F*ftain platan t (itorbL H. Izdaja, Cena Din 1'-?* Izhaja »sak dan fjutraj razve« v ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-00 in SO-71 JugcskMin Rokopisov o« vračamo. Oglasi po tarifi (n dogovoru. Oprava »Ljubljani, GradiSče4. tel.30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-60. V Celju! SlomSkov trg 4. Pošt čok. rnS.i LtiiMlana 1R62L St. 131 Ljubljana, četrtek, dne 11. junija 193t Leto II. Obisk Ni. Veličanstev na Brezovici Nj. Veličanstvi kralj in kraljica sta obiskala zagrebškega nadškofa Yuta«. Vest iz Hongkonga pravi, da se je nesreča zgodila zaradi velike megle in da leži podmornik 20 sežnjev globoko. Podmornica se je takoj potopila. Večino posadke je rešil parnik »Yuta«. Drugih 6 mornarjev se je rešilo s pomočjo Davisovega rešilnega aparata za podmornice. Aparat sliči vojnim plinskim maskam. Rešeni mornarji so splavali na površje \ dveh oddelkih. Po četrt ure sta se prikazala dva, po tri četrt ure pa še ostali 4. Na površju, kjer se je podmornik potopil, so se pojavile pene. Za trenutek ni mogoče reči, ali bo mogoče rešiti 18 mož, ki so še ostali v podmornici. Vendar je pa malo upanja, da bodo rešeni, ker je podmornica zaradi nenadne katastrofe najbrže zelo poškodovana. >Poseidon« je ena novih rali. Predsednik občine Melval jih je sredi občinskih odbornikov pričakal pred mestno hišo. Gostje so šli v svečano dvorano v prvem nad stropju, kjer jim je predsednik občine izrekel dobrodošlico. Po sprejemu v občini so bivše jugoslovanske bojevnike vedli na banket v svečano dvorano, kjer jim je bil prirejen posebno prisrčen in topel sprejem. Vse mize so bile okrašene s cvetjem in državnimi trobojnicami Francije in Jugoslavije. Pri svečanem banketu je bilo izrečenih več navdušenih zdravic. Predsednik sekcije Vzhodnih bojevnikov Ko-nig se je v svojem govoru zahvalil gostom, spominjajoč se sijajnega sprejema, ki je bil njemu in njegovim tovarišem prirejen leta 1929, ko so bili na obisku na balkanskih bojiščih. Njemu se je zahvalil predsednik društva jugoslovanskih študentov na nancyjski univerzi. Nato je prisrčno pozdravil slepega polkovnika Lovriča in narednika Milunko, ki sta se v svetovni vojni borila v uniformi, na kateri zdaj blesti križ legije časti. General Mondevir se je v svojem govoru spominjal bratstva v orožju jugoslovanske in francoske vojske, v katerih živi ista junaška duša. Predsednik Vzhodnih bojevnikov Marc Herault se je spominjal hudih časov, ki jih je preživela Srbija, da se je potem po končani vojni preobrazila v veliko in lepšo Jugoslavijo. Predsedniku občine se je za topli sprejem v glavnem mestu Lorene zahvalil delegat Srni-ljanovič. V svojem govoru je med drugim poudaril, da so bili povsod v Franciji sprejemi, ki so jih bili deležni, prekrasni, toda vse te sprejeme še nadkriljuje sprejem v Nancyju. Nato je dvignil čašo v slavo in čast jugoslovanskih junakov general Drosc, podpredsednik občine Gerard pa je v svoji napitnici obžaloval, da jugoslovanski bojevniki ne morejo dalj časa ostali v Nancyju in si ogledati njegovih ustanov. Za njim je dvignil čašo prefekt depart-mana Andre Mader in nazdravil voditeljem Jugoslavije in Francije, ki zastopajo svoji državi s tolikšno avtoriteto. Ob 23. so se Jugoslovani prisrčno poslovili od Nancyja in s posebnim vlakom nadaljevali pot v Pariz. 4 podmornic, ki so bile zgrajene lani in opremljena s 4 palčnimi topovi in s torpednimi cevmi. Podmornica je vozila -ia površju s hitrostjo 17*5 vozlov na uro, pod vodo pa s hitrostjo 9 milj. Vse 4 nove podmornice so veljale 1,234.481 funtov šter-lingov. Ponesrečena podmornica je prispela na Kitajsko februarja. Preplula je brez spremstva 15.000 milj. London, 10. junija. AA. šest mornarjev te podmornice se je rešilo z novimi rešilnimi aparati »Davis«. Prispeli so na morsko gladino več ur po nesreči. London, 10. junija. AA. Nesreča podmornice »Poseidon« je zahtevala nekaj človeških žrtev. 31 mornarjev se je rešilo, 12 je preminulo, 18 pa jih pogrešajo. Vejhavej, 10. junija. A A. Po zadnjih poročilih je nekaj mornarjev v podmornici >Poseidon«, ki se je potopila, še živih. Upajo, da bodo podmornico dvignili v 24 urah in rešili še 8 mo-ž. Deset mornarjev je 1 najbrže že mrtvih. Izseljeniški kongres v Zagrebu in Beogradu Dne 27. in 29. t. m. se bo vršil v Zagrebu in Beogradu izseljeniški kongres. Na kongresu se ne bo razpravljalo samo o slanju in potrebah naših izseljencev v Severni in Južni Ameriki, temveč tudi o interesih onih naših ljudi, ki se vračajo v domovino ali so se že povrnili. Zato je v interesu naših narodnih interesov, kakor tudi v interesu samih izseljencev, ki se nahajajo že v domovini, da prisostvujejo temu kongresu. Javijo naj se Organizaciji izseljencev v Zagrebu, Kamenita ulica 15, da se jim pošlje izseljeniška izkaznica, da dobe brezplačno, oz. polovično vožnjo na naših železnicah. če radi kratkega časa ne morejo pisati Organizaciji izseljencev v Zagrebu, naj pridejo v Ljubljano ali še bolje na Jesenice zjutraj 26. t. m. iu naj se pridružijo Odboru za sprejem bratov iz Amerike. Tu bodo prejeli izkaznice, s katerimi dobe vse ugodnosti na železnicah in ostale ugodnosti, ki jih pripravljajo odbori v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ob tej priliki za izseljence. Izvoz živine iz Južne Srbiie na Grško Beograd, 10. junija. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je bila 8. t. m. v prostorih trgovske zbornice v Beogradu konferenca o vprašanju organizacije izvoza živine v Grčijo. Konference so se udeležili razen gospodarstvenikov in izvoznikov iz Južne Srbije tudi delegati Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, delegat generalne direkcije državnih železnic, delegat banske uprave vardarske banovine, zastopniki jugoslovansko-grške trgovske zbornice in Zveze kmetijskih zadrug. Na seji so razpravljali o možnostih izvoza živim.