praktičnih 'napotkov in koristnih nasvetov, obenem pa bo domača knjižnica tudi zdpet bogatejša za eno zbirko. Izbor knjig v zbirkah Prešernove družbe je posrečen predvsem zaradi svoje pestre 'raznolikosti,,'saj nudi vsakemu bralcu mnogo koristnega in prinaša svoj veliki delež izobraževanju, tako mladini kakor tudi odraslim, . zahtevnejšemu, kakor tudi manj zahtevnemu bralcu. Prešernova družba se. je, zaradi porasta cen papirju znašla v položaju, da je mdrala nekoliko povišati članarino za prihodnje leto. Tako bo članarina znašala naslednje leto 1200 din, kar pa je še vedno le polovica vrednosti knjig, ki jih vsak član prejme za plačano članarino. Prešernova družba bo zbirke knjig lahko še izboljšala (reprodukcije, vezava, oprema itd.) ■in tudi povečala število knjig svojih zbirk ob pogojih porast,a števila članstva. Železarna Štore je glede števila članov PD na močno vidnem mestu v merilu SR Slovenije; bili smo pa tudi že na prvem mestu. Naša prizadevanja, skupno s člani kolektiva in poverjeniki pri sindikalnih podružnicah enot naj gredo za tem, da bo število članov naraščalo iz leta v leto, s tem bomo doprinesli tudi svoj delež, da bo Prešernova družba lahko nudila svojim članom še boljši izbor. Ne gre nam za »rekorderstvo« glede števila, temveč za to, da s širjenjem zbirke bogatimo svoje duhovno obzorje, da omogočimo PD uspešnejše delovanje in da zajamemo cim širši krog, ki bo deležen koristi. Kakor prejšnja leta, bo tudi v -naprej omogočeno obročno plačevanje članarine, tako da tudi okolnost nekoliko povečane članarine rie bo občutno prizadela osebnih dohodkov posameznega člana. Knjižni program za 1. 1966, torej zbirka, ki bo dospela proti koncu 1. 1965, bo naslednji: 1. Koledar za 1. 1966 2. Mira Mihelič: ZMERAJ — NIKOLI, povest 3. Ernest Hemingway: IMETI ALI NE, roman 4. Sergej Sartakov: PO BRZICAH ČUNE, potopisna povest 5. PRAVLJICE, izbor iz .svetovne mladinske literature 6. Emilijan Cevc: SLOVENSKA UMETNOST 7. eno stensko sliko po izbiri Koledar bo v bodoče imel drugačno obliko, kot doslej, predvsem bolj praktično in prilagojeno vsakodnevnim potrebam našega časa. Vseboval bo praktična navodila s področja tehnike, motorizacije, kuharstva, važne spominske dni z opisi in bo tako informator in priročnik ža vsakogar. Glede slik se bo lahko vsak član že v naprej odločil, katero bo izbral in bo potem tisto ob prejemu zbirke tudi dobil. Prešernov družba izdaja nadalje tudi v magazinski obliki mesečnik OBZORNIK, ki s svojo pestro vsebino, barvnimi slikami ipd. širi obzorje bralca in ga uvaja v različna področja življenja in bivanja, doma in v tujini. Letna naročnina znaša 1200 din. Zbirka žepnih romanov LJUDSKA KNJIGA je zelo uspel poskus izdajanja kvalitetnih in poceni romanov. Doslej je izšlo že 62 knjig. V letu 1965 bodo izšli tile romani: 1. Graham Greene: Kdor izgubi — dobi. 2. Luigi Pirandello: Izmena 3. 4. Alexander Cordell: Morty-mérjevi 5. Yasanuri Kawabatta: Tisoč žerjavov 6. W. Sommerset Maugham: Pisani. pajčolan ■ 1 7. Erskine Caldwell: Deček iz Georgije. 8. B. Traven: Voz 9. Mario Soldati: Pisma s Caprija 10. Joseph Hayes: Ure po polnoči Celotna zbirka bo stala za leto 1965 broširana 3000 din, v trdo vezana 4000 din, medtem ko bo izhajala tudi luksuzna izdaja iste zbirke, na brezlesnem papirju in v celo . platno vezana po ceni 6500 din. H koncu se še obračam na vse izvoljene poverjenike PD pri sindikalnih podružtiicah enot s prošnjo za sodelovanje po svojih močeh in da tvorno agitirajo med člani kolektiva včlanjevanje v PD. Vsem članom želim srečno in uspehov polno novo leto 1965.* Glavni poverjenik za Prešernovo družbo v Železarni Štore (nadaljevanje) • Sprejel nas je človek srednjih let. Za tiste čase je bil kar. dobro rejen), Bil je temnolas, pod nosom : pa je imel majhne brčice. Ko je spregovoril, sem po govorici spoznal,)da mora biti Čeh. Povabil nas je, naj sedemo. Pozorno je poslušal moje pripovedovanje. Govoril .sem kar slovensko, ko pa česa le nisem mogel dovolj,razumljivo povedati,, sem si pomagal kar 'z. nemščino,, ..kajti;,Vsi ;Cehi so povečini :znali dobro, nemško. Potem me je »starešina«, .kot so Čeha imenovali, brez posebnih, ceremonij vpisal v štabni seznam. Bil sein. dvaintrideseti po vrsti. Nato me je še poučil o dnevnem redu, o redu ter disciplini v hiši sploh ter še o drugih stvareh, ki spadajo k zadržanju. ljudi, ki tako različni, kot, smo bili mi, bivajo po isto streho.. . Postelj o šem imel v drugem nadstropju skupaj z nekim drugim 'Slo-j vencem, ki je bil . tam že pred mano. Ta'moj tovariš, je bil nekoliko 'čudaški.. Bil je nezaupljiv do vsakogar in imel sem vtis, da se nèkàm v strahu ozira krog sebe. K sreči pa se. je'itak malo zadrževal v sobi. Vedno je rajši stikal nekje po okolici, kjer bi naj dobil’ karkoli. zai-R'žeiodec/bRa to pijača ali pa jedača. Sicer, pa je bilo. v tej toiši drugih , stvari,, ki so bile zanimivejše in privlačnejše, kot takle lacnè. Najbolj 'zanimiv od vsega je bil hišni red. To je bila prava, pravcata, »ustava« federativne, 'demokratične republike. Ker so bili stanovalci hiše pripadniki, .treh ■glavpih narodnosti; Rusi, Poljaki in Čehi, je bilo vodstvo kolektivno. V štabu pa je sedel vsak naslednji.'dan starešina druge narodnosti. Tako je bil ves tisti dan, ko je starešinoval, naprimer Čeh, v vsej hiši,' »češki - dan«; Ves hišni red se je odvijal, kot v nekakšni češki vojašnici.,.. vePl so .ponosno poveljevali svoj »Pozor!« Ini.zyecgr smo po večerji zapeli češke pesmi in nazadnje s himno zakijučili.šče-ški dan«. , Naslednji dan, ko je bil v štabu Poljak je dežurni zjutraj glasno klical svoj »Zbiurka! Dounčič! Poklič!« itd. Zvečer pa, smo pobožno molili ,ža svobodo;.Poljske,,in ,kar mislil seni si, koliko jè to Po.lj.ski kaj. pomagalo • • • Končno smo zapeli še že znano poljsko himno; »Ješče Poljska ni zgineva puki mi .žijemd ...«, ki je njena' melodija skoro na las podobna naši, »Hej 'Slovani...«. Že ■" naslednjega - dne pa smo. vsi složno prepevali z Rušil »Moskva moja, ti serce rodini mo-jéj .,.« Jugoslovanskega dne ni bilo na sporedu, ker sva Jugoslovana bila samo dva. Tako so minevali dnevi, mi pa nismo storili ničesar, ne dobrega né zlega.. Vendar se mi je zdelo, da bi bilo treba nekaj storiti, toda kaj? •Sergeju in Volodji sem bil povedal 0 naših fantih, ki so živeli pri Vincentu tam v,/tisti .graščini. Ne vem, ali je .bila nekoliko, moja zasluga ali ne, toda fantje so zares kmalu prišli k nam v hotel. Prišli, so Kladnik in ostali. Mnogo je bilo veselja ob snidenju. In spet . je teklo .življenje dalje. Slovenci smo na glasu kot pridni,. delavni ljudje. Je pa tuffi znano,: da so to našo. lepo lastnost znali dmgi izrabiti. Tako se je zgodilo tudi; takrat. Naši fantje1 So dobili' slik z ljudmi od mestne uprave. Ker smo pač bilj .vsi/brez. denarja, 's.o šklenili.dogovor za čiščenje poslopja neke. šole "v. mestu. To solo so namreč uporabljali' Nemci za svoje vojaške potrebe. SHčiščenjem pa bi mi zaslužili nekaj, prepotrebnih centov. Z navdušenjem smo že naslednjega dne odšli/jna delo. Grdo in naporno delo je trajalo ves teden. Ko pa smo v soboto pričakovali plačilo ni./bilo od mestnih, mož nikogar blizu. Nekdo od naših, pa je le od nekod pricijazil eno teh »glav«'.;-Ta pa se je. izgovarjal češ, če so tujci šolo onesnažili, naj; jo sedaj še tujci očistijo, pri tem je mislil nas.. Potem nam je oponesel, da itak vse, kar mi sedaj dobi-, varno; hrana, stanovanja in drugo, prihaja vse iz mestne skrinje. Zato smemo tudi mij/iki vse te dobrote uživamo, storiti kaj malega za mestni blagor. Tako je tudi ostalo. Tisti, težko pričakovani franki; so mirno, odšli mimo naših žepov, in nikoli nismo izvedeli v katerem so se ustavili. Mi pa smo se zakleli, da nas nihče več ne bo »nasamà- Spomini iz II. svetovne vojne rii.