Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA
Um
°**'° U m ^
J U G 0 S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
18. kos
V LJUBLJANI, dne 14. avgusta 1930.
VSEBINA:
Letnik I,
94. Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov | 9a. Dodatek k pravilniku za denaturiranje in prodajanje de-
v resoru ministrstva za promet.	j	J’aturiranega petroleja.
^	96.	Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
94.
Pravilnik
o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet.*
I.	del.
PRVO POGLAVJE.
Osnovne odredbe.
Člen 1.
K pomožnemu osebju državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet spada vse osebje, ki ni prevedeno, ziroma postavljeno po zakonu o državnem prometnem osebju za uradnike, zvaničnike ali služitelje, in čigar službeno razmerje je urejeno s tem pravilnikom in s členi 1., 6. in 115. zakona o državnem prometnem osebju.
Člen 2.
Za pomožno osebje državnih prometnih ustanov se sprejemajo v prvi vrsti le državljani kraljevine Jugoslavije.
V izjemnih slučajih, pri neobhodni potrebi, in ako &i naših državljanov, smejo biti sprejeti tudi tuji državljani slovenske narodnosti. Tuji državljani neslovanske narodnosti se smejo sprejeti samo tedaj, ako imajo posebno strokovno izobrazbo in ako je pomanjkanje domačih delavcev te vrste.
Za delavce, podanike držav, ki imamo z njimi dogovore o reciprocitetni ravnopravnosti, veljajo določila teh dogovorov.
Za sprejem v službo pomožnega osebja veljajo poteg določil tega pravilnika tudi določila čl. 3., 4. in 5. zakona o državnem prometnem osebju.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. ju-
lija 1930, št. 146/LHL
Za vajenca ali učenca obrtnih šol državnih prometnih ustanov se sme sprejeti oseba, ki ni mlajša od 14, in ne starejša od 17 let.
V pomožno osebje ne more biti sprejeta oseba, ki je ni poprej pregledal prometni zdravnik in o njej pismeno ugotovil, da je zdrava in sposobna za službo; od pregleda so izvzeti pavšalni, akordni in začasni duševni in fizični delavci.
DRUGO POGLAVJE.
Razdelitev pomožnega osebja in vstop v službo.
Člen 3.
Pomožno osebje državnih prometnih ustanov v re-sortu ministrstva za promet se deli na dve kategoriji: pisarniško pomožno osebje in delavce.
1. kategorija: pisarniško pomožno osebje; to so: 1. pogodbeni (kontraktualni) uradniki po členu 2. zakona o državnem prometnem osebju;
2. dnevničarji (administrativni, računski, tehniški in eksekutivni), ki vršijo dolžnost razvrščenih uslužbencev, in dijaki šol državnih prometnih ustanov;
3. pavšalni, akordni in začasni duševni delavci.
II.	kategorija: delavci; to so:
1. obrtniki - kvalificirani delavci;
2. učenci obrtnih šol in vajenci;
3. polkvalificirani delavci;
4. navadni fizični delavci za opravljanje stalne službe;
5. pavšalni, akordni in začasni navadni fizični delavci;
6. pristaniški delavci in nosači.
Člen 4
Pisarniško pomožno osebje vseh vrst se sprejema za opravljanje intelektualnega dela ali zaradi pripravljanja za poznejšo namestitev v ustrezno kategorijo uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju.
Njegova plača je mesečna, dnevna ali pavšalna; izplačuje se mesečno po zaslužku ali po dogovoru za uslužbence po členu 5. tega pravilnika.
Za sprejem v službo in za razmerje pisarniškega pomožnega osebja veljajo analogna določila zakona o
državnem prometnem osebju, oziroma določila sklenjenih dogovorov.
Člen 5.
Za pogodbenega uradnika se sme sprejeti samo oseba, ki ima kvalifikacijo za to zvanje po občih določilih zakona o državnem prometnem osebju.
Njegova nagrada in službeno razmerje se uredita s posebno pogodbo, ki se sklene po posebnih navodilih ministrstva za promet
Člen 6.
Dnevničarji, ki opravljajo dolžnost razvrščenih uslužbencev, se nastavljajo z dnevnico, ki ne sme biti večja od sorazmernega dnevnega zneska skupnih prejemkov začetnika one kategorije razvrščenega uslužbenca, ki ima za njo ta dnevničar kvalifikacijo po določilih zakona o državnem prometnem osebju.
Učenci železniških prometnih šol se sprejemajo po izdanih naredbah ministrstva za promet, oziroma generalne direkcije.
Člen 7.
Dolžnosti razvrščenega eksekutivnega uslužbenca sme opravljati samo dnevničar, ki izpolnjuje vse pogoje za to službo, kakor jih predvidevajo predpisi.
Tak dnevničar prejema dodatek za težjo in naporno službo v znesku 20% svoje dnevnice, skladno s členom 26. zakona o državnem prometnem osebju; vendar ta znesek ne sme biti večji od zneska dodatkov, ki bi jih imel, ako bi bil razvrščen uslužbenec.
Člen 8.
Pavšalni, akordni in začasni duševni delavci se postavljajo po službeni potrebi za opravljanje izvestnega, naprej določenega posla; nagrada pa se jim odmeri s specialnimi odločbami v mejah z budžetom dovoljenega kredita, vpoštevajoč važnost in obseg posla.
Člen 9.
Delavci državnih prometnih ustanov so osebe, ki se nastavljajo po potrebi za opravljanje obrtnega ali navadnega fizičnega dela.
Za intelektualna dela v pisarnah se ti delavci ne smejo uporabljati.
Nagrada za delo teh delavcev je ali dnevna ali Ikordna ali od ure. Plačuje se mesečno po zaslužka
Člen 10.
Obrtniki so: kvalificirani delavci, absolvirani učenci obrtnih šol, in pomočniki, ki so se izučili obrti pri državnih prometnih ustanovah.
Za obrtnika v državnih prometnih ustanovah se sme sprejeti tudi oseba, ki sicer ni dovršila obrtne učne dobe v državni prometni ustanovi, pač pa lahko predloži izpričevalo o dovršenem obrtnem izučenju.
Take obrtnike mora prometna ustanova poklicati k praktičnemu izpitu, najdalje v roku 15 dni jih mora oceniti in jim določiti višino dnevnice; po izkazani sposobnosti jih more obdržati ali odpustiti.
Člen 11.
Za učence obrtnih šol se sprejemajo osebe, ki so poleg pogojev, navedenih v členu 2. tega pravilnika, z uspehom dovršile dva razreda srednje šole ali njej enake
šole; za vajenca pa tiste osebe, ki so dovršile vsaj osnovno šolo z dobrim uspehom. Pri sprejemu morajo imeti dovoljenje roditeljev, oziroma skrbnika.
Prvenstvo za sprejem v obrt imajo otroci prometnih uslužbencev, vojnih invalidov in vojne sirote.
Učenje obrti traja 4 leta nepretrganega dela; na koncu četrtega leta opravljajo učenci obrtnih šol končni izpit, vajenci pa izpit za pomočnika.
Ko opravijo izpit, dobijo izpričevala, oziroma pomočniška pisma in se označijo za kvalificiranega delavca. Ako kdo izpita ne napravi, ima pravico, da ga dela še enkrat v roku enega leta; ako ga tudi tedaj ne napravi, se učenec obrtne šole, če ima iz obrti dobro oceno, prevede za pomočnika, v nasprotnem slučaju pa se, kakor tudi vajenec, ki ni napravil drugikrat izpita za pomočnika, smatra za polkvalificiranega delavca ali pa se mu služba odpove.
Za obrtne šole državnih prometnih ustanov predpiše ministrstvo za promet poseben pravilnik ter izda v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo ter z delavskimi zbornicami predpise za opravljanje izpita za pomočnika.
Člen 12,
Med polkvalificirane delavce spadajo delavci, ki sicer opravljajo obrtne posle, ki pa se niso po redni poti izučili obrti, to je oni, ki nimajo kvalifikacije kvalificiranega delavca.
Polkvalificiran delavec lahko postane tudi navadni fizični delavec, ki je v kaki obrti pri državnih prometnih ustanovah delal stalno najmanj tri leta z uspehom; to pa po oceni komisije, sestavljene iz šefa ali nadzornega inženerja, poslovodje in skupinovodje — vodje partije dotične ustanove.
Člen 13.
Navadni fizični delavci za opravljanje stalne službe se jemljejo za opravljanje poslov v delavnicah, kurilnicah, sekcijah, na postajah, v skladiščih in drugih podjetjih državnih prometnih ustanov.
Člen 14.
Pavšalni, akordni in začasni fizični delavci se jemljejo za opravljanje gotovega in naprej določenega fizičnega posla; čim je ta posel dovršen, preneha tudi njihovo delo.
Člen 15.
Na železniških postajah, v pomorskih in rečnih pristaniščih se sprejemajo delavci-nosači; ti nimajo od državnih prometnih ustanov nikake nagrade; pač pa se morajo podrediti disciplini in naredbam starešine dotičnih postaj in pristanišč, dokler so pri njih na dela
Člen 16.
Pri nastopu službe pri državnih prometnih ustanovah mora pomožno osebje predložiti pristojni edinici, ki ga sprejme, prošnjo z dokumenti, analogno členu 15. zakona o državnem prometnem osebju. Overjeni prepisi dokumentov sprejete osebe oistanejo pri edinici, originali pa se vrnejo lastnika
To ne velja za pavšalne, akordne in začasne duševne in fizične delavce, pristaniške delavce in nosače, ki morajo ob vstopu na delo predložiti samo dokumente o identiteti in vedenja
Pogodbene uradnike in dijake šol državnih prometnih ustanov nastavlja minister za promet, oziroma generalni direktor.
Člen 18.
Dnevničarje, ki opravljajo dolžnost razvrščenih uslužbencev, kakor tudi pavšalne, akordne in začasne duševne delavce nastavlja:
1. v ministrstvu za promet: minister za promet ali njegov pomočnik;
2. v direkcijah: direktor, oziroma njegov pomočnik;
3. v edimcah izven centrale: načelniki dotičnih oddelkov, toda samo tiste dnevničarje, ki opravljajo dol-
inost zvaničnikov ali služiteljev.
Člen 19.
Ostalo pomožno osebje (delavce) nastavljajo šefi edinic v mejah otvorjenih kreditov, in mest, predhodno odobrenih po pristojnih oblastvih.
TRETJE POGLAVJE.
Kret&nje v službi in prestanek službe.
Člen 20.
Od pomožnega osebja dobi stalnost samo uslužbenec, ki pripada II. kategoriji, po odredbah 1., 2. in 4. člena 3. tega pravilnika, t. j. delavec-obrtnik, polkvalificiran in navaden fizični delavec za opravljanje stalne službe, ako izpolni naslednje pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je izpolnil svojo vojno obveznost in je star 24 let, ni pa prestopil 36. leta;
3. da dela nepretrgoma najmanje tri leta pri državnih prometnih ustanovah.
Pomožnemu uslužbencu, ki je prekinil službo zaradi odsluženja svojega vojaškega roka v kadru, se čas, ki ga je prej prebil v službi, računa za dosego stalnosti, ako se po odsluženju vojaškega roka najdalje v treh mesecih povrne na delo pri katerikoli državni prometni ustanovi;
4. ako je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da je telesno in duševno zdrav in da je sposoben za službo, ki jo opravlja;
5. ako se mu poprej kot stalnemu uslužbencu ni izpraznilo mesto ali ni bil odpuščen po točki 4., 5., 6.,
7.	in 8. člena 24. tega pravilnika.