- v Grčijo, predvsem iz Južne Srbije, ki raz-pclaga z 800.000 glav živine na leto za izvoz ter o načinu organizacije izvoza. Ta živina se mora izvoziti od julija do oktobra, to je v 100 dneh. Delegat Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je orisal udeležencem konference načrt o ustanovitvi zadruge za izvoz živine. Navzoči izvozniki so se strinjali s tem načrtom in so prtK.HI, naj se čimprej izvrši, ker se njihov izvoz začne že konec tega meseca. Delegat Zavode. za pospeševanje zunanje trgovine je prosil izvoznike za informacije o godnosti živine in o namerah izvoznikov v posameznih krajih. V pravilniku Zadruge za izvoz živine bodo vpo-števani interesi izvoznikov živine iz južne Srbije. Izvedla se bo taka organizacija izvoza, da bo mogoč v omenjenih 100 dneh. V Skoplju se ustanovi podružnica Zadruge za izvoz živine, v Solunu pa pisarna Zadruge, ki bo v zvezi s skopeljsko podružnico. Podružnica v Skoplju bo stopila v zvezo z društvom grških uvoznikov v svrho ustanovitve borze za živino. Na konferenci so razpravljali tudi o prometu in o carinah in poslali generalni direkciji državnih železnic prošnjo, naj se na postajah, kjer se natovarja blago, postavijo tehtnice in napravijo rampe, kjer jih še nimajo. Zagrebški proces Zagreb, 10. junija, k. Danes ob 8. uri se j« nadaljeval proces proti Hraniloviču in tovarišem. Na dnevnem redu je bilo spočetka nadaljnje čitanje aktov. Prečitali so izjavo policijske uprave v Zagrebu, ki jo Je dala notranjemu ministrstvu o orožju in municiji in razstrelivu, najdenem pri obtožencih, nadalje izjavo, ki jo je dala orožniška postaja v Brezovici o položaju na mostu pri Brezovici, katerega so hoteli obtoženci z dinamitom razgnati. Za tem je pfedsednik zaslišal še nekatere nove priče. Prvi je bil zaslišan Josip Bukovac, rodom iz Madjarske, ki pa sedaj živi v Zagrebu. Priča slabo govori hrvaško. Izjavil Je, da je bil v policijskem zaporu od 1,—8. novembra 1929. leta. Bil je zaprt skupaj z Javorjem in je na sodnikova vprašanja povedal, kako se je Javor sporazumeval z jetniki v sosednjih celicah. Kazal je, kako je Javor trkal po zidu in nato pravil, kako ga je nadzornik izpraševal o tem. Pol ure na to pa ga je neki nadstra-žar odvedel 'zvezanega v drugo sobo. Predsednik ga je še vprašal, če je razumel Javorjevo trkanje na zid, priča pa je odvrnil, da ni ničesar razumel. Podrobno je pravil tudi o svojih razgovorih z obtožencem Javorjem. Bukovca je predsednik zaprisegel. Nato Je bil zaslišan priča Jurij Vidak. Ta je bil 1. 1921. obsojen na ječo zaradi veleizdaje. Od 1. do 4. novembra 1929. je bil v isti celici kot Horvatek in Kopčinovič. Tudi on je pripovedoval o njunem trkanju na zid, ni pa znal več povedati, kako je bilo pravzaprav s tem trkanjem. Predsednik ga Je konfrontiral z jetni-škim paznikom, ki je imel takrat službo v onem jetniškem oddelku. Tudi Vidaka je predsednik zaprisegel. Končno je bil zaslišan kot priča še Viktor Patafta, šofer po poklicu, ki je bil v novembru 1. 1929. v policijskem zaporu. Tudi on je pričal o trkanju po zidu. Predsednik, ga je opozoril na njegove izpovedi pred policijo, a priča jih je danes preklical. Nato je bil konfrontiran z nekim stražnikom, posebno zaradi nekih besed, ki so jih dejali Javorju, ki ni priznal, da obstaja kakšna organizacija. Močan uspeh Frankove drame Ljubljana, 10. junija. Nocoj se je ob precej dobrem obisku vršila v dramskem gledališču prva predstava Frankove drame »Vzrok«. Občinstvu se je po daljši odsotnosti spet predstavil Debevec, čigar režija nam je to silno delo podala v vsej adekvatni moči in vse težke momente tragedije izoblikovala do na jneposrednejše resničnosti. Glavno vlogo, pesnika - morilca, je ustvaril Kralj. Brez dvoma je to ena najbolj pretresljivih figur, kar smo jih letos videli na odru. Kot gost je nastopila gdč. Oberei-gnerjeva (Pocestnica) in osvojila s svojo preprosto, resnično igro. Na koncu je občinstvo dalo duška viharnemu navdušenju — Kralj in I Obereignerjeva pa sta prejela cvetje. — Fri Nacijonalno-socijalistične demonstracije v Nemčiji Bremerhaven, 10. junija, d. Vračajoč se 8 po-sela v Angliji sla dospela danes ob 9. dop. nemški državni kancelar dr. Brlining in zunanji minister dr. Curtius na krovu brzega parnika »Europa« v Bremerhaven. Ko je posebni vlak z obema ministroma vozil po pristaniškem nabrežju, je kmalu za zatvornico prišlo do incidenta. V bližini železnice je stala gruča narodnih socijalistov, ki je razvila hakenkrajcler-sko zastavo in kričala: »Dol z ministri!« Poseči je morala vmes policija, ki je demonstrante začela obdelovati z gumijevkami. Štirje narodni socijalisti so bili aretirani, med njimi Proslava 700-letnice sv. Antona v Splitu Split. 10. junija, k. Na Bulatovi poljani bodo na svečan način proslavili 700-letnico smrti sv. Antona. Za te svečanosti so se že pričele velikopotezne priprave. Rothschild v Dubrovniku Dubrovnk, 10. junija, o. Predvčerajšnjim zvečer je prispela v Dubrovnik luksuzna jahla Eros, s katero se je iz Benelk pripeljal Henri de Rothschild v družbi svoje soproge in prijateljev. Ko si je ogledal mesto v spremstvu »Putnikovih« zastopnikov, je s svojo jahto nadaljeval svoje potovanje na Krf. Vsa družba se je zelo laskavo izrazila o lepotah Dubrovnika in je izjavila, da se bo v kratkem vrnila. Na smrt obsojen zdravnik Mont Pellier, 10. junija. AA. Porotno sodišče Je obsodilo zdravnika Lageta, ki je z arzenom zastrupil dve svoji ženi in skušal zastrupiti svojo sestro, na smrt. urednik Bruns, ki sodeluje pri tukajšnjem na-rodnosocijalističnem listu »Die Sturmfahne«. Ponoči je do parnika »Columbusa« priplul neki čoln z več ljudmi, ki so na stene parnika z vodnimi barvami napleskali napise: »Dol z gladovnim diktatorjem! Nemčija zbudi sc, Briining polomi se!