« V ponedeljek, ko jè bil spet delovni dan smo ostali, vsi , lepo doma. Okoli poldneva so prišli me-štni možje. Nagovarjali so naš; naj gremo na delo. Sprva lepo, potem So pričeli groziti; Rekli so, da nas bodo pognali na cesto. Če no celo v zapor,. Mi pa smo ostali enotni in nihče ni odšel na delo. Odšli pa so., mpsthi možje s povešenimi noši. ..Nekaj dni ,za tem je prišlo sporočilo, da je našega bivanja tu kraj. Iz ; Bordo j a. je /prišel oficir Rdeče armade. Z njjin je prišel še nek francoski mornariški oficir ter nek civilist, ki je. bil verjetno domačin iž mestne uprave. Rus nam je naročil, naj za naslednji dan vse .pripravimo^ za,odhod. Odšli, bomo ; ga.,pot, , ki bo dolga' in,,verjetno težavna, Čeprav, nam tisto o »dolgi in verjetto težavni poti« ni bilo preveč pri .srcu, smo še pohoda vendar veselili, ker srno čutili,' da nas i vsak, pa makar še tako skromen preimik nàprej, počasi le približuje našemu cilju. Fantje,, ki so bili delali v štabu po ekonomski plati; so že poprej mislili na vse. Tako so za na pot prihranili nekaj konservirane hrane. Prihranili-pa so tudi nekaj frankov za poslovilno prireditev.;, Dvorana hotela je bila slavnostno raZvetlj.èna in okrašena. S sten so visele državne zastave vseh pričujočih narodnosti. Tudi naša, Jugoslovanska je; našla tu svoje mesto. Bila je po dolgem razpeta, na njej pa je žareltf-iveiika rdeča petokraka ..zvezda. Takšno, jugoslovansko zastavo, j e: večina naših fantov, pa tudi jaz, videla ta večer prvikrat. In ko smo potem Jugoslovani odpeli',našo: »Hej., Slovani.. ,.« smo od ganhtja imeli solze v očeh. Objemali smo se in poljubovali, Potem smo se objemali poljubovali' kar vsi križem: Rusi, Poljaki, Čehi, Jugoslovani. Bili/smo vsi kot-bratje, mi sinovi slovanske matere, ki nam je. bila usoda namenila to srečanje na tem daljnem svetovnem križpotju. Tisti, ki so. bili že' delj,č.asa v hotelu in so imeli/že'-'razna poznanstva v mestu, po privedli tudi ne-, kaj deklet. Seveda ni manjkalo tudi vina. Nekdo je od nekod-prinesel harmoniko. Pa tudi kitara je bila. Tako smo rajali in se veselili dolgo v noč. Saj pa šo- mnogi od teh fantov, rajali tokrat poslednjič. Ravnokar smo bili polegli , in ugasnili luč, ko je v sobi, kjer so spali moji štirje znanci; Sergej, Vo-lodja in oba Poljaka, nastal neznanski hrup, žvenketalo je steklo in Slišalo se je-butanje ob stene. Najglasnejši je bil Volodja. Naenkrat so zapokale in zahreščale deske'in vrata sobe so odlefei'ä’ na hodnik, Ven sta se,privajala VO-lodja . ter Poljak Pečofek. Drug drugegà sta obdelovala s pestmi, brcala in se davila pri tem pa drug ■drugemu vneto .psovala mater. Ostali stanovalci so prihiteli na hodnik. Pričakoval sem, da ju bodo ločili in pomirili, toda nasprotno. Sele. spodbujali so ju z /glasnimi kriki: »Le daj ga! Drži se! Ne daj so!« in podobno. Ko sta se »borca« dodobra sprašila, Sta se upehana spravila pokonci. Nekaj časa sta se . gledala. Mislil sem, da se samo oddahnjujeta, potem bosta boj nadaljevala.' Tbdajkako sem bil presenečen, ko sta se na lepem pričela drug drugemu na Vse grlo smejati. Potem sta skočila skupaj, ter se objela in poljubila. »Brateč!«r je hli-pal Voiodja, »J... tvoju mat!« Ti. požderal vodku! A mi zautra pojedem j na dorogu! Pojedem domoj, na‘/ro,dinu!«,Torej ti bratec si mi popil žganje! ,A mi pojdemo jutri na cesto, na'pot. Pojdemo domov! V domovino«Disto je Volodji očir tal Poljak,Nazadnje, se jejzkazalo, da sta drug drugemu popila žganje. Potem sta »pretepača« objema-, joč se odklobuštrala v sobo, se zavalila na posteljo in objeta skupaj zaspala. Tudi jaz sem odšel v svojo „šobo, Vznemirjen od pravkar minulega dne in od jutrišnjega, ki mu bom razburljivemu ter skrivnostnemu skoro stopil naproti, nisem mogel zaspati. Slonel sem pri oknu in zrl v zvezdnato nebo, ki se je lesketajoče bočilo nad reko. Kako drobnega in nebogljenega šem se počutil ob misli kako. velik /je/ svet in kako široko : j e. nebo nad mano. Z mislijo,, kako (Taleč jè moja rodna''vaš, sem zlezel v posteljo in zaspal, j“: Bilo je že pozno jutro, ko so nas naslednjega dne spravili pokonci. Po zajtrku je biTzbor. Prišli šo spet tišti trije; oficirja ter civilist. Pred zbranimi je prVi govoril civilist. Nekaj se je usajal zaradi razbitin, ki jih je Zapustil poslovilni večer. Njegovo ujedanje je prekinil Rus. Dejal jè, da je to pri njihovem človeku /čisto naraVno,. da /se ob slovesu poveseli in da pri tern sem pa tja pač nastane tudi. kakšna' črepinja. Končno se je tudi civilist sprijaznil z dejstvom, pri' tem pa jè kazal precej skisan obraz. Jaz pa sem mu' kar nekako privoščil vse to, ko sem se spomnil, kako so nas bili hiestni možje ofrnažill za 'tiste pošteno zaslužene franke. Ruš nam je še dejal, naj Vsakdo Vzame, kar je njegovega in kar misli':vzeti na pot seboj. Kar smo imeli'prtljage, smo zložili na voz,ki. ga je z miilo potem Vlekel za nami nek okoličan. Kdorje irnel orožje ši ga je obesil. Potem smo se uredili v dvb-stope in kol' je prišel poročnik//ki; nam je bil poslan za vodiča, smo krenili na pot. Sem ter /tja' nihajoča kolona sé je razpotegnila v, lepo -sončno septemrbsko' jutro. S pločnikov šo z robci mahala dekleta, 'bežne znanke" nekaterih, naših fantov. Kakor .sem pričakoval, je vodič tam spredaj zavil na most. Spomnil sem se mlade Vojne matere, ki je pila po najinem srečanju zavila tod. Zeleh šem in upal, da jo bom morda kje videl. Rad bi. ji pomahal v pozdrav. Toda ko smo prešli most in onkraj reko zavili K Dnevu republike. čestitajo delovnemu kolektivu, vse člane kolektiva, posebej pa delovne tovariše enot, v katerih sb delali pred odhodom v JLA pozdravljajo ih želijo mnogo uspehov: Jože TURNŠEK, OTK Adoli GAJŠEK, jeklarna Edi GAJŠEK, mehanična delavnica Martin KOCJANČIČ, mehanična delavnica Učenci IV. osn. šole Celje posebno Vili. C razred čestitajo k Dnevu republike ter se zahvaljujejo za dovoljenje ogleda tovarne, ki jim je omogočil vpogled v delovni proces, Železarne ter želijo mnogo delovnih uspehov. Člani delovnega kolektiva Železarne na zdravljenju v. bolnišnici v Novem Celju, izrabljamo priložnost in se preko našega glasila celotnemu kolektivu Železarne Štore toplo zahvaljujemo za , vzgledno tovariško pozornost, ki smo je bili deležni z obiskom, pozdravi ter darili za praznik Dneva republike. Iskrena hvala in lep tovariški pozdrav. Podpisniki: Ivačič Edvard, Dobo-višek Karlo, Frajtag Ciril, Rozman Kristl,, Nahtigal Karl. Tov. VODEB Karlo, ki se nahaja na zdravljenju v zdravilišču Ravne se toplo zahvaljuje za pozornost ob priliki obiska predstavnikov iz Železarne Štore — osnovnih organizacij in za denarno pomoč. Ta pozornost, obisk in pomoč je izzvala tako pri vodstvu sanatorija kakor tudi pri ostalih pacientih močen odmev in odobravanje glede skrbi kolektiva Železarne za svoje bolne med hišami, sem med mnogimi ljudmi ha pločnikih in med neštetimi obrazi na oknih zaman iskal obraz lepe znanke,. Fantje so 2'ma-., hanjem čepic odgovarjali na pozdrave' deklet. Zdaj je iz fantovskih, petja željnih grl zadonela pesem: »Ja pulimjočekom rodil s j a, ja pulimjočekčm umros.,.