Vse drugo pomožno osebje je začasno.
Člen 21.
Odločbo o stalnosti uslužbenca izda pristojni oddelek po predlogu šefa edinice. Stalnost se računa od prvega dne tekočega meseca, sledečega mesecu, v katerem je uslužbenec izpolnil pogoje za dosego stalnosti.
Člen 22.
Pogodbeni uradniki se sprejemajo v službo in odpuščajo skladno z določili zakona o državnem prometnem osebju, z določili tega pravilnika in sklenjenih pogodb.
Člen 23.
Začasno nomožno osebje odpušča po potrebi službe tisti organ, ki ga tudi sprejema na delo, po odpovedi dela
na sedem dni naprej, izvzemši slučaje odpusta brez odpovedi radi disciplinskega prestopka (člen 149. zakona o državnem prometnem osebju).
V istem roku sme tudi začasni uslužbenec odpovedati posel.
'Ako zahteva poseben interes službe, se sme izvršiti odpust takoj — brez odpovedi s tem, da se uslužbenec izplača za sedem dni naprej; v tem slučaju mora šef edinice predložiti pismeno obrazložbo pristojnemu oddelku.
Gornja določila tega člena ne veljajo za pavšalne, akordne in začasne duševne in navadne fizične delavce, pristaniške delavce in nosače.
Začasnemu uslužbencu se izprazni mesto, ako brez dovoljenja izostane od službe dalje nego tri zaporedne delavnike in ne opraviči izostanka.
Člen 24.
Stalnemu pomožnemu uslužbencu prestane služba
1. kadar uslužbenec postane duševno ali fizično nesposoben za službo, kar se mora ugotoviti z zdravniško
komisijo;
2. po preteku 6 mesecev neprekinjenega bolovanja;
3. kadar uslužbenec izstopi iz državljanstva kralje-vine Jugoslavije;
4. ako brez dovoljenja izostane iz službe dalje nego 5 zaporednih delovnih dni in ne opraviči izostanka;
5. ako se uslužbenec po premestitvi brez opravičenih razlogov ne javi na novo službo v roku 8 dni od razrešitve;
6. po razsodbi rednega kazenskega sodišča, ako je obsojen na kazen, ki ima po kazenskem zakonu za posledico izgubo službe ali je kazen sama izguba službe;
7. kadar se z razsodbo rednega sodišča obsodi na zapor dalje nego eno leto za dejanje, na katero se nanaša predhodna točka;
8. po disciplinski kazni z odpustom;
9. z upokojitvijo;
10. po volji uslužbenca s lodnevno odpovedjo in
11. s smrtjo.
Člen 25.
Ako je prometna ustanova primorana, začasno usta* viti delo, najdalje pa za mesec dni, dobi pomožno osebje dopust brez plače za čas, ko je delo ustavljeno; smatra se, da mu služba ni prestala pri isti prometni ustanovi, temveč da traja naprej z vsemi pravicami zavarovanja. Isto velja tudi, kadar mora stalni uslužbenec prekiniti delo zaradi odhoda na vojaško vajo.
Ako se predvidi ustavitev za dalje nego mesec dni, mora dotična prometna ustanova zaposliti stalno pomožno osebje s premestitvijo v druge prometne edinice, začasnemu pomožnemu osebju pa se v tem slučaju pravočasno odpove služba, kolikor bi se ne moglo zaposliti
V obeh omenjenih slučajih ima pomožno osebje pravico odpovedati službo in odpoved se mu mora tudi takoj priznati.
Člen 26.
Odločitev o ustavitvi dela, dopustu in premestih pomožnega osebja v zmislu predhodnega člena izda di> rekcija na predlog dotične edinice, ki mora o tem, kakor tudi v vseh ostalih podatkih voditi točno račun v koa-trolniku pomožnega osebja.
Pomožno osebje ima prvenstveno pravico do novih postavitev in izpopolnitve izpraznjenih mest razvrščenih uslužbencev po zakonu o državnem prometnem osebju.
Clen 28.
Izmed pomožnega osebja se smejo premestiti samo pogodbeni uradniki in dnevničarji, to je osebje iz točke
1.	in 2. I. kategorije člen 3. tega pravilnika, in sicer:
1. na prošnjo ali
2. po službeni potrebi.
Delavci iz točke 1., 3. in 4. — II. kategorije omenjenega člena tega pravilnika se smejo premestiti samo po službeni potrebi.
Clen 29.
Pomožno osebje, izvzemši one pod točko 3. I. kategorije in točko 5. in 6. II. kategorije v členu 3. tega pravilnika, mora dati svojemu neposrednjemu starešini svečano obljubo, da bo vestno opravljajo poverjene mu posle, da se bo držalo zakonov in naredb in povsod čuvalo interese službe.
O dani obljubi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, overi pa starešina, ki mu je dana obljuba.
Pomožno osebje, ki opravlja samostalno eksekutivno službo, položi prisego prav tako kakor razvrščeni uslužbenci.
Clen 30.
Samo pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki vršijo dolžnost razvrščenih uslužbencev, dobivajo letne ocene.
Za njihovo ocenjevanje veljajo ustrezna določila pravilnika o ocenjevanju uslužbencev državnih prometnih ustanov.
Člen 31.
Za pogodbene uradnike, dnevničarje, ki vršijo dolžnost razvrščenih uslužbencev, in stalne delavce se vodi poleg knjige uslužbencev še tudi Službeni list, kakor za razvrščene uslužbence; za ostalo pomožno osebje pa samo knjiga uslužbencev z osebnimi podatki,
ČETRTO POGLAVJE.
Delovni čas in prejemki pomožnega osebja. .
Clen 32.
Delovni čas je za pisarniško pomožno osebje isti kakor za razvrščene uslužbence državnih prometnih ustanov, oziroma se uravna po posebnih razmerah, kjer služi.
Nagrade se izplačujejo za vse dneve v mesecu, izvzemši za čas dopusta, kolikor to ni izvzeto z določili tega pravilnika.
Clen 33.	_____________
Za delavce, katerih posel zahteva naporno fizično delo, znaša delovni čas v delovnem dnevu osem ur efektivnega dela brez ur za odmor.
Ob nedeljah, zakonitih državnih in verskih praznikih se ne dela, izvzemši slučaje, kjer način službe to zahteva, a čas, prebit na delu, se računa dvojno. V podjetjih, kjer traja delo neprekinjeno, se določi partija delavcev
in ostalih uslužbencev na menjavo tako, da vsaka partija efektivno dela predpisano število ur.
Člen 34.
Za delavce,ki njihov posel ne zahteva neprekinjenega in napornega fizičnega dela, ampak morajo že zaradi vrste dela to delo prekinjati in čakati, se more uvesti tudi daljši delovni čas nego osem ur brez posebne nagrade, ne oziraje se na to, da bi bilo treba vršiti službo dalj časa.
Člen 35.
Delovni čas se po službeni potrebi lahko zmanjša za nekaj ur. V tem primeru se zmanjša za toliko tudi dnevnica. O tem odloča za čas do 3 dni šef dotične edi-nice, preko treh dni pa pristojna direkcija.
Člen 36.
V posebno težkih okolnostih za delo more minister ia promet, odnosno generalni direktor zmanjšati delovni čas na 6 ur dnevno brez zmanjšanja dnevnice.
Clen 37.
Delavec, ki pride v položaj, da dela na uro, dobiva nagrado samo za ure efektivnega dela, kolikor določila pravilnika ne predvidevajo izjeme.
Enako tudi stalno pomožno osebje nima pravice do nagrade za oni čas, kadar ne dela, kolikor to s tem pravilnikom ni izvzeto.
Clen 38.
Delavci, ki delajo za dnevno plačo, dobe, ako kak delavni dan ne delajo efektivnih osem ur, za toliko osmink manj plače, kolikor efektivnih ur so manj delali dotični dan.
Ce je efektivno delo trajalo več nego osem ur, dobe toliko osmink več, kolikor polnih ur so več delali. Tako obračunano čezurno delo se plača s 50% poviška, s tem, da se pri obračunu čezurnega dela potovanje v nobenem slučaju ne vračuna v čezurno delo.
Čezurno delo se dovoljuje samo v slučajih neobhodne potrebe,
Clen 39.
Pomožnemu osebju se smejo za stopnjevanje in odrejanje dnevnice vračunati tudi prejšnja leta dela.
Delo v državnih ustanovah se računa celo, ako ni bilo odpovedano kazensko, odnosno ni bilo mesto izpraznjeno.
Delo v drugih delavnicah in podjetjih se računa samo: obrtnikom, kvalificiranim delavcem in to do polovice, a največ do 10 let, potem ko se predhodno ugo* tovi sposobnost in vrednost kandidata.
Za priznanje prejšnjih delovnih let se vzamejo v pošlev samo ona leta, ki slede dovršitvi 18. leta starosti, odnosno po izučitvi obrti. O tem odloči šef edinice, ki delavca sprejme v službo na osnovi predloženih dokumentov,
Clen 40.	,	v
Vse pomožno osebje državnih' prometnih ustanov je razvrščeno v kategorije in vrste, po priznanih letih dela pa tudi v stopnje na osnovi 51. 3. tega pravilnika P° sledeči razpredelnici (glej razpredelnico),;
Razpredelnica za razvrstitev pomozutgu i/šebj*
po členu 40. tega pravilnika
1. kategorija: Pisarniško pomožno osebje
II. kategorija: Delavci
- 1			2.	vrsta					1. vrsta:				2.	vrsta:		3. vrsta:				4. vrsta				*o 1	
M \	DneTnicarji (adminisiraf in ekspkutivnO. ki vršilo				, računski, tehn. dolžnost rnrvršo.			*P 'o 73 >	obrtni kvalificirani				Učenci obrt.			Polkvalificirani				Navadni fizični del.				1	>o C3
'S 75 •	uslužb., in dijaki držav, prom					ustanov.		Ut Oj ©	delavci				šol in vajenci			delavci				za vršitev stal.služb.				©	Ul o
u ^								53																73	P
p »tl- j ■B 5. 73 Ul §)C £ — Tl £ «3 --M - ui • - Um . > ^ s	* 3 -j © -J	ed ‘c* S. o -M cn	V. d. uradnika I. kategorije	V. d. uradnika 11. kategorije	V. d. uradnika lil. kategorije	V. d. zvaničnika I. in II. kategorije	V. d. služitelja	3. vrsta: Pavšalni, in začasni duševni	Leta dela	»—» c o. o ♦J M	Osnovna dnevnica dinarjev	Povišana dnevnica dinarjev	Leta dela	© Ul M «3 A	Osnovna cena dinarjev	Leta dela	a s p. o -J «2	Osnovna dnevnica dinarjev	Povišana dnevnica dinarjev	Leta dela	cj *—S C o. o —1 m	Osnovna dnevnica dinarjev	Povišana dnevnica dinarjev	fl .. >o cd *p“< 3 n Ul Ui > >6 . «3 O N P Cd »to > C3 P-l	.. G cj 'Sl © s- > > cd • '© tO n3 3 Ul 73 -D o
	2- 3	1	Osnovni prejemki						1	1	26	O) O P > OJ	1	I	12	1	1	24	© O {5	1	1	22	© O		©
-	4-6	2	Odrejajo se po členu 6.					P	2- 3	2	30		2	II	14	2- 3	2	26	> ©	2- 3	2	24	r' ©		©
u | C	7 - 9 10 12	3 4	tega pravilnika					U O	4- 6 7- 9	3 4	34 38	p 73 © d	3 4	III IV	16 18	4- 6 7- 9	3 4	28 30	P 73 © P	4— 6 7- 9	3 4	26 27	tj © p	X! 73	d
r* O								O	10—12	5	42	> o				10-12	5	32	> o	10-12	5	28	> O	O	> ©
hfi o								bD O	13 15 16 -19	6 7	46 48	p to o 73				13-15 16-19	6 7	34 35	P CO O 73	13—15 16-19	6 7	29 30	Ul O 73	b£ O	d -d
73								■d	20 23	8	50	O o				20-23	8	36	O o	20-23	8	31	O • o	Pm	m
O								o	24-27	9	52	o o o				24-27	9	37	o O	24-27	9	32	o O CO	O	©
a.								P	28-31 32 -35 36-42	10 11 12	54 56 58	o 73 O 73 o				28-31 32-35 36-42	10 11 12	38 39 40	O 73 O 73 O	28-31 32-35 36-42	10 11 12	33 34 35	O 73 O 'd O	P-l	u M
Člen 41.