« To paglavščino pa so še ponoči opazili in napise zbrisali, lako da ob dohodu »Europe« ni bilo ničesar več opaziti. Pomorska policija je dalje zajela neki z narodnimi socijalisti zaseden čoln, na katerem so imeli zvočnik, ki naj bi jim služil za to, da bi ministre sramotili. Doba velikih konkurzov Dunaj, 10. junija, d. Danes poročajo zopet o veliki insolvenci. Znana tovarna pisemskega papirja »Favorit'*MiIe« je predlagala, da se uvede poravnalno postopanje. Med glavne upnike tovarne šteje Kreditni zavod 8 terjatvijo 100.000 dolarjev in papirnica Leykam-Josefs-tal s terjatvijo 400.000 šilingov. Tovarna ponuja 35% poravnavo. Chicago, 10. junija, d. V zvezi z zadnjimi dvigi je ena največjih tukajšnjih bank danes dopoldne zaprla svoja blagajniška okenca. To je že 22. banka, ki je v enem tednu ustavila svoja plačila. Ponesrečeno letalo Olomouc, 10. junija, d. V bližini Olmouca je danes neko češkoslovaško vojaško letalo iz višine 600 metrov treščilo na tla. Pilot, neki poročnik in njegov opazovalec korporal sta mrtva. Toča v splitski okolici Split, 10. junija, k. Po poročilih iz splitske okolice Je zadnja toča slino škodovala vinogradom. Škodo cenijo n a 25 milijonov Din. Angleške ladje so našle potopljeno podmornico Senzacijonalna razprava v Mariboru Nacionalna morala v Ormožu Maribor, 10. junija. Ze svoj Ca* smo poročali, da je bil na tožbo ormoškega zdravnika dr. Majeriča posestnik Kosser oproščen, .ker mu je dokazal, da je dr. Majerič pred vojno užival podporo Siidmar-lce. Te dni se je odigral na tožbo dr. Majeriča proti ravnatelju Okrajne posojilnice v Ormožu J. Orivcu nadaljni prizor, ki jasno razsvetljuje naše nekdanje in sedanje razmere ob severni meji. Neki posestnik je bil dr. Majeriča ovadil na zdravniško zbornico, da je zahteval za 20dnev-no zdravljenje njegove sorodnice 18.000'— Din. 2*2. 9. 1929. se je pogodil za njeno zdravljenje do smrti s pavšalom Din 15.000'—, dasi sta zdravnika dr. Horvat iz Ormoža in dr. Porekar iz Ljutomera prorokovala bolnici življenja jedva za 14 dni. 29. 11. 1929. je res umrla in dr. Majerič je potegnil Din 15.000'— za 30 obiskov, ki jih je v teh dneh opravil. V tej vlogi je ta posestnik trdil, da mu je dr. Majerič grozil, da bo razdrl testament, ki ga je ta bolnica v posestnikovo korist napravila, ako ne podpiše izjave za plačilo Din 15.000'—, češ da mu je itak že neki drugi sorodnik obljubil za tako razdiranje 20.000'— Din. O. Grivec je prepis te vloge poslal Okrožnemu uradu v Ljubljano, ker se je čutil dolžnega zato, ker so se nastavljenci Zadružne elektrarne v Ormožu, ki jo on vodi, pritoževali, da bi dobil mesto okrožnega zdravnika dr. Majerič, ki se je za to mesto takrat potegoval, češ da radi gornjega slučaja in radi svoje nacionalne preteklosti ne spada na to mesto. G. Grivec je dodal, da se po Ormožu tudi govori, da je v času bojev na Koroškem vodil avstrijske čete proti našim. Ko je radi te vloge dr. Majerič vložil proti Grivcu tožbo, je zadnji še v svojem zagovoru trdil, da je bil Majerič vedno Neinec, da je bil podpiran od Siidmarke in da je kot tak le dolžnost storil, če je kot Nemec branil svojo domovino. Dr. Majerič pa je g. Grivca tožil tudi radi tega. Pri razpravi, ki jo je energično vodil sodnik g. dr. A. Lešnik, so priče potrdile, da je bil dr. Majerič hud nemški nacionalec. Neko pričo je pred vojno sunil s pločnika v Ormožu z besedo: »VVindischer Hund«! Imel je legitimacijo glavarstva, da ima ovajati sumljive osebe, kar je bilo poverjeno samo najbolj zaupljivim Nemcem. Celo v Marijini družbi je stikal, da je sodnik imenoval njegovo vlogo konfidentstvo. Občeval je samo v nemški družbi in po zapisniku Schulvereina v Grazu res nekoč dobil podpore 100 Kr. Podpisoval se je s -tsch, pa še celo leta 1928. svojo promocijsko objavo pošiljal Slovencem v Ormož v Nemščini in v nemškem pravopisu imena. Priče so tudi potrdile, da se je po Ormožu o prevratu govorilo, da se je boril na koroški fronti proti nam in novinar Bende je to odločno potrdil, dasi ga ni sam videl. Dokazalo se je tudi, da je dotični posestnik res pravil Grivcu o grožnji dr. Majeriča radi oporoke ter se je dognalo, da je dr. Majerič pravil tem ljudem, da se da oporoka razdreti... Razprava je bila polna razburljivih prizorov. Tako na pr., ko je dr. Majerič tajil, da bi se bil kedaj pred vojno podpisal s -tsch in radi tega prijel pričo, ki je to potrdila. Sodnik je končal to s tem, da mu je pokazal pooblastilo iz leta 1924., kjer se je nemški podpisal s -tsch. Sodnik mu je tudi svetoval, naj raje pravdo pusti, mu predočil na živalih, da če je eno ne more biti drugo in da človek ne more biti sedaj Slovenec sedaj Nemec, nakar je dr. Majerič zahteval, da se mora vse to zapisati in se spustil ž njim v zelo drzne diskusije. V tem je branilec Grivca imenoval dr. Majeriča, da je bil pač Nemčur, nakar je zopet nastal vihar in dr. Majerič je zahteval protokolacijo te izjave, češ da bo branilca tožil. V pravdi, ki se je pred kratkim tudi končala zoper dr. Majeriča, se je dokazalo, da je dr. Majerič kmete obseval z višinskim solncem, trdeč, da je to rontgen, baje je videl v želodec in v pljuča, in neki pacijentki je priporočal, naj si da operirati na maternici, da ne bo imela otrok, in drugi, da ženi ni treba biti zvesti možu itd. Zadeva je končala zopet s porazom dr. Majeriča, čeprav je trdil, da je bil zmerom Slovenec. J. Grivec je bil oproščen, deloma, ker je dokazana resnica, da je bil dr. Majerič Nemec in da je užival podporo Siidmarke, deloma pa, ker je dognana dobra vera Grivca, ker so se res stvari o Koroškem govorile po Ormožu in ker je res dotični posestnik o honorarju tako pripovedoval. Zadeva, ki zanima ves ormoški olcraj, saj je dr. Majerič zdravil po Zeileisovi metodi, kakor so poročali časopisi, vzbuja po okolici Ormoža veliko zanimanje. Starinska oljnata slika Mokronoga Mokronog, 20. junija. Ohranjeno oljnato sliko iz 17. stoletja, predstavljajočo trg Mokronog, ima restavrater na Bistrici pri Mokronogu g. Darko Zajc. Barve so zelo sočne in ohranjene. Posebno izrazita je graščina in Strelov »turen«. Trg je bil takrat še jako majhen. Slika nosi podpis »Fene«. Slučajno jo