« Strojničar sem se rodil, in strojni-umrem ... je znana bojna pesem stroj ničarjev Rdeče armade. Vedno sem v življenju bil takšen, da sem zapadel v potrtost - takrat, kadar so se drugi česa. prav posebno veselili. In tudi zdaj me je. obšlo nekakšno malodušje. Iz daljave mè je spremljala slika prijazne mlade žene, ki pred sabo potiska'voziček, kjer mirno spi njen nebogljeni -sinko, sad v kratki, sladki omami storjenega greha. Greha pravim zato, ker je bila: v tistih dneh/ljubezen greh. Ker je. pač v srcih - večine človeštva ': tiste nesrečne dni Vladalo le zgolj sovraštvo, zato za ljubezen ni bilo prostora/ ■; Sonce je veselo sijalo z neba na. naša pleča, mi pa smo. mu bili. hvaležni za tople;prijazne žarke. Sam šem pomislil, da bi prav tako lahko tudi deževalo. Naša pot se je vlekla skozi prostrana obdelana polja vzorno urejenih vinogradov, Videl sem Vinogradnika, kako je škropil brajdi podobne vrste trtnih nasadov. V mogočnih trtnih špalir-j.ih še j e bleščalo naj lepše : grozdj e, kar sem ga v življenju kdaj videl. Gledali smo rejene sončne grozde. Toda, samo .gledali. Kajti preveč je bilo tiste časte takih »romarjev«, ki so se izštradani kar v kolonah vlačili po cestah. Če bi Vsakdo teh ljudi odtrgal grozd in če bi, slehernemu'natočili kozarček bordojca... »Kam pa pridemo«. Bili; smò zdelani in zmučeni, da člane,, zaključuje svojo pismo tov. Vodeb in želi, da se to objavi v našem glasilu, ter pošilja vsem iskrene pozdrave. ■* Tov. Tone URŠIČ, ki služi vojaški rok v Vranju izraža hvaležnost za dostavo glasila, često sé spominja kolektiva, posebno rad pa svojih sodelavcev iz kemičnega laboratorija. Želi vsem mnogo uspehov, pošilja lepe pozdrave in želi srečno novo leto 1965. Tov. Inkret Maks. se prisrčno zahvaljuje za denarno podporo ob priliki dolgotrajne bolezni. * Člani kolektiva, ki se nahajajo trenutno na zdravljenju v Topolšici se iskreno zahvaljujejo za tovariško pozornost ob priliki obiska ob Dnevu republike, kar jim bo ostalo v trajnem spominu, obenem pa se zahvaljujejo tudi za socialno pomoč ter želijo celotnemu kolektivu mnogo delovnih1 uspehov in sreče v novem letu. Delo pionirskega oddelka na Svetini Na začetku lanskega leta smo razvili svoj , prapor, sredstva za prapor pa nam je podaril kolektiv Železarne Štore. Za letošnje »jugoslovanske pionirske igre« \ smo si postavili program, katerega smo izpolnjevali, in ga še sproti dopolnjujemo. Ta program obsega v glavnem te-le naloge: 1. Imeli smo zbiralno akcijo za šolsko mlečno kuhinjo, ki je zelo dobro uspela, saj smo za 1. osnovno šolo v Celju zbrali 100 kg jabolk. smo se že s težavo vlekli naprej, poti pa ni in/ ni hotelo biti kraj. Že tri dni smo bili na poti.‘Tudi hrane jè pričelo zmanjkovati. Nič »več se nišrno ozirali okrog po naravi, kajti bili. smo preveč pri kraju z močmi. Sklonjeni, smo še počasi .vlekli naprej. Naše' oči so nekam slepo buljile v t-la in v pete syojega prednjega tovariša. Ni me sram povedati, da sem bil takò izčrpan, da se zadnjega dela poti sploh ne spominjam. Nekoliko sem se opomogel šele, ko smo prispeli v Bordeaux, na sedež jugoslovanske misije. Stal sem sredi prostora, do smrti utrujen in sem imel komaj toliko moči, da sém dvignil oči. /S pogledom sem objemal/stvari; ki. so mi bije tako drage in znane, pa čeprav nekatèrih/še nikoli v življenju nisem bil videl/ Prednjo steno je prekrivala/ velika jug-ošlovanska -zastava .z Veliko rdečo peterokrako zvezdo v sredini. Pod njo pa' je visela slika' maršala Tita: ‘Skoraj vso. stransko steno pa je pokrivala krvavo-rdeča zastava proletarske revolucije: s srpom-in kladivom, ki ju je krog in krog obkrožalo z zlatimi;. črkami ižpisanO gesló: »Pro-lètarci vseh dežel — združite se!« Ob pogledu na Vse to sem čutil, kako so se mi pa čeprav samo ža hip vrnile moči. . Nagovoril me je-kapetan Živadi-novič »misionar« KOMITEJA NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE. Vem, da sva nekaj govorila, toda kaj, tega se danes, zaradi takratne, prevelike.izčrpanosti več ne spominjam. Prejel sem kakor-vsi drugi i d’identité«. Na karti/je stalo napisano: . »COMITÉ NATIONAL' DE LIBERATION DE YUGÖSLAWIE«, kar je po naše, kot sem že zgoraj ■omenil .komite: narodne osvoboditve Jugoslavije. Na/ karti so bili moji osebni .podatki (ta dokument hranim še danes). Tako sem postal, čeprav za enkrat še nekoristen, pripadnik narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. f. novembra smo imeli pri spomeniku padlih borcev žalno komemoracijo'. ; Nadalje smo obiskali muzej revolucije V Celju in si ogleoali film: »Ne joči Peter«,. Imeli bomo, obisk dedka Mraza. Za pusta bomo imeli, prireditev: »Pokaži, kaj Znaš!« Obenem bo tudi nagraditev naj lepše maske. ’ Kres in rajanje bo meseca maja pri Vrunčevem domu na Tinetovem hribu. 25. maja bodo sprejeti najstarejši pionirji v Zvezo mladine. /' Pred rojstnim -dnem tovariša Tita bomo ponesli štafeto mladosti, obenem pa bomo pripravili tehnično in likovno razstavo. Ob koncu šolskega leta bomo imeli zaključno prireditev in podelili nagrade najboljšiln učencem, med letom pa kar najlepše uredili' razrede in’ šolsko okolico. Udeležili pa se bomo tudi vseh tekmovanj v okviru občine/ največ v šahu in smučanju. * Uredniškemu odboru Za redno pošiljanje »štorskega železarja«, glasila delovnega kolektiva železarne Štore, se najpri-srčneje zahvaljujem. Vsako številko,-ki jo prejmem, prebiram z velikim zanimanjem. Šaj v njem najdem vse kar me zanima o Uspehih podjetja. Med prvimi vrsticami kar pre-čitam, je rekonstrukcija podjetja, za tem ne zaostajajo poročila iz ekonomskih enot, kakor tudi ne dejo štorske mladine in športna dejavnost, ki je v Štorah dobro zastopana. Vse to in še marsikaj drugega me poživi, ko prebiram glasilo, ter si želim, da bi kaj kmalu spet bil član kolektiva. Na koncu mojega pisma pa bi celotnemu kolektivu, posebno pa kolektivu, mehanične delavnice, zaželel mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva v novem letu 1965. Mlakar Anton ZDRAVNIK Poglavje Piše dr. Ludvik Kaj je higiena? — Higiena je veda, ki nas uči in navaja v takšne načine življenja, ki nam nudijo . največ možnosti za ohranitev zdravja in preprečevanja obolenj. Ona nam kaže vse stvari, ki; kvarno vplivajo na naše življenje, ki nas ščitijo — vsaj v glavnem — prod škodo za naše zdravje. Ko se tako v malem seznanjamo s pojmom higiene, se moramo, nadalje poglobiti v bistvene dele tega širokega pojma in razpredeliti vso snov v posamezna poglavja. Če govorimo o higieni, ne mislimo pri tem na ozko pojmovanje posameznih poglavij, temveč si moramo nujno ustvariti nekak obris vse te ogromne učne materije, ki jo moramo razčleniti v posamezna poglavja. V 'tem smislu je kot prva zapopadena osebna higiena, to je higiena posameznika; v nadaljevanju, družinska, stanovanjska, krajevna. V krajevni je treba zopet obravnavati higieno na vasi in higienske, zahteve in potrebe mest. V širjenju pojma pridemo do geografskih razlik zahtev higiene, kajti jasno je, da so te drugačne za črnca, kot pa za eskima, drugačne za belce in kitajce. Če to vzamemo tako drastično kot je rečeno, ne mislimo preiti vseh vmesnih različnic in ne obravnavati teh primerov. Poleg navedenih področij higiene ne smemo pozabiti še na higieno prehrane, higieno dela in obratne higiene in končno higiene ob bolnikovi postelji. Ko smo tako vsaj v glavnem spoznali ves obseg pojma higiena, preidemo na obravnavanje posameznih