Z dnevnico pomožnega uslužbenca se razumeva njegova nagrada za izvršeno normalno delo brez časa za odmor, a za predpisani delovni čas; nagrada za eno uro dela se naziva urnina.
Pisarniškemu pomožnemu osebju se odreja nagrada za njegovo delo po določilih 51. 5., 6. in 8. tega pravilnika.
Delavcem se dodeljuje nagrada za storjeno delo po priznanih delovnih letih, po sposobnosti in vrsti dela, imajoč pred očmi tudi življenske prilike dotičnega kraja, v katerem delajo, in ne izključujoč principa svobodne pogodbe, predvidenega v mejah čl. 42. tega pravilnika.
Člen 42.
Delavska dnevnica se deli na osnovno in povečano dnevnico.
Osnovna dnevnica se odreja po priznanih letih dela in vrstah delavcev, kakor je navedeno v razpredelnici čl. 40. tega pravilnika.
Povečana dnevnica se odreja: po draginji življenja dotičnega kraja, kjer se dela, po zistemu dela dotične ustanove, sposobnosti delavca, specialnosti dela in vrsti obrti ter po vrstah delavcev, kakor je navedeno v razpredelnici omenjenega člena, in sicer:
1. za kvalificirane delavce - obrtnike največ do 50% odgovarjajoče osnovne dnevnice;
2. za polkvalificirane delavce največ do 40% odgovarjajoče osnovne dnevnice in
3. za navadne fizične delavce za opravljanje stalne službe največ do 30% odgovarjajoče osnovne dnevnice.
Ta maksimum more doseči omejeno število delavcev, ki se posebno odlikujejo s svojim delom in sposobnostjo.
Generalna direkcija določi načela, po katerih bodo prometne ustanove na isti način ugotovile v vseh podrejenih edinicah odgovarjajoči stalež številčnega stanja
pomožnega osebja, ki se more povečati le po odobrenju pristojnega oddelka ter v mejah dodeljenih kreditov.
Generalna direkcija državnih železnic bo koncem vsakega leta odredila po krajih dotičnih prometnih ustanov ter po navedenih pogojih za prihodnje leto višino gornjega odstotka za povprečno povečavanje osnovnih dnevnic, po katerem se bodo morale edinice ravnati pri odrejanju povečane dnevnice v mejah minima in označenega maksima.
Člen 43.
Kjerkoli način dela dovoljuje, posebno pa v delavnicah in kurilnicah, se uvede z odobrenjem generalne direkcije delo po akordnem zistemu, delo z umino in prihrankom na času ter nagrado za povečanje produkcije.
Člen 44.
Dnevničarji, ki vrše službo razvrščenih uslužbencev, morejo dalje napredovati skladno z določbami zakona o državnem prometnem osebju, ko poprej polože strokovne izpite po pravilniku o opravljanju strokovnih izpitov za državno prometno osebje.
Člen 45.
Pri sprejemu pomožnega osebja v službo, kakor tudi pri napredovanju, izda pristojni starešina odločbo o višini dnevnice, kakor tudi povišice z označbo, od kdaj naj velja.
Členi 46.
Delavcem se obračunava zaslužek od 25. dne pro-šlega do 24. dne tekočega meseca, neoziraje se na dobo proračunskega leta, izplačilo pa se izvrši do 5. dne prihodnjega meseca.
Na zahtevo delavcev se jim sme izplačati akontacija v približni višini njihovega zaslužka do lega dneva.
Pomožno osebje prejema sporedne prejemke uslužbencev državnih prometnih ustanov in kolikor ima nanje pravico po občem pravilniku o sporednih prejemkih uslužbencev državuih prometnih ustanov.
Člen 48.
Pomožno osebje uživa vezne ugodnosti in druge ugodnosti, kolikor je to zanje predvideno v posamecmn pravilnikih.
Člen 49.
Pisarniškemu pomožnemu osebju pripada, ako to služba dopušča, letni dopust po 61. 93. zakona o državnem prometnem osebju s pravico do prejemkov.
Enako ima stalni delavec pravico na letni dopust s * pripadajočimi dnevnicami za delovne dneve v tem času, po neprekinjenem delu pri prometnih ustanovah, in sicer:
do 15 let dela	— 10 dni,
do 20 let dela	— 15 dni,
preko 20 let dela — 20 dni.
Člen 50.
Za časa bolezni dobiva pomožno osebje pomoč iz bolniškega fonda za državno prometno osebje po določilih pravilnika tega fonda.
Za čas kontumaca se daje pomožnemu osebju denarna pomoč po § 61. začasnega pravilnika bolniškega fonda državnih prometnih ustanov.
Za čas mobilizacije in vojne dobi pomožno osebje, ako stopi direktno	v vojaško službo,	po	dveh	letih	neprekinjenega dela	pri državnih	prometnih	ustanovah,
če je imenovani oženjen, eno četrtino dotedanje dnevne plače, če pa je stalen, dobiva polovico dnevne plače za ves čas mobilizacije ali vojne.
Člen 51.
Pomožno osebje nosi za časa dela '-lužbeno obleko, ako je predpisana po pravilniku o službeni obleki.
Obalski delavci in nosači morajo imeti predpisan plašč za delo in številko po pravilniku za nosače.
Člen 52.
Od plače, zaslužka in drugih prejemkov pomožnega osebja se odtegujejo javne dajatve, prispevki za humanitarne fonde državnih prometnih uslužbencev, sodne zabrane, vsi zahtevki državnih prometnih ustanov, ki izvirajo iz službenega razmerja uslužbenca, dognanih deficitov, škod in kazni: odtegljaji za železniške zadruge pa se zadržavajo samo po pristanku uslužbenca.
Skupna vsota odbitkov ne sme v nobenem primeru presegati 50% celokupnih prejemkov.
PETO POGLAVJE.
Delavski zaupniki.
Člen 53.
Radi prednašanja skupnih predstavk vseh ali večine delavcev, glede vprašanj, ki so v zvezi Z njihovo službo in ki interesirajo vse, ali večino delavcev, svojim službenim starešinam, razdele državne prometne ustanove edinice, ki zaposlujejo delavce, v take skupine - oddelke, ki imajo svojega šefa, da bo v njih 50 do 300 delavcev, pa bodo delavci teh skupin - oddelkov izvolili iz svoje
srede po dva zaupnika, ki bosta pri šefih skupin - oddelkov tolmačila delavske kolektivne želje in nazore.
Ako je v enem kraju več takih skupin - oddelkov (kakor so n. pr. oddelki delavnice), in ako tvorijo eno edinico ter imajo skupne želje ali nazore, morejo njihovi zaupniki izbrati iz svojih vrst dva delegata, ki bosta v imenu delavcev vseh teh skupin - oddelkov edino mogla predložiti upravi edinice te želje ali nazore.
Pravico voliti delavske zaupnike, ima vsak stalni delavec, izvoljen pa more biti samo oni stalni delavec, ki ima najmanj 12 let priznanega članstva za pokojninski fond.
Ministrstvo za promet predpiše vsako leto potrebna navodila za volitve delavskih zaupnikov.
ŠESTO POGLAVJE.
Disciplinski predpisu
Člen 54.
Vsaka kršitev zakona, predpisov pravilnika, navodil in naredb v službeni dolžnosti in izven nje od strani pomožnega osebja, ima za posledico administrativno, za stalno pomožno osebje pa tudi disciplinsko kazen po naravi in stopnji prestopka.
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje izrekanja kazni po disciplinskem prestopku.
Za administrativne prestopke pomožnega osebja veljajo predpisi čl. 146. zakona o državnem prometnem osebju.
Pritožbe proti odločbi o kazni se predpostavljenemu morajo vložiti v roku 8 dni od priobčitve odLoka prvemu starešini onega organa, ki je izrekel kazen.
Proti kazenskemu odloku, ki ga je izrekel minister za promet, ni pritožbe.
\
Člen 55.
Za prestopke, navedene v 61. 149. zakona o državnem prometnem osebju, se bodo za stalno pomožno osebje uporabljale sledeče kazni:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen, ki je v odtegovanju rednih prejemkov največ do 10% na mesec s tem, da to odtegovanje traja le določen čas, največ pa do enega leta;
3. zadrževanje napredovanja za čas od enega do treh let in
4. odpust iz službe.
Člen 56.
Čl. 150. in 151. zakona o državnem prometnem osebju veljata tudi za stalno pomožno osebje.
Člen 57.
Za izrekanje kazni radi disciplinskih prestopkov je pristojen za stalno pomožno osebje v prvi instanci načelnik oddelka. Šef dotične edinice mora, ko dostavi predlog z obrazložitvijo, poslati svojemu oddelku celokupni zasliševalni spis glede prestopka dotičnega uslužbenca.
Redni disciplinski postopek in pretres se izključuje.
Proti izrečeni disciplinski kazni imajo kaznovani uslužbenci pravico pritožbe, in sicer na direktorja pristojne direkcije, odnosno na generalnega direktorja.
Pokojninski fond.
SEDMO POGLAVJE.
Člen 58.
Naziv, sedež in namen.
Pokojninski fond stalnega pomožnega osebja se imenuje: »Pokojninski fond stalnega pomožnega osebja državnih prometnih ustanov v resoru ministrstva za promet«.
Sedež glavne uprave fonda je v Beogradu
Namen Pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja je, članom zagotoviti s tem pravilnikom predvideno pokojnino za primer starosti in onemoglosti, v primeru njihove smrti pa rodbinsko pokojnino članom rodbine.
Člen 59.
Članstvo.
Članstvo je obvezno. Vsak stalni pomožni uslužbenec državnih prometnih ustanov mora biti član pokojninskega fonda, član pa postane z onim dnem, kadar bo potrjen za stalnega, od katerega dne se mu računa tudi čas za dosego pokojnine.
s Člen 60.
Sprejem v članstvo.