je nekoč našel v Ljubljani pokojni Anton Zajc, umen prednik današnjega lastnika, ter je že takrat odštel prilično svoto za podobo. Med vojsko jo je od njega kupoval neki Dunajčan ter je nudil za njo 5 tisoč kron. Zanimali so se zanjo tudi neki Italijani, ki prihajajo zaradi lesne kupčije v Mokronog. Zadnje čase jo je kupoval neki Ljubljančan, mokro-noški rojak. Predvsem bi bilo pa umestno, da jo dobi Narodni muzej, da se ohranijo že tako redke slike naših slovenskih trgov iz pretekle dobe. II. S. Zborovanje učiteljskega društea v Radovljici Kranjska gora, 8. junija. V navzočnosti ogromne večine učiteljstva, ka je včlanjeno v radovljiškem društvu, se je vršilo danes zborovanje v razredu tukajšnje osnovne šole. Zaradi kasnega prihoda vlaka v Kranjsko goro je predsednik, nadzornik in upravitelj osnovne šole na Breznici gospod Egidij šifrar šele nekaj pred poldnem ©tvoril zborovauje. Uvodoma jo pozdravil vse navzoče tovariše in tovarišice, posebno pa še tov. poverjenika gosp. Škulja Andreja ter takoj prešel na dnevni red. Glede predlogov, ki So bili sklenjeni na zadnjem zborovanju na Jesenicah ter poslani na odločujoča mesta, je dospel za nekatere že odgovor. Predlog, da bi ves Gorenjski kot prešel v smislu doklad v prvi draginjski razred, je bil zavrnjen; Na zborovanju se je sklenilo, da bo tov. Blažič o tem specijelno pa za letovišča in zdravilišča kakor Bled in večje industrijske kraje na Gorenjskem kot delegat poročal še na pokrajinski skupščini. Slično se je sklenilo tudi glede stanarine učiteljic, ki so poročene z učitelji ali šolskimi upravitelji. Ob priliki prihoda češkoslovaških učiteljev v Jugoslavijo jiih je pozdravilo učiteljistvo iz radovljiškega okraja, tako na Jesenicah in na Bledu. — 20 učiteljev se je priglasilo, da se bo udeležilo 25. t. m. proslave cerkljanske osnovne ®°le, ki bo ta čas obhajala 140detnioo svojega obstoja. . Ob velikem in vseplošuem zanimanju članstva je končno posegel v besedo poverjenik Škulj ter razpravljal o aktualnih vprašanjih novega uradniškega zakona. Pojasnil je marsikaj ter raalo-. 1 Predlog o napredovanju učiteljstva, katerega PP^lalo poverjeništvo JUU na odločujoče me-slo. Pripravniška doba za učiteljstvo naj bi trajala 3 leta, v kateri naj pa bi bilo vsega učiteljstva 15%, to pa zato, ker je sistemizacija * učiteljskih službah skoroda neizvedljiva, ter »i napredku in razvoju šole ne koristila. IX. uradn. skupina naj bi trajala 4 leta, v kateri naj bi bilo vsega učiteljstva 20%, VIII. skup. tudi 4 leta z 20% VII. skupina 3 leta z VI. skup. 3 leta s 13% in V. skupina z 12% vsega učiteljstva v Dravski banovini. Sistemizacija učiteljskih mest je torej izvedljiva le po procentih, kakor je se stavljen proračun. Predavatelj g. Škulj je nadalje še pojasnil nova pravila organizacije JUU, katerih poverjeništva so razdeljena po banovinah, kar je še poserbno vredno pohvale, ker bo gospodarska stran organizacijee na dobrih nogah. Brežiška občina bo zgradila novo kopališče Brežice, 10. jun. Naše mesto obiščejo vsako leto številni tujci-letoviščarji. Saj gredo pa tudi iz mesta na lepe izlete: Sv. Vid, Stojdraga itd. Kar nam je pa manjkalo, posebno pa še tujcem, je bilo udobno kopališče. Pri nas so vode za plavalni šport kakor ustvarjene. Sicer smo imeli tudi doslej preproste kabine na desnem bregu Krke, ki pa nikakor niso bile udobne ter jih je bilo vedno premalo, osobito ob nedeljah. Letos jih je sicer lastnik podrl in hoče koplišče povečati, a že prej se je občina odločila, da zgradi na Savi pri Brežicah kopališče. Spočetka se je zdelo to marsikomu neverjetno, a ko je bil ta predlog na seji občinskega odbora odobren in so dela že razpisana, je mnenje drugačno. Kje bo postavljeno kopališče, še ni določeno. Kopališče pa naj bi bilo opremljeno tudi s solnčnimi in prsnimi kopeli. Brežiška občina je napravila s tem velik korak naprej in ustregla je v veliki meri javnosti. Izletaikom v Kamniško Bistrico Nova turistovska pot Kamnik, 10. junija. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Kamniku nas obvešča, da je dosedanja turi-stovska pešpot v Kamniško Bistrico radi gradnje nove ceste na nekaterih mestih nevarna, na drugih pa celo neprehodna in zato do nadatj-nega od kapelice na Iverju zaprta. Ta teden bodo razstrelili še veliko sikalo, v katero je vsekana pot v takozvanih »galerijah«. Nova turistovska pot drži sedaj po desnem bregu Bistrice in se cepi od sedanje pod kapelico na Iverju. Od tu vodi brv preko Bistrice na takozvano »kmečko pot«, katero je podružnica SPD dobro markirala in na nekaterih mestih popravila, tako da ni nič slabša kot stara turistovska pot. Turistom in izletnikom se bo nova pot nedvomno _ priljubila, saj je še bolj romantična kot prejšnja. Najprej nas vodi tik struge, v kateri šumi Bistrica, nato preide v gozdove in se vrne zopet k Bistrici. Izletniki vidijo na tej poti krasne bukove in jelove sestoje — najlepši les v Bistriški dolini, v kočah pod Korošico bodo lahko vedno gostoljubno postreženi z izbornimi planinskim mlekom. Pod Korošico, kjer je konec vodne niže, po kateri spravlja Kamniška meščanska korporacija svoja drva, krene pot preko Bistrice mi se po dveh serpentinah vzpne na staro turistovako pot. Kdor pa ljubi romantiko, bo krenil še naprej po levem bregu ob strugi proti Predoslju—Kamniškem Vintgarju in bo šele preko prirodnega mosta prišel na staro pot. Vendar priporočamo izletnikom, ki jim ni pot dobro znana, aa se strogo držijo markacij, da ne zaidejo na kako lovsko stezo, katerih je polno na desnem bregu in Iti vodijo večinoma v gore. Huda nesreča pri razstreljevanju Pri razstreljevanju nove ceste na Bledu je minerja nevarno ranilo Ljubljana, 10. junija. Dopoldne se je pripetila na Bledu zelo huda nesreča. Pri »Obnovi« je bil med drugimi delavci zaposlen tudi 41-letni miner Viktor Tičar, oče dveh otrok, doma iz Sopete, srez Pregrad v Savski banovini. Ko je pri razstreljevanju nove ceste položil mino in kakor običajno zažgal vrvico, je mina iznenada eksplodirala, preden se je mogel Tičar umakniti na varno. Tičar je dobil hude poškodbe na glavi in po životu. Z rešilnim avtomobilom ljubljanske reševalne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno, ker inva zlomljeno hrbnico. Ponesrečenci Ljubljanska bolnica je včerja sprejela še tri ponesrečence. 