poglavij. Osebna higiena: Že laiku je privzgojen in priučen higienski pojem, ki vglavnem zahteva čistočo. Posameznik bi moral to strogo upoštevati in se vedno zavedati, da s čistočo preprečuje nastanek in širjenje bolezenskih pojavov. Če pomislimo, da človeka kot individua, obdaja zrak in so v njegovi neposredni bližini predmeti s katerimi pride v dotik in jih rabi,’ ki so pa lahko vsi prenašalci bolezenskih kali, bomo razumeli, da je čistoča tu eden poglavitnih zahtev higiene. Človeško telo je zgrajeno z okost- -ja, mišičevja in organov, ki imajo vsak svojo življenjsko funkcijo. Mišične dele nam pokriva koža, ki je tudi organ in ne samo nekako »pokrivalo« našega mišičnega dela telesa temveč ji je naloga nekakšnega regulatorja naše telesne temperature, ki jo s potenjem in transpiracijo drži na potrebni višini. Ne bom še našteval drugih njenih fizioloških funkcij, omenim le da je njena glavna funkcija dihanje (izmenjava plina-zraka). jasno je, da samo zdrav organ lahko opravi to. delo — in tu je ravno higiena, ki nas uči, kako. ohranimo ta organ prirodno zdrav in s čim se obvarujemo njegove., okvare. Koža še pri delu, pri znojenju, pri izločevanju maščob lahko ' onesnaži z nabiranjem prahu in druge nesnage na njej in tako postane nesposobna za izvrševanje.! svojih nalog in tudi, da v primeru neupoštevanj a higienskih zahtev za njo, oboli. Da to preprečujemo, se poslužimo higienskih predpisov, ki so tu v glavnem; snaženje, umivanje in kopanje. To delo naj bi opravljali dnevno, kar se v glavnem dogaja z umivanjem, a tudi kopar njem, če že ne dnevno, pa vsaj v kolikor nam nudijo — možnosti. S takšnimi posegi v glavnem zadoščamo zahtevi higiene kože in smo mnogo dosegli, če bo tà pojem posta! nujna potreba vsakogar. Najvažnejši deli kože in s tem največ j a zahteva po. čistoči so roke in je treba tu v prvi vrsti 'strogo, izpolnjevati higienske zahteve. Znano je, da največ'bolezni lahko prenesejo nečiste roke, ker jih pač uporabljamo pri jedi in so usta; tista vhodna »vrata«, ki so najbolj dostopna vdoru bolezenskih kali v naše telo. Za določene bolezni se je z zdravniške strani ustvaril pojem — »bolezni nečistih rok« -- SVETUJE o higieni npr. tifus. Enako kot za roke je tudi za noge glavna zahteva umivanje, da jih očuvamo pred obolenjem kože na nogah. K temu se še -bom povrnil. Poleg navedenih področij higie-'ne ne smemo pozabiti še na higieno prehrane — deloma šem to že obravnaval v sestavkih o obolenju prebavil, — higieno dela, obratne higiene in končno higieno ob bolnikovi postelji. Najmanjši zahtevek higiene je torej čiščenje in umivanje rok vsaj pred vsako jedjo in to temeljito, najboljše z uporabo kakšnega razkužila. Ko smo'tako proučili higienske’ zahteve, kar zadeva snago posameznika,, bomo nadaljevali z drugimi činitelji, ki posegajo v področje higiene. Mislim pri tem na oblačila, način oblačenja in materiala naših oblek pri katerem so merodajni že letni časi, ki postavljajo svoje higienske zahteve. Jasno je, da so te drugačne za zimo kot za poletje, da je material na^ih oblačil drugačen za lahka (katerih Osnova je v glavnem platno), kot za težka zimska, kjer je volna glavna osnova naših oblačil. Važen je tudi kroj, kajti rekli smo, da je koža organ, ki diha, izmenjava plinov in, da je nehigijensko, če ji onemogočimo to funkcijo s krojem obleke, ki, jo utesnuje in z materialom, ki bi jo oviral v transpiraciji, ";. Ko obravnavamo higiena oblačil ne smemo pozabiti poudariti na snago, ki jo dosežemo s čiščenjem in pranjem le teh, kar posebno velja za spodnje perilo, ki ga naj človek menjuje najmanj tedensko in ga s pranjem in likanjem razkužu-jemo. Oblačila nog (obutev) naj bodo takšna, ki omogočajo koži, da normalno deluje in ne smejo kožo nog utesnjevati kar v veliki meri greši moda. Mnogo ljudi trpi ravno na kvarnih posledicah neprimerne in nehigienske obutve. Tesna obuvala ne puste koži na nogah dihati, ovirajo krvni obtok in s tem pokvarjajo noge, ki trpijo na ob-tiskih in kot posledica neprezrače-vanja obolenje kožnih žlez tako znojnic kot lojnic katerih posledice, so potne noge. K osebni higieni bi končno morali še računati bivanje posameznika v zdravem okolju, kjer se naj razvija ves življenjski proces. Za splošno zdravje je higienski zahtevek tudi počitek, ki nudi telesu v obliki spanja, vse kar telo za svoj odmor potrebuje. Vse kar more ustvariti obolenje ali možnost njegovega nastanka je nehigiensko. —- se nadaljuje, — LETNI DOPUST (Nadaljevanje s 3: strani) ’ Uva, ki s svojimi konstruktivnimi predlogi vpliko lahko pripomorejo, k vsebinsko boljši sestavi tega internega predpisa, Ker je začetek leta pred vrati in dokončna določila s tèga področja nam še niso znana, osnova za določanje števila dni dopusta članom kolektiva, za leto 1965 še ni, kadrovski sektor ne mòre sestaviti plana dopustov za prihodnje leto. Po Ustavi SFRJ in predlogu Zakona o delovnih razmerjih je določeno, da delavec, ki je dopolnil 11 mesecev neprekinjenega delovnega staža ima pravico do najmanj 14 delovnih dni. rednega letnega dopusta'in zaenkrat je to tudi osnova za koriščenje dopusta po 1. li. 1965, če bo do tega časa sprejet zakon o delovnih - razmerjih. Ta osnova bo Veljala, dokler v podjetju ne sprejmemo kriterje za določitev števila, dni dopusta in dokler ne bo po kriterijih tudi določeno število dni na individualno tu zaposleno osebo. Iz kadrovskega sektorja Bilo je nekega oblačnega delovnega dne, ko se je Miha Vozač kakor običajno odpravljal zjutraj na delo in jo mahal proti avtobusni postaji, do katere- je imel dobre pol ure hoje. Pa glej vražjo smolo! Komaj je hodil po vijugasti cesti kakih dobrih 10 minul, ko so pričeli puščati ventili v oblakih in pričel je, padati ljubek, krajevno običajen dež. Seveda Miha ni imel več časa, da bi se vrnil domov po dežnik in mu torej ni preostajalo drugega, kot da nadaljuje svojo pot na autobus. »Ste vi morebiti tovariš Miha Vozač?« Številka vaše mesečne vozovnice br. olloUolI, autobusna proga Celje—Železni dol? ga je nenadoma vprašal tovariš, ki mu je prihajal nasproti. Miha mu je iznenađen pritrdil, prišlec pa se mu je predstavil: »Tine Vljudnik je moje ime, sem od autobushega podjetja KOMFORT-, PROM, prinesel pa sem vam dežnik. Pri nas namreč vodimo točen spisek vseh potnikov, ki se stalno vozijo na naši progi. Že včeraj smo predvidevali, da se utegne enkrat po naključju uresničiti vremenska napoved in zato sklenili, da svojim potnikom dostavimo dežnike nasproti, če se bo vreme zjutraj pod oblaki skisalo. Evo vam dežnik!