Sprejem v članstvo se izvrši neposredno po zadobitvi stalnosti. Zaradi tega mora starešina edinice po službeni dolžnosti za vsakogar, ki je potrjen za stalnega, poslati izpričevalo o stalnosti ter dokument o prejšnji službi pri državnih prometnih ustanovah, obenem s prijavo za sprejem v članstvo »Oblastni upravi pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja«, ki odloči o sprejemu v članstvo, vračunati prejšnje službe ter o številu in višini mesečnih obrokov naknadnega vplačila.
Čim je izdana povoljna odločba, vpiše oblastna uprava pokojninskega fonda dotičnega v glavno knjigo, mu izda članski list in en izvod pravilnika, t. j., ako je sprejet v članstvo, v nasprotnem primeru pa vrne predmet z obrazložitvijo dotični edinici.
Članski list podpiše oblastni upravnik pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Člen 61'.
Vračunan je prejšnjih službenih let.
Samo službena leta, prebita pri državnih prometnih ustanovah, se računajo v članstvo in sicer ona, ki so sledila po dovršenem 24. letu starosti. -
Člen 62.
Prestanek članstva.
Članstvo prestane:
1. s svojevoljnim izstopom iz službe;
2. z odpovedjo;
3. z odpustom iz službe;
4. s prestankom službe po tč. 4. čl. 24. tega pravilnika;
5« z razpustivijo po zakonu o drž. prometnem osebju;
7, s smrtjo.
Svojevoljni izstop iz službe.
1. Član pokojninskega fenda, ki svojevoljno po predpisani odpovedi izstopi iz službe državnih prometnih ustanov, ima pravico na povračilo svojih vložkov brez obresti po odbitku zneska rednega osebnega zložka za prvo leto članstva v korist tega fonda, izgubi pa vsako pravico napram fondu, tako za sebe kakor za svojo družino.
Povračilo prispevkov se izvrši na zahtevo nekdanjega člana po preteku enega leta od izstopa iz službe proti povračilu članskega lista.
2. Če se kak nekdanji član ponovno sprejme v službo državnih prometnih ustanov ter izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo tč. 1., 2. in 4. čl. 20. tega pravilnika, to je, da ni star preko 36 let, tedaj postane dotičnik zopet član fonda in se mu prejšnji čas članstva prizna, čim vplača svoječasno povrnjeni vložek; ako pa ne izpolnjuje navedenih pogojev, ne more postati član fonda in se vodi kot začasni uslužbenec.
Oni član fonda pa, ki po svojevoljnem izstopu iz službe ni dvignil svojih vložkov, pa je bil zopet sprejet v službo državnih prometnih ustanov, postane zopet član fonda, ter se mu povrnejo za čas prejšnjega članstva vse že pridobljene pravice napram fondu.
3. Če se doplačilo vrši v obrokih, se morajo plačati postopoma tudi 4% proračunane šestmesečne obresti od ostanka dolžne članarine.
Člen 64.
Odpoved službe.
Onemu članu pokojninskega fonda, kateremu se brez njegove krivde odpove služba v smislu tč. 1. in 2. čl. 24. tega pravilnika preje, nego je zadobil pravico do pokojnine, se na zahtevanje povrnejo vsi njegovi članski prispevki brez obresti proti vrnitvi članskega lista, t. j. ako jih ne želi pustiti v fondu za prispevek ponovnega sprejema v službo, ako postane za njo zopet sposoben.
Če se tak nekdanji član fonda zopet sprejme v službo, se postopa skladno z odredbami tč. 2. in 3. čl. 63. tega pravilnika.
2.	Uslužbenec, ki izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije po tč. 3. čl. 24. tega pravilnika, izgubi vse pravice napram pokojninskemu fondu tako za sebe kakor za svojo družino ter se njegovi prispevki zadrže v korist temu fondu.
Člen 6h.
Zapustitev službe in odpust iz službe.
Če nastopi primer, predviden v tč. 4., 5., 6., 7. in 8. čl. 24. tega pravilnika, izgubi stalni uslužbenec vse pravice napram fondu za sebe kakor za družino, vendar ima pravico na povrnitev osebnih prispevkov v smislu odredb tč. 1. čl. 63. tega pravilnika.
Take primere mora dotična prometna ustanova objaviti v »Službenih novinah« prometnih ustanov.
V primeru ponovnega sprejema v službo državnih prometnih ustanov tak usužbenec ne more ponovno postati član fonda, marveč se vodi kot začasni uslužbenec.
Člen 66.
_
Razvrstitev po zakonu o državnem prometnem osebju.
Stalni pomožni uslužbenec, ki bo razvrščen po zakonu o državnem prometnem osebju, prestane biti član fon-
da, a do tedaj vplačana članarina se odstopi pokojninskemu fondu razvrščenega osebja, kolikor bo ta fond obstojal, v nasprotnem primeru pa ostane pokojninskemu fondu stalnega pomožnega osebja.
Člen 67.
Dohodki pokojninskega fonda.
Dohodki pokojninskega fonda za pomožno osebje državnih prometnih ustanov so:
1. vpisnina;
2. redna članarina;
3. redni prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet;
4. izredni prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet po čl. 72. tega pravilnika;
5. zadržana članarina po čl. 63., 64. in 65. tega pravilnika;
6. dohodki od imovine in
7. darila, zapuščine in drugi predvideni dohodki.
Celokupni dohodki pokojninskega fonda se smejo
uporabljati samo v svrhe, predvidene s tem pravilnikom.
Člen 68.
Osnovna glavnica.
Osnovno glavnico pokojninskega fonda tvorijo:
1. prenos aktivnega salda prejšnjih pokojninskih fondov pomožnega osebja;
2. vpisnina;
3. prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet za zbiranje glavnice in
4. redni letni presežek dohodkov fonda po poravnavi izdatkov.
Člen 69.
Vpisnina.
O priliki sprejema v članstvo fonda mora vsak član plačati enkrat za vselej na ime vpisnine enomesečni znesek članarine. Ta vpisnina se v nobenem primeru ne vrača.
Člen 70.
Članarina.
Članarina znaša mesečno:
1. za obrtnike Din 70-—;
2. za polkvalificirane delavce Din 50*—;
3. za navadne fizične delavce Din 40—.
Člen 71.
Članstvo je obvezno in neprekinjeno, a članarina se plačuje brez prekinjenja, izvzemši primer, v katerem član, odnosno njegova družina ostane brez plače vsled poziva člana na vojaško vajo, mobilizacijo, vojne ali odsotnosti brez plače. V teh primerih se pobere članarina za pretekli čas od prejemkov člana v mesečnih obrokih po ponovnem nastopu službe.
Naknadno vplačilo članarine za priznani čas se mora izvršiti v največ 120 mesečnih obrokih tako, da posamezen obrok naknadnega vplačila ne sme biti manjši od redne mesečne članarine.
Članarina se pobira po službeni dolžnosti z odtegovanjem pojdačilnih spiskih,
Prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet.
Državne prometne ustanove ministrstva za promet vplačajo kot reden prispevek fondu toliko, kakor člani fonda in to v mesečnih obrokih.
Poleg tega prispevajo državne prometne ustanove ministrstva za promet za prvo od petih let izreden prispevek k osnovni glavnici v znesku 30% po gornjem stanju ugotovljene skupne članarine. Za vsako od nadalj-nih 4 let se določi potreba tega izrednega prispevka po stanju fonda iz preteklih let.
Državna prometna ustanova bo poravnala potrebe fonda, kolikor bo dohodek tega fonda manjši od izdatkov.
Glavna uprava pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja bo po izteku prvih treh let na osnovi načela tehnike zavarovanja proračunala, da li so predvideni dohodki zadostni za kritje izdatkov. Ako bi se po tem času izkazalo, da dohodki ne pokrivajo izdatkov fonda, se bo povišala članarina, v primeru prirastka dohodkov 1 pa se bo obratno zmanjšala članarina.
Člen 73.
Pravica do pokojnine.
Pravico do pokojnine zadobi član fonda po dovršitvi 12 let efektivnega članstva tega fonda, ako nastopi primer iz tč. 1. in 2. čl. 24. tega pravilnika ter na podlagi pregleda zdravniške komisije pokojninskega fonda.
Članu tega pokojninskega fonda, ki se pri izvrševanju službe pohabi ali onesposobi za delo pri nezgodi ali kakem nesrečnem slučaju, se priračuna za pokojnino poleg onih let, za katere je vplačal prispevek, še 10 let, odnosno ostanek do 12 polnih let v primeru, da dotičnik še nima niti dve leti vplačanega članstva. Na podlagi tako povečanega števila let se mu odredi pokojnina, istočasno tudi renta, ako ima na njo pravico, a izplačuje se : mu ono, kar je večje.
^ mto obračunava bolniški fond po službeni dolžnosti na podlagi odredb službenih predpisov o zavarovanju državnega prometnega osebja.
Nikdo ne more istočasno uživati rento in pokojnino, kar velja tudi za rodbinsko pokojnino, če se član fonda smrtno ponesreči pri delu.
Enako ne more nikdo uživati dveh pokojnin.
Ako član izbere rento, niso državne prometne ustanove primorane dajati predvidenega prispevka na račun članarine ponesrečenega; že vplačani prispevek pa se vrne državni blagajni, v katere breme pade izplačilo rente.
Članarino za tako priznani čas vplačajo državne prometne ustanove ministrstva za promet iz kredita za rente in sicer dvojni prispevek, t. j. znesek za sebe in znesek članarine ponesrečenega člana in to po odločbi, ki jo izda direktor oblastne direkcije.
Po dovršitvi 60 let starosti odnosno 36 let članstva ima član pravico zahtevati, da se ga upokoji, neoziraje se, ali je še sposoben za službo ali ne, in se mu ta pravica ne sme kratiti.
Člen 74.
Količina pokojnine.
Količina pokojnine se odreja na podlagi ugotovljene pokojninske osnove in let redno vplačane članarine.
Pokojninska osnova je ona pokojnina, ki jo doseže | član fonda po 12 letih rednega plačevanja članarine in ki po vrsti delavcev in višine članarine znaša:
1. za kvalificirane delavce obrtnike Din 6000'— letno ali Din 500— mesečno;
2. za polkvalificirane delavce Din 4320'— letno ali Din 360-— mesečno in
3. za navadne fizične delavce Din 3420-— letno ali Din 285'— mesečno.
Za vsako leto plačanega članstva po dovršenih 12 letih se poveča pokojnina za 6J4%, za vsak polni mesec 6 % % 12, tako da se za ostalih 24 let članstva poveča pokojninska osnova za 156%, kar skupno s pokojninsko osnovo predstavlja visočino pokojnine po 36 letih redno vplačanega članstva.
Ako član fonda prestopi iz ene v drugo vrsto delavcev, se izvrši za ves čas priznanega članstva doplačilo razlike članarine z ustrezajočimi 4% obrestmi in sicer v obrokih po čl. 71. tega pravilnika.
Ako postane tak član nesposoben ali umre preje, nego je vplačal vso razliko, bo kljub temu pokojnina, ki odgovarja delavcu višje vrste, a ostanek razlike se izbere z odbitki od mesečnih pokojninskih prejemkov do k.ončne poravnave skladno s čl. 71. tega pravilnika.
Člen 75.