25-letni delavec Josip Vahčič je popoldne šel po Tržaški cesti. Nenadoma mu je izza ograje nekega vrta priletel kamen naravnost v desno oko in ga nevarno poškodoval. 46-ietnj delavec pri stavbnem podjetju Zupan Alojz Arčon je padel z zidarskega odra in si zlomil levo nogo. 11-letnega dijaka Ivana Puclja je v Kranju sošolec doma na podu v šali porinil s poda. Pucelj si je pri padcu zlomil levo nogo. Sevnica Gad Jo je pičil. Nežo Perc, ženo delavca na Golem vrhu pri Logu, Je pri delu v vinogradu pičil gad v roko. Roka je začela takoj močno otekati. Prisotne ženske so jo takoj napotile k neki »čarovnici«, ki je baje že tudi rešila župnikovo kravo od posledic gadjega pika. Sele zvečer, ko je prišel mož domov in jo našel skoraj nezavestno, so jo prepeljali k zdravniku dr. Mušiču v Sevnico. Ta ji je takoj izrezal rano in ji vbrizgal od g. lekarnarja Abramoviča v Sevnici dobljeni serum proti kačjemu piku. Kljub 8 urni zamudi in temu, da je bila roka že popolnoma črna in otekla, Je serum pomagal, tako da je sedaj žena izven nevarnosti. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učin-kuje»Franz Joscfova voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 gledališče Zlati šah Krstna predstava mladinske igre Marije Grošljeve. Ljubljana, 10. Junija. Danes popoldne se je v opernem gledališču vršila krstna predstava otroške pravljične igre »Zlati šah«, ki jo je spisala znana pisateljica Marija Grošljeva. Vkljub zapeljivemu vremenu se je gledališče dodobra napolnilo, iz parterja in iz lož je mimo mamic gledala predvsem pisana vojska najbolj drobnega občinstva — in bilo je živo in veselo, da le kaj. Igra Grošljeve je lepa zgodba o kraljični Lučki, ki jo odnese čaroben oblak nekam daleč, potem pa jo gresta iskat eden za drugim ponosni plemič Debelo-laž in dvor. norčka junaški sin Zmagoslav. Zmagoslav kraljičino reši, Debelolaž pa jo po krivem hoče za nevesto, nazadnje pa le pride vsa resnica na dan in dobi vsak, kar mu gre. Igra je prav posrečeno delo, v njej je vse polno živih, zanimivih figur iz dnevnega in izmišljenega sveta, v njej je polno razgibanih konfliktov in polno lepe, preproste poezije. Pisateljica je uprizoritev vodila sama, igrale so učenke osnovne šole ln gimnazije na liceju ter akademiki. Vsi so bili za svoj uspeh deležni spontanega aplavza in navdušenja. Pri. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Cetrlek, 11. junija: »Vzrok«. Red D. Petek, 12. junija: »Vzrok«. Red B. Sobota, 13. junija: »Vzrok«. Red A Opera Začelek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 11. junija: Hoffmannove pripovedke. Gostuje g. Banovec. Red A. Petek, 12. junija: Zaprto. Sobota, 13. junija: »Vijolica v Montmartru«, premiijera. Izven. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 11. junija ob 20. uri: »Evangeljnik« ab A. Premijera. PIJTE BREZALKOHOLNO PIJAČO „JOGURA“ 1355 Sokolstvo Telovadne slavnosti francoskih gimnastov Savez Sokola kraljevine Jugoslavije še udeleži slavnosti s 500 člani in članicam!. Pri tekmi za svetovno prvenstvo tekmujejo bratje Primožič, Štukelj in Sumi. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je razposlal vsem sokolskim društvom okrožnico, ki se tiče udeležbe na zletu francoskih gimnastov v Parizu v dneh od 10. do 19. julija t. 1. Z našo delegacijo odpotujejo tudi naši prvovrstni tekmovalci bratje Primožič, Sumi, Štukelj in dragi naši tekmovalci. Delegacija bo odpotovala v Pariz pod savezno zastavo, ki jo je lansko leto podaril Savezu SKJ Nj. Vel. kraJJ Aleksander. V Pariz pojde najbrže ena naših najboljših sokolskih godb. Okrožnica med drugim navaja, da priredi Unija francoskih gimnastov 53. zlet v proslavo 50 letnice obstoja Mednarodne telovadne federacije. Kakor je veliki in plemeniti francoski narod v svetovni ln neštetokrat po vojni pokazal svojo veliko ljubezen, zvestobo in udanost jugoslovanskemu narodu, posebej pa nam Sokolom, ko so francoski gimnasti dvakrat posetili naše zlete, se je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije na svoji zadnji seji odločil, da organizira izlet nekoliko stotin našega Sokolstva, ki pojde na velike telovadne svečanosti v Pariz. Ta odločitev Saveza SKJ je vzbudila med Sokolstvom veliko radost In zanimanje, ravno tako pa tudi pri merodajnih faktorjih in to po pravici, saj so bili ravno Sokoli tisti, ki so na vseh telovadnih tekmah priborili sloves naše države in čast naši državni zastavi. Pariz leta 1924, Lyon 1926, Amsterdam 1928 in Luksenburg 1930 so mesta, kjer Je dosegla sokolska ideja največji triumf. Francoske oblasti, ki so zaznale za to odločitev Saveza SKJ, so takoj sporočile vso svojo moralno pomoč. Odprava v Pariz bo štela prtbRfeno 500 Sokolov in Sokolic, ki bodo uživali poseben popust za prevoz po naših železnicah in v Franciji. Potovalo se bo s posebnim vlakom lz Beograda v Pariz in bo trajalo potovanje 10 dni. V Parizu se bo ostalo 6 dni in 7 noči. Odhod iz Beograda je določen 10. julija ob 20. zvečer s posebnim vlakom, kateremu se bodo priključili ostali izletniki lz države. Priključek v Zagrebu ob 17'05 in v Ljubljani ob 20'50. Potovalo se bo preko Jesenic. Prihod v Pariz 11. julija ob 21'25. Po svečanem sprejemu odhod z avtomobili v prenočišča. Dne 12. julija se prlčno proslave ln svečanosti Unije francoskih gimnastov in službeni sprejemi. 13. julija nadaljevanje slavnosti 14. Julija izleti in ogledovanje Pariza. 15. Julija noset kolonljalne razstave, nadaljevanje ogledovanja Pariza, zvečer poset gledališč. 16. julija obisk muzeja in groba Napoleona, nato izlet v Versailles. 