Državni zbor. (Izv. poročilo.) Prva s e j a. Prva seja državnega zbora ne obeta kaj dobrega. Komaj je ministerski predsednik dr. KOrber imenoval Poljaka dr. Weigelna kot starostnega predsednika, že so jeli na vsa grla kričati češki socialni demokrati. Dolgo se ni moglo razumeti, kaj hočejo. A zahtevali so, da naj Poljak Weigel govori — v poljskem jeziku. Po daljšem prestanku pozdravlja med vednim krikom Klofača in 4 tovarišev Weigel novoizvoljene poslance ter izrazuie željo, naj bi bil državni zbor resnično delaven, kar ni bil prejšni skozi zadnja tri leta. Ko omenja smrti angleške kraljice Viktorije, začne goreti zopet v drugem kotu zbornice. Wolf in njegovi- nemški tovariši vpijejo: Heil Burom! To Vam je bila zmešnjava v zbornici, veča kakor ob zidanju babilonskega turma. Kaj je nadalje govoril starosta poslancev, so razumeli samo le štenografi, ki so stali zraven njega. Začelo se je klicati poslance po imenu, naj vsak stori običaino obljubo. Obetali so vsak v svojem maternem jeziku. Starosta Weigel naznanja slednjič, da hoče njegovo Veličanstvo 4. februarja v pondeljek ob 12. uri slovesno otvoriti državni zbor, potem da se obhaja prihodnja seja državnega zbora v torek ob 11. uri. Proti temu predlogu ni bilo ugovora. Splošno se sodi, da tudi sedajšnji državni zbor je mrtvo rojeno dete. »PriSel sem k pogrebu državnega zbora«, mi je rekel star znanec iz prejšnje dobe. Bomo videli. Prestolni govor. V ponedeljek je presvetli cesar otvoril državni zbor s prestolnim govorom. Omenil je, kako delo čaka državni zbor. Iz govora posnamemo za delavske stanove in za naš slovenski narod važne točke. Treba bo skrbeti za ureditev delavske dobe in delavskega varstva, za prisilno zavarovanje zasebnih uslužbencev in trgovskih pomočnikov. Glede poljedelstva se zahteva precejSnje poviSanje londa za melioracije in ureditev rek, preosnova terminske kupčije na borzi in kupčije s kmetskimi pridelki in predloge o organizaciji kmetijskih zadrug. Zakonito treba urediti izseljevanje, preskrbeti za Sirne sloje stanovanj, ki so nravno in zdravstveno primerna, omejiti pijančevanie. Vlada ne bo ničesar zamudila, da povzdigne šolstvo in zagotovi nravno-versko vzgojo mladine. Glede narodnostnega vprašanja se priporoča zakonita ureditev. Vlada je dolžna, da neizpremenjeno ohrani enotnost jezika v gotovih upravnih zadevah kot starodavno izkušeno sredstvo. Zadnji stavek je vzbudil med s 1 o v a n skimi poslanci veliko začudenje, tembolj ker se letos prvikrat v prestolnem govoru ni naglašala enakopravnost vseh narodov in jezikov. Pri prestolnem govoru je bilo navzočih obilo poslancev in drugega občinstva, ki so bili radovedni zlasti na odstavek o jezikovnem vprašanju. Nekateri so pričakovali nemirov, a so se motili. Čehov, socijalistov in nemSkih radikalcev ni bilo zraven in za to se je vrSilo vse mirno brez motenja. Cesar je govoril s krepkim in zvenečim glasom. Druga seja. V seji 5. febr. so se poslanci po žrebu razdelili v 9 oddelkov po 47 in 48 poslancev. Tem oddelkom so se (zopet po žrebu) izročili volilni zapisniki. Te zapisnike pregledajo posamezni poslanci in se bo o tem poročalo v seji 8. februarja. Ce se odobri sto volitev, se more voliti predsedništvo. To bi se imelo zgoditi tudi že prihodnji pelek. Zdaj je še neodločeno, se li izvoli prejšnje predsedništvo ali ne. Pri današnji seji so se tudi naznanile tiste volitve, proti katerim se je vložil ugovor. Takih volitev je veliko, med drugimi tudi volitev dr. Potnerja za celjsko mestno skupino. Ko Je češki perovodja v seji 5. febr. čital v češkem jeziku neki ugovor, so zagnali grozen hrup nemSki radikalci (Wolf in tovariši), čeS: v državnem zboru se sme govoriti le nemSki. Temu kriku so zagnali nasprotni krik in hrup češki narodnjaki. Mir je nastal Se le potem, ko je predsednik napovedal prihodnjo sejo za soboto 9. febr., a nemški narodnjak Kaiser se je temu uprl ter zahteval sejo za prihodnji petek. Predsednik pravi, da po njegovem mnenju se zamorejo zapisniki o volitvah pregledati še le do sobote. Toda pri glasovanju je obveljal predlog Kaiserjev, za katerega so glasovali tudi — Poljaki. Vse se je čudilo, da so Poljaki glasovali proti predlogu svojega roj-ka, starostnega predsednika dr. Weigelna.