Način odrejanja pokojnine, začetek in prestanek.
Količina osebne pokojnine se odreja po službeni dolžnosti z istim odlokom, s katerim se uslužbenec upokoji.
Odlok o rodbinski pokojnini se izda službeno naj-dalje v roku enega meseca in sicer: v primeru smrti aktivnega uslužbenca — od dneva smrti, v primeru smrti upokojenca — pa od dneva prijave in predložitve mrtvaškega lista onemu organu, ki je pristojen za odločbo o pokojnini.
Dokler se ne odredi osebna ali rodbinska pokojnina, se izplačuje članu ali rodbini umrlega člana na račun pokojnine 4/s pokojnine, katera bi se mu na podlagi predloženih dokumentov mogla priznati. Isto velja tudi za primer, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega in to od dneva njegovega nestanka pa do dneva, ki se s, sodnim rešenjem določi za dan smrti.
Pokojnina se odredi v letnem znesku, izplačuje pa v mesečnih zneskih v naprej in teče od prvega dneva prihodnjega meseca, po katerem je nastopil primer, da se je odredila pokojnina.
Osebna pokojnina se izplačuje do konca meseca, v katerem je smrt nastopila, izvzemši primer čl. 76., a za rodbinske člane od dneva, ko po določbah tega pravilnika izgube pravico na svoj pripadajoči del rodbinske pokojnine.
Člen 76.
Ponovni sprejem v službo državnih prometnih ustanov.
Nekdanje člane, upokojene zaradi primera iz tč. 1. in
2.	čl. 24. tega pravilnika, more uprava pokojninskega fonda pozvati na pregled zdravniške komisije v svrho reaktiviranja.
Upokojenec, ki je ponovno sprejet v službo, izgubi pravico na izplačilo pokojnine z dnem, s katerim mu pripadajo novi prejemki.
V tem primeru postane dotičnik avtomatično član pokojninskega fonda z dnem nastopa službe ter se mu povodom ponovnega odrejanja pokojnine priračuna prejšnji čas članstva k novemu in na osnovi tega odredi .
višina pokojnine. Čas, prebit v pokoju, se ne vračuna v članstvo.
Člen 77.
Izguba pokojnine.
Uslužbenci in upokojenci izgube pokojnino odnosno pravico do pokojnine:
1. z izgubo državljanstva ali nastopom službe tuje države brez posebnega dovoljenja pristojnega oblastva;
2. ako stalno bivajo v inozemstvu in za to nima pristojnega dovoljenja po čl. 143. zakona o državnem prometnem osebju;
3. ako neopravičeno izostane iz službe dalj nego pet dni ali ako se po premestitvi ne javi tekom 8 dni na novem službenem mestu brez opravičljivih razlogov;
4. po razsodbi rednega sodišča ali ako je kaznovan disciplinsko z odpustom, skladno s tč. 6., 7. in 8. čl. 24. tega pravilnika;
5. če se namenoma poškoduje, da bi postal nesposoben za službo;
6. če spozna zdravniška komisija fonda upokojenca za nesposobnega za opravljanje službe in je pozvan v službo, pa se pozivu ne odzove;
7. ženski član, ako se dokaže, da javno živi nemoralno in
8. s smrtjo.
Člen 78 Rodbinska pokojnina.
Pravico do rodbinske pokojnine doseže rodbina člana fonda v primeru njegove smrti po 6 letnem članstvu.
Od tega se izvzemajo:
1. primeri iz prvega odstavka tč. 1. čl. 64. tega pravilnika;
2. primeri, če je žena zakonito ločena od moža;
3. ako je vdova v času smrti svojega moža bila ločena ali razporočena, bodisi, da je bila ločitev odnosno razporoka na temelju dotičnega zakona izvedena, ali je bilo to samo dejstvo, mož pa ni bil obvezan jo vzdrževati;
4. primeri, v katerih zakon ni bil sklenjen vsaj leto dni pred smrtjo moža, izvzemši, da je iz tega zakona ostalo zakonsko dete odnosno je ostala vdova noseča;
5. če se je vdova poročila s svojim možem, ko je on že užival pokojnino in nato ni več nastopil aktivne službe ter delal najmanj eno leto;
6. primeri, v katerih je na dan sklenitve zakona član fonda bil star 50 let, a žena je bila preko 20 let mlajša od njega.
Člen 79.
Izračunanje rodbinske pokojnine.
Za računanje rodbinske pokojnine je podlaga osebna pokojnina člana fonda, ki jo je imel, ali bi jo imel, če bi bil upokojen na dan smrti.
Če je član fonda umrl, preden je zadobil pravico do osebne pokojnine, tedaj se kot osnova za rodbinsko pokojnino vzame osebna pokojnina, ki bf jo član imel, če je na dan smrti dovršil polnih 12 let vplačanega članstva, seveda pod pogojem, da si je pridobil pravico do rodbinske pokojnine.
Rodbini onih članov, ki se na kakem državnem posla poškodujejo in na tej poškodbi umro, se prizna kol osnova za pokojnino ona osebna pokojnina, ki bi jo član imel, če bi v času smrti imel še 10 let članstva več. Ako ta uslužbenec ni imel niti dveh let članstva, se prizna rodbini kot osnova za pokojnino polnih 12 let
Tako ustanovljena rodbinska pokojnina se nakazuje rodbini samo tedaj, če je večja od odmerjene rente po naredbi ministrstva za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer nezgode. V nasprotnem primeru se nakazuje renta kot večja.
Članarino za teh 10. odnosno ostanek do 12 let plača državna prometna ustanova ministrstva za promet v smislu čl. 73. tega pravilnika.
Člen 80.
Razdelitev rodbinske pokojnine in podpore.
Rodbinska pokojnina pripada v enakih delih ženi člana in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozako-njenim.
Več zakonskih žena članov muslimanov se računa skupno le za enega člana rodbine.
Na rodbinsko podporo ima pravico tudi oče in mati člana fonda samo tedaj, če je bil član fonda samec, pa je očeta in mater vzdrževal, živel z njima v skupnem gospodinjstvu in nista sposobna za delo ter nimata premoženja, ki bi jima dajalo toliko dohodkov, kolikor bi znašala rodbinska pokojnina po čl. 81. tega pravilnika.
Člen 81.
Količina rodbinskih pokojnin, odnosno podpor.
Rodbinska pokojnina, odnosno podpora člana znaša r za eno osebo 50%; za dve — 65%, za tri — 75%, a za 4 in več oseb — 85% od osebne pokojnine člana fonda, ki jo je imel, ali bi jo imel, če bi bil upokojen na dan smrti.
Oče in mati se smatrata za eno osebo.
r
Člen 82.
Odločbo o tem, ali je potrebno, da osebe, katerim pripada rodbinska pokojnina, prejemajo to pokojnino ločeno, izda organ, ki odreja tudi pokojnino na podlagi sodnega odloka.
'Ako za osebo, ki prejema rodbinsko pokojnino za-jedno z drugimi, nastopi primer, da mu pokojnina prestane, se odredi ostalim pokojnina po čl. 81. tega pravilnika«
Člen 83.
___ Izguba rodbinske pokojnine.
Rodbinsko pokojnino izgube:
I.	vdove, ako se:
1. ponovno poročč;
2. izgube državljanstvo;
3. ako stalno živč v inozemstvu brez predhodnega pristojnega odobrenja po čl. 143. zakona o državnem prometnem osebju;
4. ako so obsojene za kaznjiva dejanja, radi katerih bi član izgubil osebno pokojnino;
5. ako nastopijo službo v državnih podjetjih za ves čas, dokler ta služba traja;
6. ako je z razsodbo policijskega oblastva dokazano, da javno žive nemoralno;
7. ako pridobd kako drugo podporo od države ali javne ustanove, ali vstopijo v samostan, ki ni posvečen odgoji ali negovanju bolnikov in
8. s smrtjo«
II.	Otroci; 1
1.	kadar dovršS 16 let starosti, a ženske tudi preje, ako se poročč. Ako redno nadaljujejo šolanje, se podalj-
ša uživanje rodbinske pokojnine za otroka do dovršenega 18. leta starosti pod pogojem, da se uspešno uče, v primeru stalne duševne ali telesne nesposobnosti pa pravice sploh ne izgubč pod pogojem, da so siromašne-ga stanu.
2. z izgubo državljanstva;
3. z razsodbo za kaznjiva dejanja, za katera bi član izgubil osebno pokojnino;
4. ako dobe od države ali kake druge javne ustanove štipendijo v gotovini ali naravi, dokler štipendija traja, ako je večja od uživane rodbinske pokojnine in
5. s smrtjo.
Člen 84.
Odpravnina vdove v primeru možitve.
Ako se vdova, ki uživa rodbinsko pokojnino, ponovno poroči, je pripada enoletni znesek njej osebno pripadajoče pokojnine kot odpravnina enkrat za vselej.
Preostalim otrokom pa se odredi količina rodbinske pokojnine po čl. 81. tega pravilnika.
Člen 85.
Odpravnina rodbinskim članom.
Rodbinskim članom pripada, ako nimajo pravice na rodbinsko pokojnino, kot odpravnina brezobrestna članarina, ki jo je vplačal pokojni član, izvzemši navedene primere v čl. 78. tega pravilnika.
Odpravnina za sirote se nakazuje zakonitim varuhom.
Člen 86.
Postopek pri odrejanju pokojnine.
Sef edinice mora po službeni dolžnosti pokreniti postopek za odreditev tako osebne kakor rodbinske pokojnine, oziroma odpravnine in povračila članarine po čl. 85. tega pravilnika, čim nastopi primer, v katerem se pokojnina, odnosna odpravnina odreja.
Neposredni starešina mora tak primer prijaviti, a potrebne dokumente najkasneje v roku 15 dni poslati oblastni upravi pokojninskega fonda.
Člani fonda kakor rodbinski člani so dolžni v dotič-rtih primerih predložiti potrebne dokumente neposrednemu starešini.
Dokumenti, katere je treba priložiti, so:
a) za odrejanje osebne pokojnine:
1. dokument o odpovedi ali prestanku službe-
2. članski list;
3. domovnica in
4. rojstni list.
b) za odrejanje rodbinske pokojnine vdovi, otrokom, oziroma izplačilo odpravnine po čl. 85. tega pravilnika:
1. članski list moža ali rešenje o odmeri njegove pokojnine;
2. mrtvaški list;
3. domovnico;
4. poročni list;
5. potrdilo pristojnega občinskega ali župnijskega urada o dosmrtnem skupnem življenju in samskem stanu;
6. rojstne liste otrok izpod 16, odnosno 18 let in
7. nravstveno izpričevalo.
c) za odrejanje rodbinske pokojnine sirotam! poleg dokumentov navedenih pod 2 tega člena še!
1. mrtvaški list matere;
2. varuški dekret in
3. potrdilo pristojne oblasti, da sirote ne uživajo od državne, javne oblasti ali kakega zavoda kakršnekoli pod-
pore, ki bi presegala vsoto pripadajoče rodbinske pokojnine.
d) za odrejanje odpravnine po čl. 84. tega pravilnika:
1. poročni list o ponovni poroki in
2. rešenje, s katerimi je bila odrejena rodbinska pokojnina.
e) za odrejanje rodbinske podpore staršem člana fonda po čl. 80. tega pravilnika:
1. potrdilo, da je bil član fonda samec;
2. potrdilo, da je vzdržaval očeta in mater;
3. potrdilo, da je živel z njima v skupnem gospodinjstvu;
4. potrdilo, da so starši siromašnega stanu, odnosno, da nimajo toliko dohodkov, kolikor bi znašala njih pokojnina po čl. 81. tega pravilnika in
5. potrdilo, da so nesposobni za delo.