19. julija odhod v domovino preko Švice in Avstrije. Prihod v Ljubljano ob 9'25, v Zagreb 12'30, v Beograd 21'25. Predviden je nadalje izlet z ladjo po Seinl, položitev venca na grob Neznanega junaka ln svečani sprejem pri županu mesta Pariza. Stroški za celo potovanje znašajo 2000 Din. Vsi udeleženci Izleta v Pariz morajo imeti predpisane ln brezhibne sokolske kroje. Zdravo I Telovadni nastop Sokola v Šoštanju Sokolska misel zmaguje tudi v Šaleški dolini. 7. t. m. se je vršil na dvorišču osnovne šole telovadni nastop, ki je prav lepo uspel. Kljub deževnemu vremenu je ob 16. uri prikorakala na telovadišče moška in ženska deca (53), ter lepo skladno izvajala: drvarje, perice in kosce. Kakor vedno, so se tudi tokrat naraščajniki (28) prav dobro izkazali. Naraščajnice (24) so predpisane vaje izvajale zelo lepo. Vrsta naraščajnikov iz Velenja pod vodstvom br. Koha je dobro nastopila s palicami. Članice (28) m nastopile z vajami za praški izlet in žele obilo priznanja. Lepo in ljubko je bilo gledati najmlajšo deco (40), ki je pokazala nekaj lepih tel. iger. Strumno in v najlepšem redu je izvajalo 70 članov proste vaje. Ako pomislimo, da je članstvo iz raznih društev, moramo biti prav zadovoljni s skladnostjo in izvajanjem. Zaradi dežja se je vršila orodna telovadba v veliki sokolski dvorani, ki je bila polna. Navzoči so burno pritrjevali posameznim telovadcem. Posebno dobro so nastopili bratje na drogu. Br. starešina Franjo Rejec je pozdravil številno občinstvo posebno še brate in sestre iz Žalca, Mozirja, St. Petra, Šmartnega ob Paki in Velenja ter ugotovil, da se sokolska misel lezo razvija tudi v naši lepi šaleški dolini. Pred-njačkemu zboru k temu uspehu iskreno čestitamo. KOLIN IKA , tvornua cikoriji LJUBLJANA. OKUSNA IN ZDRAVA Kolinska kavai Jz 2>pczvsfee banovine <1 Ban g. »Ir. Drago Maruši? bo v petek 12. t. m. službeno odsoten, zato ne bo sprejemal strank. d »Službeni Ust« kraljevske banske uprave Dravke banovine št. 35 z dne 11. junija 1931. ima slede&o vsebino: Zakon o dopolnitvi člena 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1926, z dne 81. marca 1925. ter člena 28. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925. z dne 31. julija 1925. — Zakon o pobijanju endemičnega sifilisa. — Zakon o oprostitvi Sokola kraljevine Jugoslavije od plačevanja taks. — Zakon, s katerim se dopolnjuje zakon o Privilegirani agrarni banki. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o javnih beležnikih (notarjih). Uredba o izpremembi uredbe, e katero se določajo število in sedeži javnih beležnikov. — Uredba o specialnih dodatkih za epidemijeko službo. — Izprememba uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja. — Začasna pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpila. — Začasna pravila o opravljanju praktičnega izpita za otroške vrtnarice. Pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in živinozdravnikov. — Dodatek k členu 80. pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne 16. maja 1930., S-10.652. — Iapremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah. — Razpis o taksiranju pritožb v stvareh zavarovanja. — Razpis o znižanju uvozne carine na očiščeno žveplo. — Dopolnitev razpisa št. 29131/929 o uvoznem carinjenju papirja. — Popravek k proračunu državnih razhodkov za leto 1931./32. v stroki ministrstva pravde. — Popravek k proračunu državnih razhodkov za leto 1931./32. v stroki ministrstva za socialno politiko in nar. zdravje. — Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju Dravske banovine. d Pred prihodom Amcrikancev. Dne 27. t. m. pride v domovino na daljši izlet prvi transport Amerikancev, 2 dni pozneje pa drugi transport. Oba transporta bosta imela najmanj po 150 izletnikov. Naša narodna društva, na čelu jim Rafaelova družba za izseljence in Banski izseljeniški urad jim pripravlja prisrčen sprejem. d Dve spominski plošči se vzidata na Vidov-dau 28. t. m. pop. ob 543. uri v Cerkljah pri Kranju. Glasbena Matica odkrije ta dan spominsko ploščo slavnemu skladatelju Davorinu Jenku, udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana pa odličnemu slovenskemu igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku. Na obe slavnosti opozarjamo vse prijatelje in čestllce Jenka in Borštnika. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Maturanti drž. moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1921. Deset let od naše mature je minulo! Po dogovoru se bomo zopet po desetih letih zbrali in proslavili našo prvo desetletnico mature. Najbolje bi bilo, da bi se zbrali meseca julija v Ljubljani! Druge predloge pošljite na spodnji naslov! Vabljeni so tudi maturanti iz leta 1920. in maturantinje iz leta 1921.! — Slavko Mrovlje, učitelj v Slovenjgradcu. d 64. krajevni odbor Rdečega križa v Sloveniji je bil ustanovljen dne 31. maja t. 1. v Šenčurju pri Kranju. V upravnem odboru so: predsednik Celjer Ivan, posestnik v Šenčurju; I. podpredsednik Piber Ivan, župnik v Šenčurju; II. podpredsednik Molj Franc, župan v Vogljah; tajnik Umnik Anton, posestnik v Šenčurju; blagajnik Okorn Anica, trgovka v Šenčurju; skladiščnik Mohar Jožef, čevljarski mojster v Šenčurju; odborniki so: Brodar Ivan, posestnik v Hrastju; Rozman Franc, šolski upravitelj v Voklem; Prestor Marija, posestnica v Srednji vasi; Studen Peter, izdelovalec opeke na Visokem; v nadzornem odboru: predsednik Klemenčič Vekoslav, šolski upravitelj v Šenčurju; tajnik Vehovec Jožef, posestnik v Voklem; odbornik Vavpetič Franc, kaplan v Šenčurju. d Na rednem občnem zboru JAD »Triglava« v Zagrebu dne 6. junija je bil izvoljen za počitniško dobo sledeči odbor: predsednik: Rebec Deinitrij, abs. lehn.; odbornik: Bačvar Boris, stud. rer. com-econ.; poverjenik za Maribor: Gulič Vladimir, abs. med.; za Ljubljano: Podboj Mile, stud. ing. in Vodopivec Silvan, stud. med. vet.; za Kranj: Mavec Anton, abs. med.; za Kočevje: Bogataj Mirko, cand. iur.; za Celje: Brinar Miran, cand. for.; za Prekmurje: Lippai Viljem, cand. iur.; za Ptuj: Tonejc Stane, cand. ing.; za Novo mesto: Jarc Andrej, abs. iur. d Zbori. Revija nove zborove glasbe. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letnik VII., drugi zvezek posvečen Flajšmanu. Vsebina glasbenega dela: Flajšman-dr. Kozina: Himnus na Vodnika, V Gorenjsko oziram se skalnato stran (mešani zbor), Tri šolarske pesmi, E. Adamič »Dve nabožni mladinski pesmi« za mladinski zbor, Flajšman-dr. Kozina »Sanje«, solospev s klavirjem. Vsebina književnega dela: Dr. P. Kozina: »Jurij Flajšman« (Ob zibelki slovenske umetne pesmi). Dopisi. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Iz uredništva in upravništva. — S tretjim zvezkom, ki kmalu izide, bodo .Zbori« popravili neljubo zamudo. Naročite se nanje! d Dražba konj. 13. junija t. 1. ob 10. uni bo uprava policije na Celovški cesti št. 23 — nasproti pivovarne Union (hlevi policijske konjenice — Cekinov grad) prodala na javni dražbi štiri konje. Izdraženi znesek s pribitkom 254% drž. davka mor« zd raži tel j položiti takoj na mestu dKnžbehi komisiji. Interesenti se vabijo. d Vlom v cerkev pri Poljčanah. Neznani vlomilci so vlomil v cerkev Studenice in odnesli dva srebrna ciborija z vezeno prevleko In medeninasto monštranco. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani '765'4, termometer 15T, relativna vlaga 92%, smer vetra SSW, megla. V Mariboru je kazal barometer 7639, termometer 16-7, relativna vlaga 89%, smer vetra NW, oblačnost 10. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 26 (139), v Mariboru 21'7 (11'4), v Mostaru 287 (16), v Zagrebu 279 (15*2), v Beogradu 25-3 (13'4), v Sarajevu 24-3 (9'1), v Skoplju 25‘5 (12‘3), v Kumboru 28 (181), v Splitu 29'2 (18’3), na Rabu 28-8 (179) in na Visu 269 (172). V oklepajih je označena najnižja temperatura. CjvbljtmaL Četrtek, 10. junija 1931., Barnaba. Pravoslavni: 29. maja, Teodosije. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesli in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Javili nastop Sokola Ljubljana II. Agilno Sokolsko društvo Ljubljana II. se vestno in marljivo pripravlja, da položi v nedeljo, 14. t. ni. na letnem telovadišču na Prulah obračun svojega zimskega delovanja v sokolski telovadnici. Vsi telovadni oddelki od dece do članstva so se dobro pripravili za svoj veliki društveni praznik. Spored telovadbe je zelo pester in živahen, tako, da bo občinstvo popolnoma prišlo na svoj račun. Zlasti moška deca bo s svojimi igrami skrbela, da ne bo na telovadišču dolgočasno. Kaj bo moška deca izvajala nočemo povedali, vsakdo naj pride sam na telovadišče in ne bo mu žal. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se bodo na javnem nastopu izvajale nekatere točke iz mladinske akademije, ki so dosegle veliko odobravanje številnega občinstva. Moški naraščaj nam bo pokazal izvrstno na-vežbano šestorico, sestavo br. Kebra. Ponovno vabimo cenjeno občinstvo k obilni ugeležbi. Nastop se prične točno ob 17. Sodeluje godba 40. pešpolka, po telovadbi ljudska veselica s plesom. Zdravo! ■ Slavni poljski zbor »Echo« iz Krakovcga, ki je pravkar na turneji po Jugoslaviji pride 22. t. m. v Ljubljano ter bo tu zvečer ob 20. uri koncertiral v Filharmonični dvorani. Echo je drugi najboljši poljski zbor, ki je dobil prvo nagrade doma in v tujini. ■ Prva produkcija gojencev Sole Glasbene Matice ljubljanske bo danes popoldne ob 4. uri v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo učenci nižjih letnikov klavirskega in violinske- ga oddelka ter oddelka za čelo. Podrobni pro gram produkcije se dobi od pol 4. ure dalje v veži Filharmonične družbe. Vstop k produkciji šole je prost. Druga produkcija bo v sobot ), 18. junija ravnotako ob 4. uri pop. To sta edini dve produkciji šole, prihodnji teden so potem produkcije državnega konservatorija, katerih bo 6, in sicer 2 v drami, ostale pa v Filharmonični dvorani. Ravnateljstvo vabi stariše in prijatelje Glasbene Matice, da se v obilnem številu odzovejo in posetijo produkcijo. ■ Akademski pevski zbor. Drevi ob 20. uri bo pevska vaja. Udeležba strogo obvezna za vse pevce, ker je priprava za nastop. Uspeh tega nastopa Je za nas zelo odločilnega pomena. — Odbor. ■ Skladatelj Davorin Jenko dobi v Cerkljah na hiši, ki je bila pred leti njegova last in kjer je ob počitnicah stalno , icbival, spominsko ploščo po načrtu univ. prof. Josipa Plečnika. Ploščo mu pos' vi Glasbena Malica ljubljanska, odkrije se pa na Vidov dan popoldne ob pol 8. uri. Takoj po odkritju Jenkove plošče, odkrije Udruženje gledaliških igralcev na rojstni hiši Ignacija Borštnika spominsko ploščo Borštniku, ki je bil brez dvoma eden največjih jugoslovanskih igralcev. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umila je Jožefa D a r o v i č, roj. Testin, 49 let stara, žena pismonoše iz Kočevja 31. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! ■ Nesreča na Zaloški cesti. Redov 16. art. polka iz vojašnice kralja Aleksandra Simo Da-mjanič je vozil ob 18'30 z dvovprežniin tovornim vozom, natovorjenim s slamo, proti Zaloški cesti. Iz neznanega vzroka sta se mu konja v bližini vojaškega skladišča splašila. Domjanič je padel pod voz, konja pa sta z vozom vred dirjala kakih 100 m do vojašnice bolničarske čete, kjer se je voz s slamo vred prevrnil. Domjanič se je pri padcu poškodoval na členku leve noge, tako da so ga morali voj.ua bolničarske čete prenesti v vojaško bolnico. ■ Karambol pri Figovcu. Včeraj ob 7. zjutraj sta na križišču tramvajske proge pri Figovcu trčila skupaj novi tramvajski voz in pa stari voz cestne železnice. Pri karambolu so se pobile šipe na sprednjem delu novega tramvajskega voza, poleg tega pa sta dobila lahke poškodbe od stekla voznik in pa neka potnica. ■ Ob priliki nabora ukraden. V Mestnem domu je bila ukradena ob priliki nabora Aleksandru Remcu usnjata listnica s 330 Din. ■ Tatvine koles. Izpred