« In izročil je Mihi lep, nerjaveč dežnik, potem pa se je podvizal naprej, rekoč, da mora raznositi še nekaj dežnikov. Od Mihe se je vljudno poslovil. Od presenečenja se je Miha pozabil zahvaliti, rešen skrbi pred dežjem, pa se je veselo podal naprej; ni še napravil dobrih 100 korakov, ko je vzbudilo njegovo pozornost nekakšno hupanje in ko se je ozrl, je opazil velik osebni avto domače registracije. Nekaj metrov za njim je Soler ustavil in 'mu yljup.no 'rekel, naj se nekoliko umakne, ker so na cesti mlake in da ga ne bi oškropil, sicer pa če hoče, lahko vstopi in ga popelje do cilja. Miha se je lepo zahvalil za obzirnost, da pa bo šel raje peš. Nato je šoler vozilo zapeljal obzirno naprej. Miha se je čudom čudil takšni obzirnosti, saj se je spomnil, kako so kakšenkrat švigala vozila mimo njega z raketnim pospeškom in če so bile na cesti mlaké, je lahko videl več mavric hkrati. Ko je nadaljeval pot, je potegnil iz žepa robec in se krepko oddahnil pod-nosom. Za prvim ovinkom je zaslišal, kako nekdo teče za njim, ko pa se je obrnil, je videl čedno oblečenega dečka, ki ga je ves zasopihdn pozdravil, nato, pa vprašal, če ni morda izgubil ta-le 2 dinarski kovanec. »V mlaki je ležal, pa sem ga pobral z namenom, da ga. vrnem tistemu, ki ga je izgubil« pravi, fant v eni sapi. »Kar obdržite denar, mladi tovariš in hvala za prijaznost in poštenost« mu je odvrnil Miha, nato pa sta se poslovila in šla vsak svojo pot. Končno jo je Miha le primahal na avtobusno postajališče. Tam pa mu je že prišel nasproti nekakšen raznašalec v beli halji, ki mu je ponudi! skodelico čaja, češ prijalo mu bo ob takšnem pasjem vremenu. Miha sicer ni veroval v horoskope,' tudi sicer se ni predajaj mistiki, tu pa je le komaj verjel očem. Preden pa je vzel skodelico s čajem v roko, se je nezaupljivo ozrl na šolerja avtobusa; ta pa mu. je vspodbudno namignil in rekel, naj kar v miru popije- čaj in naj‘ se nič ne boji, da bi mu pred nosom odpeljal.- Podučil ga je, dp se sicer držijo voznega reda, da pa. jim je prvenstvena skrb, da pridejo vsi potniki na avtobus, no in pri tem upoštevajo pri odhodu, če se pokaže potrebno, tudi manjšo toleranco. Miho je od začudenja nekoliko zabolela glava, čaj pa je z užitkom popil ter vstopil v avtobus, malo nezadovoljen sicer, ker je bil. prepričan, da bo moral vso pot med vo.žnjo do Železnega dola stati sključen v obliki paragrafa, mo- goče celo na eni nogi in po kurjih očesih so se mu zapodile zle slutnje. Njegova bojazen pa .je bila čisto odveč, saj ga je čakal celo sedež z številko njegove vozovnice. Spremljevalec avtobusa se mu je vljudno približal zaradi pregleda vozovnice, pri tem pa opazil, kako je Miha začuden. »Verjetno se čudite, da ste dobi-bili sedež«? ga je ogovoril dobrodušni spremljevalec.« Veste, to je pa pri nas nekaj čisto samo ob Sebi umevnega. KOMFORT-PROM avtobusno podjetje je uredilo tako, da po možnosti nihče ne stoji.« Klasičnega načina prevoza potnikov praktično ni več. Kakor vidite, so tudi sedeži tapecirani. »Vem, da je bila vožnja po klasičnem načinu naporna celò za ljudi s' primerno konstrukcijo, da ne govorim o šibkem spolu in starih ljudeh. Potnice pa, ki so »na poti v Rim« pa imajo sploh zajamčene sedeže. Starejši klasiki avtobusnega področja so včasih ob silni prenatrpanosti v vozilu celo razmišljali o uporabi tapeciranih potisnih strojev za vktcavanje potnikov ali pa da bi jih nekaj spravili v lebdeče stanje pod strop.« Spremljevalec je nadalje Miho še podučil, da sicer klasičen način prevoza še obstoja, uporablja pa ga le še podjetje VIJA-VAJA PROM toda le takrat, kadar prevaža potujoče akrobatske ekipe in pa profesionalne plesalce modernih plesov, to pa zato, da bi obdržali kondicijo in imeli obenem trening. Mi pri KOMFORT-PROMU krep- ' ko zavzemamo stališče, da akrobatika ne spada v avtobus. »No, res je, prevozništvo HORUK-GUŽVA ima še klasične prijeme, toda.še ti prevažajo specialno le sardine v olju.« Miha je o vseh teh čudesih seveda poslušal z odprtimi usti in tudi čutil, da ga pričenja glava močneje boleti. Spremljevalec v avtobusu pa je tudi to okolnost s posebno napravo ugotovil in že je ponudil Mihi kombiniran prašek in spet nadaljeval z razlago: »KOM-FORT-PROM ima svojega rèferen-ta analitika, ki spremlja in analizi--ra posebno tematiko; POSEBNI VPLIVI IN. NEVŠEČNOSTI MED VOŽNJO NA DELO NA ČLOVEKOVO TELO TER NA NJEGOVO RAZPOLOŽENJE IN DELOVNO STORILNOST. Praktično študira -tó zanimivo področje s tem, da- se tudi sam vozi z avtobusom:« _ . Miha je zvedel še to, .da se vse te analitične ugotovitve nato, uporabljajo tudi v praksi pri prevozih potnikov, in da je uspeh kar močno viden. Pa tudi glede potnikov, je rekel spremljevalec., lahko ugotavljamo, da ylddajò dobri ih korektni medsebojni odnosi. Zadnja nevšečnost se je primerilo 31. februarja, . pa ni hiti omembe. vredna. magale le bolnim: Bili so klasični primeri, da je prišlo do vdora, plinov v- avtobus, ki so imeli. močno podobno aromo kot tleči kavčuk. No, to mi prepuščamo kemikom.« v Miho je še močno zanirhaio' neko ■ drugo vprašanje in, ker ' še radovednosti ni mogel s pridom upirati, je prišel s vprašanjem na dan. »Kako je néki to, tovariš‘Spremljevalec, da med vožnjo nimam nič več tistega klasičnega občutka, kot da bi se vozil s čolnom na visokem morju, ob spremljavi rahlih potresnih sunkov?« ’ Odgovor je takoj sledil, .spremljevalec ga je. namreč podučil, da je to blagodejno spremembo pripisovati edino-le temu, da- ,vozila dobro vzdržujejo, »Kje pa s! moremo privoščiti, da bi potniki dobili na kopnem morsko bolezen?« mu je rekel spremljevalec z hudomušnim nasmehom. ■ Tedaj se je avtobus ustavil irt vstopil je kontrolor. Resno je pozdravil, napravil pregled vozovnic »na preskok«, si ogledal če je v avtobusu vse v redu in vprašal potnike ter spremljevalca in šoferja, če imajo kakšne pritožbe. Dobil je vsèstransko zadovoljiv odgovor. Le neki potnik, ki je imel na čelu pegico v obliki vrtinca, je pripomnil, naj bi v avtobusu prodajali žvečilno gumo. Potniki so se'ozrli na pegico na čelu, no predlog kajpak ni bil sprejet. Na postajališču Krivi Breg; Se H kontrolor poslovil in izstopil:* Miha je opazil na spremljevalčevem obrazu senco bledice in ker ga je zanimalo, kaj je vzrok, ga je pobaral, kaj ga tare. .»Kontrolor pride vedno, kadar pride. Vidite tislo-le luknjico na stropu avtobusa?« je odvrnil spremljevalec. V premeru resda meri le stotinko milimetra. Toda skozi takšnole kapilaro se lahko v teku 48 ur pocedi najmanj ena kapljica dežja!« Miha pri najboljših močeh svojega vida luknjice ni videl. Posrečilo se mu je šele z povečevalnimi očali. Nadaljnje pojasnilo spremljevalca se je zdelo Mihi veleinlere-santno. Spremljevalec mu je namreč povedal, da so klasična ogrodja avtobusa včasih dopuščala dežju prost dohod v avtobus in, to po splošno veljavnem zakonu prostega pada v ozki povezavi s poroznostjo ogrodja. Takšna kapljica j è nato kot nalašč padla kakšnemu potniku na glavo. Neki osamljen izumitelj je sicer predlagal, ukinitev zakona o težnosti padavin, pa., je bil vsesplošno preglasovan, obveljal pa je nato protiprediog,; ki se je zdel logičnejši, namreč- prime rno vzdrževanje vozila. »Tudi s krajevnim .kopališčem je prišlo do sitnosti, saj so videli v tem konku- v Mihi so bile seveda te podučne stvari močno všeč, zlasti, kako se vse to v praksi obnese! Po naključju se je ozrl proti stropu avtobusa in že je pozorni spremljevalec opazil njegov radovedni pogled. »Ne, ne, to niso klimatske naprave, kakor morda mislite, pač pa je nekakšne vrste razprSévalec, za primer, če zračenje sicer odpove in bi nastal slab zrak. Klasična oblika počenih šip in zevajočih špranj, ki jih je včasih zasekal zob časa, se ni obnesla. Tudi časi patra Kneippa so že daleč, pa še tiste kure so po- renCo za svoje pršne . kopeli. Vidite, je zaključil spremljevalec, zato sem se nekoliko bal kontrole.