Člen 87.
Ustavitev ali znižanje pokojnine.
1. Pokojnina, ki je priznana članu ali njegovi rodbini, se mora ustaviti ali zmanjšati, ako se naknadno ugotovi, da nanjo nima pravice, ter se je priznanje, odnosno, odmera pokojnine izvršila radi nepoznanja pravih okol-nosti.
2. Od prejemnika pokojnine se more samo tedaj zahtevati povračilo prejete pokojnine, ako je dokazano, da si je izposloval pokojnino na podlagi neresničnih dokazov, da se mu prizna pokojnina, ali ako se dokaže, da si je pokojnino izposloval s kakim kaznivim dejanjem.
3. Proti takemu, kakor tudi vsakemu drugemu reše-nju, ki ga izda glavna uprava na predlog oblastne uprave pokojninskega fonda, se more pritožiti v roku 30 dni na ministra za promet.
Člen 88.
Izplačilo pokojnine.
Pokojnino izplačujejo oblastne direkcije državnih železnic po čekih potom »Poštne hranilnice«.
Upokojenci morajo vsako izpremembo svojega stanovanja pravočasno javiti pristojni oblastni direkciji in na-značiti kraj postnega urada, preko katerega žele prejemat pokojnino.
Člen 89.
Odločbo o pokojnini in odpravnini izdaja minister za promet na predlog, ki mu ga predloži oblastna uprava potom glavne uprave pokojninskega fonda. To pravico more minister za promet prenesti na direktorja in njegove pomočnike.
Odločba se dostavi prizadetim strankam in glavni kontroli. Obe stranki imata pravico do pritožbe na državni svet v roku enega meseca od dneva prejema odločbe.
Uprava pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Člen 90.
Za opravljenje poslov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja v resoru ministrstva za promet se ustanavljajo:
1. Pri ministrstvu za promet glavna uprava pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja v resoru ministrstva za promet, in
2. oblastne uprave tega fonda pri oblastnih direkcijah državnih železnic, ki se smejo po treh letih od ustanovitve združiti na eno centralo.
Vsaka izmed teh oblastnih uprav kakor fudi glavna uprava uporablja državni pečat z označbo svojega naziva.
Uprava pokojninskega fonda je sestavljena iz upravnika in podrejenega osebja.
Člen 91.
Oblastne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja opravljajo posle fonda ne samo tistih uslužbencev, ki pripadajo dotičniin oblastnim direkcijam, temveč tudi posle uslužbencev drugih edinic državnih prometnih ustanov, ki spadajo v upravnem pogledu pod generalno direkcijo, oziroma pod ministrstvo za promet, pa se nahajajo na ozemlju dotične oblastne direkcije.
Te oblastne uprave kakor tudi glavna uprava so samostojne edinice in v svojem delovanju neodvisne od ustanov bolniškega fonda za državno prometno osebje.
Kot take opravljajo samostojno vse administrativne, računske in finančne posle, kakor je to predpisano z določili tega pravilnika.
Člen 92.
Blagajniške posle kakor tudi ostala dela, združena z blagajniško službo za oblastne uprave, opravljajo prometne ustanove s svojim osebjem ter na osnovi nalogov za izplačilo in izterjavo, izdanih po predpisih tega pravilnika, v breme ali v korist računa pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Člen 93.
Na čelu vsake oblastne uprave stoji oblastni upravnik pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja, ki mora biti uradnik I. kategorije s fakultetsko izobrazb^ ter v činu šefa odseka oblastne direkcije državnih železnic in mora izpolnjevati pogoje, predpisane za šefa odseka oblastne direkcije državnih železnic.
Člen 94.
V delokrog poslov oblastnih upravnikov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja spada:
1. vodstvo administrativnih in računsko-finančnih poslov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja njegove oblastne uprave;
2. izdajanje vseh odločb, kjer gre za uporabo predpisov tega pravilnika, kolikor po določilih tega pravilnika ni drugače predvideno;
3. podajanje motiviranih predlogov o izpremembah in dopolnitvah tega pravilnika o povečanju ali znižanju članskih vložkov in o vsem onem, kar more biti važno in koristno za popolno opravljanje poslov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja;
4. nadzorovanje in kontroliranje dela podrejenega osebja kakor tudi ostalih prometnih edinic in dajanje navodil, kolikor je njihovo delo v zvezi s funkcijo pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja;
5. izrekanje kazni podrejenemu osebju v zmislu in v mejah predpisa zakona o državnem prometnem osebju;
6. neposrednje vodstvo vsega dopisovanja z vsem! državnimi prometnimi ustanovami, po potrebi ph tudi z ostalimi pristojnimi oblastvi;
Člen 95.
Oblastni upravnik je obenem tudi naredbodavec za vsa izplačila iz pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja. Vse naloge za izplačilo sopodpisuje poleg njega tudi računopolagač, ki mora biti dodeljen oblastni upra-
vi pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja od pristojne prometne ustanove iz vrst njenih strokovnih uradnikov za računsko-finančno službo.
Ti izplačilni nalogi se morajo pred izplačilom predložiti v vizo mestni kontroli pri dotični direkciij.
Oblastni upravnik in računopolagač tega fonda sta solidarno odgovorna za svoje delo v zmislu prepisov za- l kona o državnem prometnem osebju.
Clen 96.
Posli v oblastni in glavni upravi pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja so razdeljeni v te-le glavne skupine:
1. Skupina za vpisovanje in evidenco predmetov, arhiv in odpravništvo.
2. Skupina za osebne in rodbinske pokojnine
3. Skupina za knjigovodstvo in
4. Skupina za status in statistiko.
Clen 97.
Dotične prometne ustanove pobirajo po službeni dolžnosti članske vložke od podrejenega jim stalnega pomožnega osebja z odtegljajem po plačilnih spiskih istočasno, ko se temu osebju izplačujejo njegovi prejemki.
Te ustanove morajo obenem vplačevati tudi odgovarjajoči prispevek države na ime vložka, za vsak mesec ali čas, za katerega se pobira vložek od članov.
Obenem skrbijo, da pravočasno dobivajo tudi potrebne kredite za ta vplačila.
Člen 98.
Istotako izvršujejo prometne ustanove tudi vsa izplačila na račun pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja po nalogih, kakor je to predvideno v tem pravilniku.
Vse vknjižbe računske-finančne narave, ki se nanašajo na posle pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja, vodijo oblastne uprave v posebnih računskih knjigah v obliki, ki se za to sporazumno ugotovi z glavnim upravnikom pokojninskega fonda in s prometno ustanovo, in to enakomerno za vse oblastne uprave pokojninskega fonda, kolikor bi se za to ne mogle uporabiti knjige in obrazci, predpisani za računsko finančno službo v dotični direkciji.
Člen 99.
Prometna ustanova mora izročiti državni hipotekarni banki na obrestovanje viške vsot pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja najdalj v roku enega meseca po izvršenih izplačilih na breme tega fonda za poslednji mesec.
Pri tej banki se v sporazumu z oblastnim in glavnim upravnikom pokojninskega fonda ugotovi obrestne mera in se otvori specialni račun vložkov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja za dotično oblastno upravo tega fonda.
Že vloženih vsot pri državni hipotečni banki prometna ustanova ne more dvigniti niti v celoti niti deloma brez izrečnega naloga glavnega upravnika pokojninskega fonda ter enega naredbodavca za te vložke; glavni upravnik pa mora za vsak tak primer predhodno dobiti pooblastilo ministra za promet. Tako odvzete vsote se smejo uporabljati izključno le za redne potrebe fonda samega, nikakor pa ne za kak drug namen.
Uporaba vloženega denarja pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja za druge namene zopet edino le v korist fondu, se sme izvršiti samo po odločbi glavne skupščine in z dovoljenjem gospoda ministra za promet.
Osnovna glavnice tega pokojninskega fonda se ne sme nikdo v nobenem slučaju dotakniti.
Člen 100.
Posebni vložki vsake oblastne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja pri državni hipotekarni banki ali njenih podružnicah se smejo prevesti deloma ali v celoti kot enotna vloga glavne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Tudi v tem primeru je naredbodavec za izplačila iz tega vložka glavni upravnik pokojninskega fonda, in v danem primeru postopa po določilih čl. 99. tega pravilnika.
Člen 101.
Prometna ustanova mora izvršiti vsak nalog od strani glavne in oblastne uprave pokojninskega fonda tako za izplačilo kakor tudi za izterjavo. Nalogi za izplačilo se morajo izvršiti najdalje v roku 5 dni od dne prejema naloga.
Za nepravočasno izvršitev izplačila po nalogih omenjenih uprav kakor tudi izročitve viškov na vložek pri državni hipotekarni banki so osebno odgovorni dotični šefi oddelkov prometnih ustanov.
Člen 102.
Na čelu glavne uprave pokojninskega fonda stoji glavni upravnik, ki mora biti uradnik 1. kategorije s fakultetsko izobrazbo v činu šefa odseka ministrstva za promet in mora izpolnjevati pogoje, predpisane za šefe odsekov ministrstva za promet, poleg tega pa mora Imeti najmanj 12 let državne železniške službe.
♦
Člen 103.
V delokrog poslov glavnega upravnika spada:
1. vodstvo vseh administrativnih in računsko-finanč-nih poslov pokojninskega fonda pomožnega osebja po predpisih tega pravilnika;
2. celokupno nadzorstvo in kontrola dela vseh oblastnih uprav pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja;
3. dajanje navodil in naredb za celokupno delo oblastnih uprav. On podaja predloge za obvezno tolmačenje tega pravilnika, ki jih rešuje gospod minister za promet po predhodnem mnenju železniškega sveta;
4. skrbi za enakomerno opravljanje vseh poslov pri vseh oblastnih upravah pokojninskega fonda in izdaja za ta namen vse potrebne obrazce;
5. skrbi, da dotične prometne ustanove redno vplačujejo prispevke za pokojninski fond stalnega pomožnega osebja, ki jih mora ministrstvo za promet dajati po določilih člena 72. tega pravilnika;
6. predlaga ministrstvu za promet poročila z oblastnih in glavnih skupščin s svojim mnenjem;
7. predlaga svoje mnenje o predlogih oblastne uprave za izpremembo in dopolnitev pravilnika kakor tudi o povečanju in zmanjšanju članskih vložkov in jih po predhodnem mnenju železniškega sveta predloži ministru za promet v pristojno odločitev;
8. odloča o pritožbah proti /ešitvam oblastne uprave!
9. predstavlja pokojninski fond stalnega pomožnega 1 osebja pred vsemi o h last vi Ln ose!«a:aa in
10. izreka kazni podrejenemu osebju v zmislu in v mejah zkaona o državnem prometnem osebju.
Člen 104.