« Miha je še hotel vedeti, kako je kaj ž koordinacijo posadke avtobusa, na primer pri vstopanju in izstopanju potnikov. »Odlično deluje« je pojasnil spremljevalec. »Saj nam je glavno vodilo, da ne pride do nobene nevšečnosti. Kaj pa si mislite, kaj bi se lahko pripetilo, če ne bi bilo dobre koordinacije; lahko bi spo-(Nadaljevanje na 7. strani} NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 7 2 3 4 —jz 5 6 % 7 ra» d Sk. 9 10 I 12 13 74 15 f 16 17 n 16 M 19 t - - : 20 m 21 22 23 è* 24 Jk 25 26 H 27 26 29 S 30 $j* 31 32 33 34 35 36 ßü 37 \ ■ J f ■ i 36 30 40 41 §1 M 42 43 j£ 44 M 45 46 & m šš T 46 éi M $ 49 50 Ü 6i 52 K 58 A 54 55 I 56 l& ~w 5Ò 5Š || 6Ò 0 61 L p® 63 64 65 66 67 # 66- 6Š šm (Pst ? fig 70 w hir M u K M ~W Ul M A |j \3j1 73 il IS S-eéa n/ 74 75 76 77 S 78 ,7Š 'd o' 61 11 62 ji 83 86 WT [àf 69 90 91 mm T*"?. Siss«S® 92 ~97 93 94 I 95 ä: 96 82. gl. niesto Norveške, 83. iz tujih dežel, nenavaden, eksotičen, 86. zavitek, 87. dekoracija (množina), 88. upanje, 89. podó-rek, podorina, 92. turški plemič, 93. marioneta, 95. nogomet, izraz, 96. ujeda, 98. žensko ime, 99. nastanjen' po vselitvi, 102. oseb. zaimek, 103. pesniški naziv za vino, 105. vrsta tlakomera, 108. lošč, 109. pripadniki evrop. naroda, 111. kup zemlje, kamenja, 113. varnostni svet (kratica), 114. glavno mesto države Colorado (ZDA), 119. velika ptica (v ribnikih), 120. stara utež, 121. najzgomejša plast ozračja/ 125. osje gnezdo, 127. izmeček ognjenika, 128. zabaviščni prostor, 130. naslov znanega sloven, mladin, filma, 132. štor, panj, 133. kratica za človekoljubno organizacijo, 134. z merjenjem določena višina točke, 136. vrsta čolna, 137. roba, 140. heroj, 141. starosl. pivo, 142. prvi in drugi samoglasnik, 143. znak za ničlo, 144. velika (tudi rečna) riba, 146. medmet, 147. stara geološka doba, 150. tovarna v Celju, 153. kratica za vista vision, 155. vsad, vdor, 156. letoviško mèsto • v sever. Jadranu, 157.. naelektreni atomi. Reševalce NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE naprošamo, da rešitve izpolnijo s tiskanimi, razločno vpisanimi čr-- kami, nato pa v zalepljeni kuverti spustijo v nabiralnik pred vhodom v tovarno ali pa oddajo v uredništvu našega lista (pri tov. Ocvirk Stanku ali pa Jemejš.ek Frideriku). Rešene križanke oddajte naj- NOGOMET nogometašev Pred nekaj tedni se je končal .jesenski delvnogometnega prvenstva : v celjski okrajni ligi. . Nogometaši .so prešli v 'ziniško sézoiiò/Ta bò : trajala vse tj a do sredine meseca marca. Če pogledamo uvrstitev društev, je zasluženo postala ekipa »»Zreškega Partizana« jesenski pr^ ~vak.Naši^»Kovdnarji« .. so.; se , odrezali . zelo slabo, saj: so pristali s svojo »staro barko«> š.eler na četrtem mestu. Pred prvenstvom, smo "bili vsi veliki optimisti, saj sino se vsi nadej ali, da Kovinah v . : tej najnižji družbi niina pravega konkurenta, ,da bo brez težav oSvo? : jpi naslov j ešenskega prvaka in se >% • tako prihodnjo jesen uvrstil. v .bplj,-kvalitetni, razred celjske, lije. Toda., .' géij e- }š,e ^peščicp privržencev štor1? skega nogometa« se nišo uresni-■ 'čile- ne zdaj v jeseni in se verjetno ne bödö niti spomladi, kajti 4 toč--: kè prednosti »Zrečanov« bo težko nadoknaditi. Res je, da morajo Zrečani spomladi v Štore in v Rogatec,i kar bo' za njih najtežje, . Rogatec p.a»- ki ima-1 točko prednosti bo tudi gost štorskih. nogometašev. To še pravi, da še obstoja teoretična možnost za končnega prvaka, to da samo v NAVPIČNO: 1. osebni zaimek, 2. bajeslovna dežela, 3. planinski masiv v bolg. delu Rodopov, 4. vrsta papige, 6. zlitina, 7. denarna vsota, 8. ime starogrškega izdajàlca pri Termopilah, 9. kratica za združene države Amerike, 10. kem. znak za iridi j, 11. kratica za društvo inženirjev in tehnikov, 12. veda o raztelešen ju, 13. reka v B. i H., 15. veznik, 17. do 150 (navpično preko celega lika) ŽFLJA U-REDNISTVA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, 18. kratica za atlet, društvo, 22. žica, 25. saudska Arabija (kratica), 27. isto kot 82. vodoravna 29. tomboiski zadetek, 30. zanikati krivdo, 33. časovni prislov, 35. izraz pri taroku, 36. vrsta močnega eksploziva, 39. močan adut, 41. puščav-nik, 46. prepir, 50. kgm. znak za aluminij, 51. ekonomska ™enota v Železarni štore, 52. literarna smer, pobornik za čistost jezika. 53. reka v SZ, 55. zarodek, 56. večja etnična enota ljudi, 57. števnik, 59. kesanje, 63. veznik, 65. franc, spol-nik; 73. lesena struga za napeljavo vode, 74. proizvod, dobljen pri kaljenju ječmena, 75. pregovor, 76. politično-teritori-alna enota, 77. padavina, 79. študij rudarstva, 80. prislov, 81. fluoiit, 84. sta-ronordijska zgodba, 85. osebni zaimek, 87. časovna enota, 90. oljčni proizvod, 91. del sobe, 94. dèli telesa, 95. starogrška boginja zemlje, 97.'naslov japonskega cesarja, 100 sičnik, 101. vstavi: er, 102. ne mnogo, 104. kemični znak za krom, 106. vas pri Ljubljani, 107. ameriška valuta, 108. afriška republika, 110. malik, 112. primorski vzklik, 113. čebelji proizvod, 115. pojm iz aritmetike, 116. sleherna^ 117. dve zaporedni črki, prva je -e-, 118. povez, 134. gora v Zasavju, Ì29. vrsta pll-126. znamenit franc, slikar, 131. bisaga, kost prsnega koša, 120. staro orožje, 121. tretji samoglasnik, 122. nevarna bolezen, na, 135. veznik, 138. užitna (lahko' tudi neužitna) gozdna rastlina, 140. srbsko ime, 144. vsi (srbohrv.) i 147. kratica za telov. društvo, 148. grška črka, 149. kem. znak zà silicij, 151. starostov. pijača, 154. Ludolfovo število. kasneje do 10. januarja 1965 ker bo žreb ‘ odločil 3 pravilno rešene križanke za nagrade. Nagrade bodo sledeče: 3000 din, 2000 din, 1000 din. Hrbtno stran kuverte opremite s svojim točnim naslovom, na prednjo stran kuverte pa napišite: NOVOLETNA KRIŽANKA. Neuspeh Kovinarja primeru dveh porazov »Zrečanov« iii enega poraza Rogatca. V nasprotni strani pa »Kovinar« ne sme spomladi izgubiti hiti ene tekme, niti nobeije remizirati, kar-bo pa po sedanji disciplini in kvar lite ti nemogoče. ; Potrebno bo najti prav sedaj, v .mrtvi sezoni druge, oblike dela in se na spomladansko prvenstvo te-, melj ito- pripraviti tako, da moštvo ne ,bo nastopalo z 8 igralci, kot se je to zgodilo na zadnji tekmi v Rogatcu. DPD »SVOBODA« STORE VABILO Naše društvo prireja v četrtek, dne 31. 12. 1964 s pričetkom ob 20. uri v, prostorih kulturnega doma VELIKO SILVESTROVANJE Zabaval vas bo priznani ansambel »VESELI RUDARJI« iz Idrije (zelo uspešno so nastopali v Italiji ih SSSR). Rezervacije s konsumacijo sprejema tov. Tone Kajba vsak dan od 13. do 14. ure v pisarni referenta za rekreacijo Žele-j žarne Štore. Želimo vam prijetno zabavo, zato priditè k nam. Pripravljalni gdbor Lpštvica : Točke i. Zreče 8 7 0 B 35:13 14 2. Rogatec 8 5 1 2 33:16 11 3. Vransko 8 5 1 2 23:13 11 4. Kovinar 8: 4 2 2 28:9 10 5. Polzela 8 4 2 A 26:17 10 ,6. Gotovlje 8 4 0 4 21:22 8 7. Šal ek 8 3 0 5 14:25 6 8. Š.entjur 8 1 0 7 14:39 2 ;9. Ponikva 8 0 0 8 16:56 0 VESELA VOŽNJA (Nadaljevanje s 6. strani) torna kogd izgubili, pa se spisek ne bi ujemal s stvarnim1 stanjem potnikov, pa še stroške bi mu morali nadoknaditi. Zlasti budno pazimo pri odpira-nju in zapiranju, vrat: Si lahko predstavljate, če bi pri zapiranju koga po nepazljivosti preščipnili na dvoje, pa bi imeli celo višek po spisku.« «Z Miho je pri tej razlagi nekoliko sprehajal srh, no, spremljevalec, ga je pomiril, da praksa tega ne pozna, ker se posadka enostavno zg; veda, da prevaža živ material. »Potniki pa go tudi zelo prijetni ob takšnih okolnostih.p Med tem časom se je avtobus že približal postajališču pri »Preko- picniku«. Spet je Mitro zaskrbelo, kajti iskal je v mislih zvezo med nazivom. postajališča in gibalnimi zakonitostmi vozila. »Brez skrbi«, ga je pomirii spremljevalec, »cesta je tukaj dobro zavarovana in ....« Miha ni Več dobro, slišal konca Slavka, ker se je spremljevalčevo govorjenje pomešalo z nekim drugim, precej rezkim klicem .»Takoj vstani, daj, daj, pokonci!« Miha se je zmedel, ni več točno vedel, kaj se dogaja. Pogledal je okrog sebe in vraga... kaj pa je? Tedaj je videl pred seboj kakor skozi kopreno obraz svoje žene, slišal pa ježe tudi njen glas. »Miha, tako blaženo si spal, da te nisem hotela prebuditi. Gotovo si kaj lepega sanjal. Sedaj pa le vstani, moraš ja na avtobus . /,« V mesecu novembru 1964 NŠvo sprejeti člani kolektiva : ŠALAMON MIHAEL, doma iz Gubnega pri Lisičnem, NK delavec, energetski obrat; SKALE JOŽE iz Javorja, Gorica pri Slivnici, NK delav^, livarna valjev; AN-DERLUH FRANC iz i štor, NK delavec, Samotama; FLIS DRAGOTIN iz Laške vasi nad Štorami, NK delavec, mehanična delavnica; BEVC STANISLAV iz Banne gore, NK delavec, livarna sive litine; CMOK IVAN iz Sotenskega, NK delavec, livarna sive litine; BOBEK JOŽE iz Šentvida' pri Planini, NK delavec, livarna sive litine; ZVONAR MARTIN iz Celja, NK delavec, Samotama; MECILOVŠEK STANISLAV iz Zg.;. Tinskega, NK delavec. Samotama; JESENEK IVAN iz Vrh pri Šmarju, NK delavec, Samotama; ŽVEG-LIČ ANA iz Maribora, KV kemolabprant, kemični laboratorij; VODEB VALTER iz Štor, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; KRIŽNIK MIHAEL iz Mrzle Planine, NK delavec, ekspedit; KAMPLET JANEZ iz Polžanske gorce, NK delavec, ekspedit. Odšli iz podjetja: LANCNER FRANC, strojni oblikovalec v Samotami, odšel sporazumno s podjetjem; ZAJC JOŽE, pomočnik formarja v livarni sive litine, odšel samovoljno iz podjetja; ZUPANC ADOLF, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; STANTE HERMINA, delavka v komunalnem oddelku, je odšla po izteku delovne pogodbe; BRDNIK JOŽE, asistent v livarni valjev, star 56 let, v našem podjetju preko 14 let, je bil redno upokojen; MATIJEVIČ JOVO, ravnaiec fine progé v valjarni, je samovoljno zapustil delo; FIŠER JURIJ, premikač na prometu, je odšel v poskusni dobi; PINTARIČ JO- ŽEF, pomočnik formarja, je samovoljno zapustil delo; BERDEN EMIL* zakiada-lec v livarni sive litine, je odšel, sporazumno š podjetjem; BOBEK ALOJZ, zabijač. v. valjarni, Star 48 let, je umrl; SE-KUŠAK DRAGUTIN, delavec v valjarni, je samovoljno zapustil delo. Poročila sta se: JURKOŠEK JANEZ iz jeklarne; SA-JOVIČ PETER iž livarne sive .litine in PINTAR MARIJA iz valjarne; ROZMAN MARIJA iz komunalnega oddelka; KA-DENSÉK ALOJZ iz livarne valjev; GABERŠČEK' JOŽE iz priprave proizvodnje in VRHOVŠEK KATARINA iz valjarne; VOUK FRANC iz ekspedita; ing. ŠTURBEJ iz kemičnega .laboratorija in PALČNIK MILENA iz jeklarne. Čestitamo! Naraščaj v družini so dobili: KOCMAN JOŽE iz obdélovalniòe valjev in KOCMAN OLGA iz okrepčevalnice; LEBAN JOŽE iz livarne sive litine; ŠOBA ANTON iz, šamotame; FUCHS' FRIDERIK iz valjarne; GALÜF IVAN iz livarne sive litine in GÀLUF ANGELA iz energetskega obrata. Izostanki: Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.733 delovnih dni; zaradi rednega letnega dopusta 4.136, zaradi izredno plačanega dopusta 150, zaradi neplačanega dopusta 70, zaradi neopravičenih izostankov 29 in zaradi, ostalih izostankov 533 delovnih dni, torej skupaj 7.651 delovnih dni. NEZGODE Elektroplavž: . ; Sirk Rudi, žerjavovodja na elektroplàv-žu, se je lažje zastrupil s plavžnim plinom. Ko je čakal z žerjavom nad bunkerjem, da se mu izprazni košara, je imel dovod zraka zaprt, všled česar je v kabino vdrl plin. S tem je kršil varnostna navodila, kar bi lahko bilo zanj usodno. Mlakar Ivan je čistil ponovco s 3 m dolgim železnim drogom. Drog je z vso silo pritiskal, pri tem pa mu je drog zdrsnil in mu močno zvil palec leve roke. Delo z drogovi je nevarno, zato moramo biti oprezni. Jeklarna: Selič Antonu je pri zlaganju opeke z ladje v skladovnico padla opeka na glavo, ko se je skladovnica podrla. Vzrok: ' slabo in nepravilno zlaganje opeke. Valjarna: Plavštajner Ivana je udaril dvigalni kavelj, kateri se jè zataknil ob skodlasti ingot, potem pa ga je potegnilo med valje. Ostalo: žnidarec Marija je pomivala okno, stoječ na miri. Pri tem jè padla z mize in si poškodovala levo roko in desno nogo. Gajšek Alojz. Pri razkladanju železnih konstrukcij je stopil na mastni madež, ki je bil vzrok, da mu je pri vstopu na železniški vagon spodrsnilo tako, da je padel z vagona. Poškodoval se je v kolku. Nezgode na poti: Livarna valjev: • Kropušek Alojz je bil poškodovan v avtobusni nesreči, ko se je vračal z dela. Mehanična delavnica: Žmahar Karl. Pri vstopu na vlak se je sunkovito potegnil z levo roko navzgor, pri tem pa si je izpahnil levo roko v ramenu. Promet: Golob Ludvik. Ko se je peljal s kole-i som iz službe domov sè je izognil oseb* nemu avtomobilu, pri tem pa zavozil v jarek. Poškodoval se je po glavi. iiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiKiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii TELOVADBA ENKRATNO DOŽIVETJE TVD Partizan-Kovinar Štore je eno najaktivnejših društev Partizana v okraju. Že dvakrat zapored je uspelo osvojiti II. mesto med »partizanskimi društvi v Sloveniji v tekmovanju za pokal Dela. Tudi letos se je društvo prijavilo za to tekmovanje, ki bo trajalo do 25. maja 1965 »Dneva mladosti«. Vse sekcije društva: nogometna, rokometna, kegljaška, košarkarska, namizno teniška in smučarska demonstrirajo svojo dejavnost in uspehe dela na domačih in tujih igriščih. Gimnastična sekcija, ki je ena najmasovnejših pa nam je prikazala svoje nekajletno delo na svečani akademiji, ki je bila posvečena Dnevu JLA. Prebivalci Štor in, okolice kot tudi gostje iz Celja in Ljubljane so bili priča dogodku, ki je zasenčil uspehe vseh ostalih sekcij. Želja športnikov in funkcionarjev društva je bila videti nastop vrhunskih telovadcev. Zato so povabili na to akademijo Mira Cerarja in Janeza Brodnika. Oba olimpijca sta se vabilu odzvala iri smo tako lahko videli poleg našega člana Tineta Šrota kar tri udeležence 18. olimpijskih iger v Tokiu. Skrbno pripravljen program, ki je trajal več kot dve liri je spremljalo preko 500 gledalcev, kar je svojevrsten rekord. Pred pričetkom akademije je bila majhna slovesnost, ko je društvo sprejelo Tineta Šrota po vrnitvi z olimpijade, kjer je sodeloval kot član telovadne vrste Jugoslavije. Skromno darilo in šopek nageljnov je bila majhna oddol-žitev za njegove nastope in uspehe. Tudi gostoma Cerarju in Brodniku je društvo poklonilo spominska darila za sodelovanje na akademiji. , Nastopili so vsi člani gimnastične sekcije od cicibanov do članske vrste. Od točke do točke se. je stopnjevalo navdušenje gledalcev, ki je doseglo vrhunec ob koncu z nastopom članov na drogu. Cicibani so prikazali štiri igrice, ki so navdušile gledalce s svojo ljubko izvedbo. Akademske sestave v katerih so nastopile mladinke in vrsta deklet iz' osnovne šole je pokazala, da so mladinke vešče tudi ritmike. To.čki sta poživili program, saj sta bili res kvalitetno pripravljeni in izvedeni. 