Vrhovno nadzorstvo nad delom pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja vrši »sobno In neposredno minister za promet ali po posebno pooblaščenih osebah, kadarkoli se mu zdi to potrebno in kolikor ne bi te dolžnosti prenesel na glavnega upravnika, kateremu so drugače neposredno podrejeni in odgovorni oblastni upravniki pokojninskega fonda za celokupno svoje delo.
Člen 105.
Vse dopisovanje med upravo in člani fonda, oziroma rodbinskimi člani je oproščeno vseh taks v zmislu člena 112. zakona o državnem prometnem osebju. Prav tako so od vseh taks oproščeni tudi vsi dokumenti, ki se nanašajo na uravnavo pokojnine ali drugih prejemkov od fonda, bodisi s' strani članov fonda ali s strani rodbinskih članov umrlega člana.
Člen 106.
Administracijo vrše državne prometne ustanove nasproti fondu brezplačno.
Člen 107.
Oblastni upravnik pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja mora v sporazumu s prometno ustanovo sestaviti letni sklepni račun najdalje v treh mesecih po preteku računskega leta.
Sklepni račun podpiše direktor dotične oblastne direkcije državnih železnic z načelnikom občega oddelka in šefom računskega odseka kakor tudi upravnik pokojninskega fonda z računopolagačem, overiti pa ga mora mestna kontrola.
Te sklepne račune dostavljajo oblastne direkcije po glavni upravi pokojninskega fonda generalni direkciji zaradi sestave občega letnega sklepnega računa za vse dohodke in izdatke pokojninskega fonda.
Člen 108.
Poleg sklepnega računa, navedenega v členu 107. tega pravilnika, mora oblastni upravnik pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja pripraviti letno poročilo o celokupnem ostalem delu oblastne uprave tega fonda.
V tem poročilu mora oblastni upravnik obenem navesti tudi vse svoje pripomnje in predloge, ki bi po njegovem mnenju mogli vplivati na boljšo in priklad-nejšo organizacijo poslov in njeno ekspeditivnejše izvrševanje.
Ta poročila se dostavljajo glavni upravi za sestavo občega letnega poročila.
Člen 109.
Obči letni sklepni račun kakor tudi poročilo glavne uprave pokojninskega fonda morata biti tiskana zaradi razdelitve članov in objavljena po »Službenih Novinah« prometnih ustanov najmanj 15 dni pred sklicem oblastne skupščine pokojninskega fonda, kateri morajo biti predložena vsa poročila na vpogled in diskusijo zaradi sklepanja o njih.
Skupščina pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Člen 110.
Vsako leto se skličejo oblastne skupščine, glavna pa se skliče le v prtmoo-ih, predvidenih v tem pravilniku.
Oblastno skupščino pri vsaki oblastni upravi pokojninskega fo uda stalnega pomožnega osebja sklicuje oblastni upravnik najkasneje v roku enega meseca po izvršenih volitvah skupščina rje v.
V razpisu o sklicanju oblastne skupščine mora biti naznačen dan, ura in kraj, kjer se sestane skupščina in sicer dopoldne.
Ako na odrejeni dan in uro ne bi bilo prisotnih najmanj po */» članov tako od izvoljenih kakor od imenovanih skupščinarjev, se preloži oblastna skupščina na določeno uro popoldne istega dne ter se tedaj začne z delom, ne oziraje se na število prisotnih skupščinarjev.
Člen IH.
Skupščina izvoli predsednika izmed prisotnih skup-sčinarjev s tajnim glasovanjem. Za predsednika je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov. Predsednik te skupščine predlaga volitev zapisnikarja in treh overiteljev zapisnika.
Poročevalec na oblastni skupščini je oblastni upravnik pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja za administrativne, računopologač za računsko-finančne posle istega fonda.
Sklepi in predlogi oblastne skupščine se predložijo pri glavnem upravniku pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja na vpogled in rešitev ministru za promet.
Člen 112.
Mandat skupščinarjev oblastne kakor tudi glavne skupščine traja tri leta.
Glavno skupščino pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja sestavljajo delegati skupščinarjev vseh oblastnih uprav.
Izvoljeni in imenovani skupščinarji vsake oblastne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja izvolijo iz svojih vrst po 5 delegatov za glavno spup-ščino.
Glavno skupščino sklicuje glavni upravnik tega fonda najdalj v roku treh mesecev po izvršenih oblastnih skupščinah in sicer v primerih, predvidenih v čl. 111. tega pravilnika.
Člen 113.
Sklepi oblastnih skupščin se sprejemajo z navadno večino glasov, s sedenjem ali vstajanjem. Tajno glasovanje se vrši na zahtevo najmanj 5 delegatov ali predsednika.
Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči tista stran, kateri se pridruži predsednik.
Celokupen material dela oblastne skupščine izroči predsednik oblastnemu upravniku pokojninskega fonda, ta ga pa odpošlje v daljnje poslovanje glavnemu upravniku.
Člen 114.
Za prirejanje in konstituiranje glavne skupščine pokojninskega fonga stalnega pomožnega osebja veljajo vsi predpisi, navedni v tem pravilniku, za oblastno skupščino.
Glavni upravnik je poročevalec glavne skupščine pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Glavna skupščina se skliče samo v primeru, predvidenem v čl. 99. tega pravilnika, ali kadar gre za izpre-membo in dopolnitev tega pravilnika ali zmanjšanje ali povečanje članskih prispevkov. Drugače se glavna skupščina ne sklicuje.
Člen 115.
Za vsako oblastno skupščino pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja se izvoli s tajnim glasovanjem po 10 skupščinarjev in 5 namestnikov.
Enako število skupščinarjev in namestnikov imenuje minister za promet na predlog dotične direkcije izmed svojih uradnikov.
Namestniki se pozivajo na izpranjena mesta skupščinarjev, in sicer po vrsti, kakor so označeni v spisku volilnega odbora.
Glasovalno pravico za volitev skupščinarjev imajo vsi aktivni člani pokojninskega fonda, a za skupščinarje morejo biti izvoljeni samo oni, ki so si po predpisih tega pravilnika že pridobili pravico na pokojnino.
Člen 116.
"Volitve se odrede z razpisom oblastnega upravnika in se vrše na delovni dan istočasno pri vseh državnih prometnih edinicah.
Volitev skupščinarjev se vrši s tajnim glasovanjem.
Vsak član pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja vloži glasovnico z imeni 10 skupščinarjev in 5 na-namestnikov.
To glasovnico brez podpisa zapre član v kuverto in jo osebno preda volilni komisiji. Na kuverti, v kateri je zaprta glasovnica, mora biti napisano: »Glasovnica za skupščinarje pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja pri oblasti upravi tega fonda v.. .c
Na teh kuvertah mora biti odtisnjen tudi žig oblastne uprave pokojniskega fonda stalnega pomožnega osebja ter jih bo izdelala pravočasno ta uprava sama na račun fonda in razposlala dotičnim prometnim ustanovam, da jih pravočasno razdele podrejenim edinicam, pri katerih se bo vršilo glasovanje.
Člen 117.
Volilna komisijo sestavljajo trije člani, od katerih je eden razvrščen uslužbenec, druga dva sta člana tega fonda. Razvrščeni uslužbenec je obenem tudi predsednik volilne komisije.
Komisijo imenuje šef dotične edinice, pri kateri se vrše volitve.
Ta komisija sprejema glasovnice neposredno od članov pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja na način, ki je predviden s tem pravilnikom. Po izvršenem glasovanju, ki traja od 8. do 14. ure, mora volilna komisija še isti dan zapečatiti vse prejete glasovnice v zavitek, kateremu priloži volilni imenik vseh članov fonda dotične edinice, podpisan po šefu službene edinice, kakor tudi spisek onih članov, ki so glasovali. Oba spiska potrdijo člani voline komisije in podpišejo vse volilne kuverte na zadnji strani preko zalepljenega mesta ter odtisnejo okrogli žig edinice.
Tako urejene in zamotane glasovnice s podpisom volilne komisije in pečatom na samem zavoju, preda ta komisija isti dan šefu edinice, ki jih mora takoj še istega
dne odposlati oblastni upravi pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja s svojim spremnim spisom.
Člen 118.
Pristojna oblastna direkcija imenuje v času, ko se vrše volitve skupščinarjev, na zahtevo oblastne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja volilni odbor 6 oseb iz sedeža oblastne direkcije za preštetje glasov.
Trije od imenovanih članov volilnega odbora morajo biti člani pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Predsednik tega odbora je oni, ki je najstarejši'po činu.
Sedmi dan po izvršenih volitvah se sestane volilni odbor pri oblastni upravi pokojninskega fonda stalnega osebja, kjer z zapiskom prevzame vse dospele in nep> škodovane zavoje glasovnic ter za tem ugotovi pravilnost ter seznam izvoljenih skupščinarjev, ali v slučaju kakšnih nepravilnosti predloži razveljavljeno volitev d> tične edinice. O vsem tem se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo vse pripombe, ki morejo vplivati na veljavnost izvršenih volitev.
Ta zapisnik redno podpišejo na vsaki seji in na koncu vsi člani volilnega odbora.
Delo volilnega odbora je častno, brez kakega honorarja, ter se vrši med uradnimi urami.
Člen 119.
Oblastni skupščinarji in delegati za glavno skupščino prejemajo dnevnice po pravilniku sporednih prejemkov uslužbencev državnih prometnih ustanov, najmanje pa po Din 100'— dnevno in sicer samo, ako niso iz kraja, kjer ima skupščina svoj sedež. Ti izdatki padajo v breme fonda.
III.	DEL.
OSMO POGLAVJE.
Prehodne naredbe.
Člen 120.
Vsa pojasnila, navodila in naredbe glede izvršitve administrativnih poslov pri uveljavljenju tega pravilni« ka, izda ministrstvo za promet.
Člen 121.
Vse pomožno osebje državnih prometnih ustanov se razvrsti po čl. 40. tega pravilnika v roku 6 mesecev od dneva, ko je stopil ta pravilnik v veljavo.
Člen 122.
Pisarniško pomožno osebje obdrži iste svoje prejemke, ki jih je imelo na dan, ko je ta pravilnik stopil v veljavo, a za nadaljno napredovanje se bo postopalo po določilih tega pravilnika.
Člen 123.
Delavci obdrže isto dnevnico, ki so je imeli na dan, ko je stopil ta pravilnik v veljavo, prevedba na novo razpredelnico po čl. 40. tega pravilnika pa se izvrši na sledeči način:
1.	obrtniki se prevedejo, upoštevajoč službena leta ▼ državnih prometnih ustanovah in priznana leta dela V
drugih podjetjih po čl. 39. tega pravilnika, v stopnje in se jim odredi odgovarjajoča osnovna dnevnica po čl. 40. tega pravilnika, a presežek dnevnice pa se smatra za povečano dnevnico. Ako je ta povečana dnevnica večja od dovoljene povečane dnevnice, ki je odrejena v čl. 42. tega pravilnika, obdrži isto dnevnico vse dotlej, dokler ne bo izenačen z odgovarjajočo skupino delavcev tako po službenih letih kakor tudi po sposobnosti. Ce pa je dnevnica manjša od osnovne dnevnice, ki bi mu pripadala po priznanih letih dela, tedaj se bo s prihodnjimi povišicami to izenačilo v mejah budžetske možnosti.