16 pionirjev je pri preskokih’preko konja brez ročajev in pionirke z vajo na nizki gredi še bolj poživilo že tako vedro razpoloženje. Dvovišinska bradlja in vrsta mladink, ki so na tem orodju izvajala zelo težke vaje so z eleganco in lepoto prispevale k uspehu akademije. Posebno navdušenje so pripravili člani z olimpijci Cerarjem, Brodnikom in Šrotom na orodjih: konju z ročaji,-bradlji, in drogu ter v par-. temi gimnastiki. Občudovali so vaje pri katerih je marsikateremu gledalcu zaštal .dih, ki pa je po izvedbi le-te prešel v buren aplavz. Cerar, Brodnik in Šrot so pokazali, da so res mojstri orodne telovadbe. Miro Cerar zasluženo nosi naslov najboljšega telovadca ne samo v domovini, temveč tudi v svetu. Po končani akademiji so gledalci zadovoljni zapuščali dvorano, ki ni mogla sprejeti vseh, ki so si hoteli ogledati to prireditev. Še večje veselje je bilo med 104 nastopajočimi, ki so se veselili uspeha, ki je bil kronan za njihovo delo. Gostje’ so bili edini, da niso pričakovali take prireditve in da sodi današnja v vrsto tistih, ki jih lahko organizirajo samo velika mesta. Takšnih prireditev si v Štorah še želimo, Mladini pa priporočamo naj še vključi v vrste Partizana, kjer bo našla svoj prostor za razvedrilo in krepitev telesnih sposobnosti. Nesrečno šta preminula izven svojega delovnega mesta Alojz BOBEK, delavec v valjarni Jože KOZAR, delavec v livarni Delovni kolektiv ju bo ohranil v spominu, svojcem naše iskreno sožalje. MIMOGREDE (Bonton in telefoniranje) Tudi način telefoniranja je ogledalo vzgoje človeka! Na žalost pa jih je mnogo med nami, ki na to često in povsem pozabljajo. Je res tako težko povedati ime, da sobesednik ve s kom govori?, Po naših internih telefonskih razgovorih sodeč, je to neznansko težko, čeprav po pravilih kulturnega načina telefoniranj a'nebi smelo biti. Presodite, kako vam je všeč takle telefonski razgovor: »A«: Tukaj NN. želite prosim? »B«:» Daj ti mi...! (»B« je brez imena in zapoveduje, namesto, da bi prosil) Našteli bi lahko še več takih telefonskih klicev v raznih inačicah, vendar bo verjetno že ta ilustracija zadostna. Razén tega so med nami tudi šaljivci, ki si včasih dovoljujejo kar malo preveč neslane šale. Sredi noči zazvoni telefon v privatnem stanovanju, ko koristnik telefona dvigne slušalko, zahrešči v aparatu ker/je šaljivec — verjetno z velikim užitkom — odložil slušalko. Iz mirnega sna zbujeni pa gre lahko do ponovnega klica zopet spat, če se mu bo posrečilo zatisniti oči. Šaljivec pa je verjetno s telefoh-skim klicanjem sredi noči poživil kakšno zabavo äli si skrajšal dolgčas v nočni službi. Kaj mislite, dali je tò kulturno ali pa bi bilo bolj prav, da se take šale ne ponavljajo več? Kmalu bomo zamenjali leto 1964 za 1965, pa zamenjajmo z novim letom tudi pri telefoniranju slabe navade z dobrimi! NICI Chalmers B.: Physical metallurgy. USA. 1962.' . * S ■<. Kločnjev N. I.: Visokopročnij čugun s šarovidnjim grafitom. Moskva 1963. Ivanov V. L: Vožvrat i rek ristali izaći ja y metallah pri bistrom iragreve. Moskva 195-1. Narodnozjajstvenie modelli. Moskva 1963. Filipov S, L: Eksperimentalnije raboti So teorii metiillurgičeskih procesov, loskva 1964. Lahtin M.: M.etalloveđenije i termičcska-ja òhrnbotka. Moskva 1964. Maynard II. B.:' Industrial engineering handbook. New York itd. 1963. Po jarkov A. M.: jjProizvodstvo stali. Harkov 1962. Teorija feromagnetizma.^ Sbornik stateì. perevod s ariglickogo. Moskva 1963. ■ Razvitie nerazruščajusčih metodov kontroli«. Moskva 1963. Kuročkin P. D.: Cngun domeimoj plavki kak litejnji material. Moskva 1963. Razvitje černoj metallurghi ukrajinskoj , SSR. Kiev 1963. JUS katalog jugosL standarda 1964. Beograd 1964. Kuruklis G. L.r Električeskaja očistka stain jih čugunih detalej. Moskva 1963. Taraban S. G.: Obrana truda pri obslu-živanji gazovih ustanovok. Moskva 19 j3. Haeder W.: Von'Pfund und Zoll zu Kilogramm und Kilopoud. Berlin 1963. STROKOVNE KNJIGE, ODDANE Y STALNO UPORABO OBRATOM Wustatovski Z.: Grundlagen des Walzens. Leipzig 1963. Taylor A.: X Ray metallography. Pittsburgh 1961. Schumann H.: Metallographie. Leipzig 1962. Samsonov G. V.: Tverdie soedinjenja tu-goplavkih metallov Moskva 1957. The physical chemistry of steelmaking, New York 19"6. Kalibracija vnljaka u profilnim valjaonicama. Beograd 1963. Schlesinger G.: Priifbuch für Werkzeugmaschinen. 19C2 Eksploatacija i ~ «streme reznog alata n proizvodnja Novi Sad 1964. I. in IL del. Konstrukcija, tehnologija i proizvodnza zupčanika. Beograd. 196t. Krstić M.: Gromobraiiske instalacije. Beograd 1963. Tablice za metalce. Beograd 1963. Izrada reznog alata iz tvrdog materiala. .(Spccialižačiia u NR Polskoj 1961). Schweissgerechtes konstruiran. Düsseldorf 1962. Sirola B. S.: Priručnik za armirani beton. Zagreb 1961. Ernst H.: Die Hebezeuge. Band i: Grundlagen und Bauteile. !6. Aüfl. Braunr schweig I960, vez. Ernst H.: Die Hebezeuge; Band 2.i Wiiulen und. Krane, 5. 1 Aufl. Braunschweig; 1961, vez. Ernst R; Die liebezeuge. Bdud|3: Sonderausführungen., Braunschweig 1959, Ve*,. R ogačevsku j a Z.-, M.: Diagrami sosto-janja metulličeskih sistem. Moskva 1963Ì vez., Baehr. H.: Regeln und Stenern- durchmagnetische Versta.erker,; .Braunschweig I960, vez. , Leonhard A.: Die selbsttaetigé Rege-lung. Berlin itd. 1962, vez. : Gille J. C. (ttj|'.) :^Leh rgang der Rege,-1 lungstechnik. Band 1, Berlin. Cop. I960* vez. Gille J. C.: Lehrgang der Regelungs-r technik, Band 2; Berlin 1962.:;^ Puhar P.: Tehnologija odražavanja. 1. del. Ljubljana 1964, broš. Becke rt M. (itd.) : Handbuch đerme* talografischen Ätzverfahren. Leipzig 1962*. vèz. Rogačev' I. L: Metalografija rauguna. Ytoros izdanje. Sverdlovsk 1962.; ; Schramm W.: Physikalische und techr nologische Laboràtorièn. Weinheim Ì926j. vez. Drucker P. F.: Praksa rukovodjenja* -2. jžd, »Privreda« Zagreb 1961. Vistrička Z.: Sheme spajanja u elektrotehnici. Tehn. knjiga, Zagreb 1963. Slovenski elektrotehniški slovar. Skit-I pina 16. Zarč. releji. 1963. Splošni^ tehniški slovar" II. del. P--2t Ljubljana 1964. Jnrančič J.: Srbohrva^sko-sloveitski slovar. 1955. DZS Ljubl:ana. Ristič Š. ÄSimir 2. & Popovič V.: Enciklopedijski englesko-srbohrvatški re&-nik. Beograd 19|g Unapredjcnje proizvodnje. Ekònòm. tehn, centar. Zagreb. Šinkovec J. i Lavrič Tr Razvoj metoda identifikacije ncmctalnih^ ukljnčaka S* jngoslov. čelicima. Ljubljana 1963. Bihrev I. D.: Strojiteljstvo zavodov čer-noj metallurgiji. Moskva. Zaikov S. T.. Lifšic S. L: Vjiplovka stali v kislorodnih konvertorah. Kiev 1965», Geller J. A.: Sovr.emenie splavi | ih tePr -mičeskaja obrabotka. Moskva 1958. Maslenikov F. Lf Laboratornii prakti-kiim po metallovedeniju. Moskva 1963i Lavorko P. K.: Oksidnie pokritja me-tallov. Moskva 1963. # # Maslènkov A. M.: Teplobbmen pri litje .. vjIZimimjčm.'MošTcvn' 19637’ ’ ’ Gurovic A. K.: Ultrazvokovaja defektp-skepija. Gosudarstvenoe izd. Kiev 1963. Zbornik radova Jurema 1964. Mjerenjèi regulacija i automacija. Referati Prva knjiga, Zagreb 1964. Od 2. do 3. 1. 1965 »NEVESINJSKA PUŠKA« jugoslovanski film Od 9. do 10. 1. 1965 »PONOSNI UPORNIK« | ameriški barvni film Od 16. do 17. 1. 1965 »NEPOZNANA ŽENA« ^ egiptovski film Od 23: do 24, 1. 1965 »BABET GRE V VOJSKO« francoski film Od 30. do 31. 1. 1965 »SEVER SEVERO-ZAHOD« ameriški barvni VV film KEGLJANJE NOVOLETNI TURNIR V dneh 16., 17. in 18. XII. 1964 je bil medobratni športni turnir v panogah kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Turnir j è organizirala Komisija za rekreacijo za člane kolektiva Železarne Štore. Rezultati; Šah : 1. Uslužbenci L- 2. Plavž-šamotna 3. Livarna 4. Valjarna 5. Uslužbenci II. 6. OTK-laboratorij Kegl j anj e : 1. Uslužbenci I. 2. OTK-laboratorij 3. Livarna 4. Valjarna 5. Mehanična 6. Plavž-šamotna 7. Elektrodelavnica 8. Uslužbenci II. Namizni tenis: 1. Livarna 2. Mehanična 3. OTK-laboratorij 4. Valjarna Najboljše ekipe v vseh panogah so bile nagrajene. Tine Veber 843 kegljev; 821 kegljev 819 kegljev 782 kégljev 766 kegljev 754 'kegljev 745 kegljev 716 kegljev