2.	Za polkvalificirane delavce se računajo leta za odrejanje stopenj in osnovne dnevnice od dneva postavitve za polkvalificiranega delavca. Prejšnja službena leta v državnih prometnih ustanovah, prebita v svojstvu navadnega fizičnega delavca, se računajo samo za pridobitev stalnosti za članstvo pokojninskega fonda po določilih tega pravilnika. Ako je povečana dnevnica večja od predvidenega maksimuma ali pa sedanja dnevnica manjša od osnovne dnevnice, se bo postopalo skladno s točko 1. tega člena.
Isto velja tudi za navadne fizične delavce za opravljanje stalne službe.
Člen 124.
Za prevedbo delavcev iz sedanjega na novi način v zmislu prednjega navodila bo vsaka prometna edinica sestavila spiske v dvojniku po vrstah delavcev, t. j. za obrtnike, polkvalificirane in navadne fizične delavce za opravljanje stalne službe s sledečimi glavnimi podatki: ime in priimek, zvanje, leto rojstva, državljanstvo, ali je izvršil vojno dolžnost, število priz’ mih let, prebitih na delu v državnih prometnih ustanovah, število priznanih let v drugih podjetjih, kolika je sedanja dnevnica, kolika je pripadajoča osnovna dnevnica, katera stopnja in koliko povečana dnevnica. Koncem vsakega spiska je po označenih vrstah delavcev navesti, kolikšna je povprečna dosedanja dnevnica, povprečna osnova, kakor tudi odstotek povečane dnevnice po novem. Te spiske predloži z vsemi dokumenti, na podlagi katerih se bo izvršila prevedba, svojemu oddelku s predlogom Za nadaljni postopek.
Načelnik oddelka odredi komisijo treh članov, ki bo ves ta materijal podrobno pregledala, izvršila prevedbo uslužbencev in spiske, kolikor so točni, overila. En izvod spiskov se zadrži pri oddelku, a drugi, s potrdilom načelnika, da se strinja z izvršeno prevedbo, se dostavi do-tični edinici. Ti spiski se morajo čuvati kot glavni dokument.
Člen 125.
Istočasno predložijo državne prometne edinice oddelku vse delavce, katere je treba določiti za stalne. Na podlagi predloženih dokazov se jim bo v zmislu odredb čl. 20. tega pravilnika priznala stalnost, določilo število stalnih let dela pri državnih prometnih ustanovah in izdala odločba.
Za odrejanje stalnih let dela se vzamejo v poštev samo leta dela, prebita v državnih prometnih ustanovah.
Člen 126.
Vsa pojasnila, navodila in naredbe glede izvršitve zavarovanja stalnega pomožnega osebja po tem pravilniku izda glavna uprava z oblastnimi upravami pokojninskega fonda stalnega pomožnega osehia državnih pro-
metnih ustanov. Takoj, ko stopi ta pravilnik v veljavo, se postavljajo glavni in oblastni upravniki pokojninskega fonda.
Glavni upravnik bo v sporazumu z oblastnimi upravniki in prometnimi ustanovami izvedel v najkrajšem času organizacijo celokupne službe pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja.
Člen 127.
Oblastne uprave pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja bodo na osnovi izdanih odločb o stalnosti in priznanih stalnih letih službe ter po pregledu predloženih dokumentov izdale odloke za sprejem v članstvo, priznanje prejšnjih let za članstvo, kakor predpisujejo odredbe tega pravilnika.
Člen 128.
S člani obstoječih pokojninskih fondov, ki se ukinejo z uveljavljenjem tega pravilnika, kakor z onimi uslužbenci, kjer ni bilo takih fondovj se bo postopalo na sledeči način:
1. Onim uslužbencem, ki so na dan uveljavljenja tega pravilnika že bili člani obstoječih fondov pri državnih prometnih ustanovah, se mora vračunati ves čas priznanega članstva v teh fondih s tem, da vplačajo za ta čas razliko vplačane članarine po starem in tem pravilniku pokojninskega fonda stalnega pomožnega osebja;
2. onim uslužbencem pa, kjer ni bilo pokojninskih fondov, ali so preje po odredbah bolniškega fonda in pomožnega sonda osebja srbskih državnih železnic bili deloma zavarovani za primer starosti in onemoglosti, pa jim je bilo to zavarovanje z odredbo ministrstva za promet M. S. bf. 16.276/22 ustavljeno do sprejetja tega pravilnika, in kateri so bili na dan uveljavljenja tega pravilnika še v službi državnih prometnih ustanov ter bi po odredbah tega pravilnika zadobili stalnost pred do-vršitvijo 36. leta starosti, se bo vračunal v članstvo ves čas, ki so ga prebili v službi po 24. letu starosti s tem, da naknadno vplačajo za priznani čas znesek članarine.
Vplačilo razlike članarine za uslužbence pod 1., kakor tudi naknadno vplačilo članarine za uslužbence pod 2., se izvrši naenkrat ali v mesečnih obrokih, kakor je predvideno z odredbami tega pravilnika.
Ako tak član fonda, na katerega se nanaša točka 1. in 2. tega člena, postane nesposoben za delo ali umre, preden je vplačal cel znesek za priznani čas članstva, pa ima preko 12, odnosno 6 let priznanega članstva, se mu mora osebna, odnosno rodbinska pokojnina odrediti po priznanih članskih letih, ostanek neplačanega zneska pa se mu ima odtegovati od mesečnih pokojninskih prejem-ko do popolnega vplačila v zmislu čl. 71. tega pravilnika;
3.	Onim uslužbencem, ki so zadobili stalnost po odredbah tega pravilnika, se priznajo za članstvo prejšnja službena leta, če so vplačali odgovarjajoči znesek za ta čas naenkrat ali v mesečnih obrokih, kakor je predpisano s tem pravilnikom.
Ostali uslužbenci, ki do 36. leta starosti nimajo prejšnjih let dela v državnih prometnih ustanovah, da bi se jim po odredbah tega pravilnika mogla vračunati za pridobitev stalnosti, ne moreio dobiti stalnosti niti postati člani tega fonda,	'	'r *	^	- -
Pokojnine, tako osebne kakor rodbinske, ki so bile priznane, preden je stopil ta pravilnik v veljavo, po določilih dosedanjih pokojninskih fondov, se bodo izplačevale še naprej po določilih pravilnika dotičnih pokojninskih fondov.
Oni uslužbenci, kjer ni bilo penzijskih fondov, pa so bili preje po odredbah bolniškega fonda in pomožnega fonda osebja srbskih državnih železnic deloma zavarovani za primer starosti in onemoglosti, pa v čl. 128., druga točka tega pravilnika, niso bili predvideni, če so bili na dan izdaje odločbe M. S. Br. 16.276/2v službi in so za-dobili pravico na podpore po predpisih imenovanih fondov, imajo pravico na podpore po predpisih teh fondov, toda v breme bolniškega fonda.
To velja tudi za rodbinske člane onih nekdanjih uslužbencev, ki so umrli v času od dneva odločbe M. S. Br. 16.276/22 do dneva, ko je stopil ta pravilnih v veljavo.
Člen 130.
Ta pravilnik, izdan na podstavi čl. 6. zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1930., stopi v veljavo, ko ga odobri predsednik ministrskega sveta, obvezno moč pa dobi od dne, katerega se objavi v >Služ-benih novinah«.
Z uveljavljenjem tega pravilnika se ukinja začasni pravilnik za obrtnike in delavce z izpremembami in dopolnitvami po naredbi M. S. Br. 18.346 z dne 2. junija 1920. in vse naknadno izdane izpremembe in dopolnitve.
Zastopnik ministra za promet, minister brez portfelja:
Dr. K. Eumanudi s. r.
Gospod predsednik ministrskega sveta je dal svoje soglasje z aktom P. M. E. br. 274 z dne 10. junija 1930.
95.
Dodatek
k pravilniku za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja.*
Upravni odbor sanitarne monopolne uprave je sprejel na svojem 65. sestanku dne 4. aprila t 1. na podlagi člena 6. uredbe o sanitarni monopolni upravi sklep M. br. 7383, ki ga je odobril tudi minister za finance pod št. 101 z dne 9. aprila 1930. in ki se glasi:
>Členu 1. .pravilnika za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja se dodaja še »krupača (žrmlje) ln slamoreznica za delanje rezanicec, tako da se glasi:
>Zaradi podpiranja domačega kmetijstva se dovoljuje domačim rafinerijam, denaturirati in prodajati dena-turirani petrolej, namenjen za pogon traktorjev kmetijskih strojev, in sicer samo za plug, brano, sejalnico, stroj za žetev, mlatilnico, selektor, trijer, luščilnico, kru-pačo (žrmlje) in slamoreznico za delanje rezanice, čr-paljko za namakanje in osuševanje, inkubatorje za valjenje perutnine, umetne kokle, motorne škropilnice za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. aprila 1930., št. 93. — Pravilnik glej v »Uradnem listu« z dne 30. junija 1927., št 308/70.
, sadovnjake in vinograde, motorne aparate za pretakanje vina za zadružne kleti, stiskalnico za grozdje in tolkače za precejanje sadja in zelenjave za vinogradniške in sadjarske zadruge, proti plačilu minimalne monopolne takse 0‘10 Din za kilogram denaturiranega petroleja.« j Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 15. aprila 1930., M. br. 14.258.
Razne objave iz „Služfcsnih novin“.
96.
Številka 168 z dne 26 julija 1930.:
List, čigar uvoz in razširjanje je prepovedano. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 21114 z dne 18. julija 1930. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Reichsposk, ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaju, ker piše zoper koristi naše države.
Številka 172 z dne 31. julija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. junija 1930.: Postavljen je po službeni potrebi: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za načelnika postaje v Poljčanah v 2. skupini II. kategorije, podskupini a): Gruden Leopold, doslej uradnik iste skupine in kategorije in načelnik postaje v Hrastniku; na prošnjo: za načelnika postaje Hrastnik v 2. skupini II. kategorije, pod-skupi b): Vidovič Ivan, doslej uradnik iste skupine in kategorije in načelnik postaje v Poljčanah.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. julija 1930.: Postavljen je po službeni potrebi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: za uradnika 1. skupine
III.	kategorije na postaji v Mariboru: Medvešček Vekoslav, doslej uradnik iste skupine in kategorije v delavnici v Mariboru.
Številka 173 z dne 1. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne i4. julija 1930.: Upokojen je Ljubič Vekoslav, nadzorr.‘k co’icij-skih agentov v Ljubljani, uradnik 1. skupine III. kategorije.
Številka 174 z dne 2. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. julija 1930.: Napredovali so v 3. skupino I. kategorije: Žigon Alojzij, sodnik v 4. a skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Ljubljani; v 4. skupino I. kategoirje: Durini Viktor, sodnik v 5. skupini I. kategorije okrožnega sodišča v Novem mestu, in dr. Konšek Erik, sodnik v 5. skupini I. kategorije pri okrajnem sodišču v Ormožu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. junija 1930.: Postavljen je za podšumarja v 1. skupini III. kategorije pri šumski upravi na Bledu Hanzlovski Venčeslav, podšumar v 2. skupini III. kategorije istotam.
Odlok ministrstva pravde z dne 30. junija 1930.: Upokojen je na prošnjo Pučko Ignacij, pisarniški oficial v 4. skupini II. kategorije pri okrajnem sodišču v Ma-renbergu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« x Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek s Ljubljani.