gostilne Lesjak na Mesarski cesti je bilo ukradeno Albinu Hamu kolo neznane znamke, vredno 600 Din. Iz veže v Kersnikovi ulici je bilo ukradeno Francetu Slamiču kolo »Torpedo«, vredno 1000 Din. Izpred stavbe Kovačevič v Einspielerjevi ulici le bilo ukradeno Martinu Mikoliču kolo »Dlir-kopp«, vredno 800 Din. Za uzmoviči ni sledu. ■ Vlom v podstrešje. V Mali vasi pri Ljubljani je bilo vlomljeno v podstrešje zidarja Av- Jz drugih hunevin »Zdrav« mesec v Beogradu Pretekli mesec, kakor tudi prejšnje mesece, je število nalezljivih bolezni v Beogradu zelo padlo. Po podatkih občinskega sanitetnega oddelka je obolelo v maju v Beogradu 49 bolnikov za nalezljivimi boleznimi, 45 se jih je zdravilo v bolnici, 4 pa doma. 23 jih je obolelo za šenom, za škrlatinko in davico pa samo 12. Zanimivo je, da v tem mesecu ni nihče obolel za trebušnim legarjem. To je tem bolj zanimivo, ker doslej že dolgo ni pretekel mesec brez obolenja za to boleznijo in ker je sedaj »sezona« za to bolezen. Umrlo jih je v maju 278, od teh je bilo največ jetičnih. Pri nesrečah se jih je 10 ponesrečilo do smrti, samomorilcev je pa bilo 8. 13 otrok je bilo mrtvorojenih. Izredno strogo je bilo pretekli mesec v Beogradu nadzorstvo živil. Pregledali so okoli 80.0001 mleka, od katerih je bilo 2147 1 neužitnih. Huda nesreča v Zagrebu V Senoini ulici v Zagrebu se je smrtno ponesrečil sin hišnika Ivana Mihaliča Sletni Slavko. Hišnik stanuje v podstrešju. Hišnikova otroka Slavko in lOletni Vladimir sta bila zelo živahna. Kljub prepovedi sta se dečka splazila večkrat skozi rešetko v kuhinjskem oknu na verando, od koder sta prišla skozi okno na stopnišče. Ta njuna pot je bila vedno zelo nevarna, toda dečka sta imela doslej srečo. V torek je mati zaklenila stanovanje in prepovedala otrokoma, da bi šla na ulico. Med tem ko je mati prala v sosedni sobi, sta se dečka splazila skozi rešetko na verando. Med tem se je mati spomnila, da je pozabila zapreti okno na stopnišču. Zapustila je stanovanje, dečka sta jo pa najbrž čula jn sta se ji hotela izogniti skozi okno na stopnišču. Vlado je srečno prišel na trdno, mlajši Slavko je pa v razburjenosti spodrsnil in padel z verande v globino. Obležal je na dvorišču mrtev. Pri padcu si je zlomil tilnik. Na smrt obsojen vodja razbojniške tolpe Pred okrožnim sodiščem v Beli cerkvi so zaključili obravnavo proti razbojniku Jovanu Horvatu, ki je romunski državljan. Ta je bil dolgo vodja dobro organizirane razbojniške tolpe, ki je ropala v Banatu in v Romuniji. Državno pravdništvo je Horvata obdolžilo, da je s Steva-noin Stojkovičem in njegovo ženo 11. aprila-1929. umoril Mihajla Vindacerja in njegovega sina Djula. Nato so razbojniki izropali Vinda-cerjevo hišo in odnesli blagajno z dragocenostmi. Za ta razbojniški napad so se razbojniki dobro pripravili, bili so tudi oboroženi. Obtoženec se je zagovarjal, da je na povelje svojega razbojniškega tovariša Stojkova vdrl v hišo pokojnega Vindacerja samo z namenom, da ga oropa. Sam pa da ni bil navzoč pri ropu, temveč je stal na straži in potem pomagal razbojnikom pri begu. Ni pa vedel, da so razbojniki med tem umorili v hiši 2 človeka. Priznal je soudeležbo pri tatvini, glede razbojniškega umora pa je zatrjeval svojo nedolžnost. Sodniki so obtoženca, ki je 33 let star in po poklicu steklar, obsodili zaradi zločina umora iz koristoljubja na smrt. Obtoženec je sprejel obsodbo popolnoma mirno. b Kraljevo priznanje hrvatskemu pevskemu društvu. O priliki obiska N j. Vel. kralja v Karlovcu je zapel državno himno mešani zbor prvega hrvatskega pevskega društva »Zore«. Kralj je bil s petjem zelo zadovoljen in je pevovodji čestital in društvo povabil na slavo v Beograd, ki bo pozimi. b Evharistični kongres v Hercegovini. 12. in 13. t. m. bo v Humcu v Libuškem srezu v Hercegovini prvi evharistični kongres. Kongresa se bo udeležilo mnogo ljudstva in več sto frančiškanov. b Počastitev »Dalmacije«. Pred dnevi je priplula v splitsko pristanišče naša križarka »Dalmacija«, z viceadmiralom Stankovičem. Zasidrala se je pri pensionu »Schiller«, kjer bivajo prestolonaslednik in princa. Tu je križarka oddala častno salvo in s tem počastila prestolonaslednika in princa. b Prva šola za pilote v Zagrebu. V Zagrebu so otvorili v torek prvo pilotsko šolo za letalce s športnimi letali. Šolo je otvrilo Udruženje rezervnih letalcev. Skoro bodo otvorili tudi tečaj za učitelje za letalsko tehniko. b Vlakovodja umrl med vožnjo. V tovornem vlaku, ki je krenil včeraj iz Zagreba proti Varaždinu, se je vozil v službenem vagonu tudi vlakovodja Andro Deli ja. Med vožnjo je Delija nenadoma umrl. Na postaji Budinščina ga je pregledal zdravnik, ki pa je ugotovil samo smrt. Vlakovodjo je zadela kap. b Prijeta premetena tatica. Pred dnevi je neki trgovec iz Bačke, ki se je nastanil v nekem hotelu v Zagrebu, prijavil, da mu je nekdo iz denarnice izmaknil 3 tisočake, nekaj stotakov in desetakov. Medtem ko je šel na stranišče je prišel tat v njegovo sobo in mu denar odnesel. Detektivi so ugotovili, da je bila tisto noč v hotelu neka Frančiška Rupar, roj. 1904. v Ljubljani, ki je znana tatica in žeparica. Policija je preiskala njeno sobo in našla skrit tisočak, vendar se je Ruparjeva izgovarjala, da ji je dal tisočak neki gospod. Izročili so jo sodišču. b Samomor Ljubljančana v Osjektt. V ponedeljek so mimoidoči našli v Osjeku pri nogometnem igrišču Slavije nekega mladeniča, ki je klical na pomoč. Došla komisija Je ugotovila, da se je mladenič zastrupil s strihninom. Nesrečneža so odpeljali takoj v bolnico. Piše se Dušan Milotinovič in je bil rojen leta 1912. v Ljubljani. Samomor ie izvršil, ker ni mogel dobiti primerne službe. Po poklic« Je električni monter. skupni vrednosti 1416 Din. Ob isti priliki je tat ukradel z dvorišča Ani Jeromen dve barhen-tasti ženski obleki, vredni 65 Din. ■ Aretacija pijane delavke. Brezposelna delavka brez stalnega bivališča Marija Š. je bila aretirana, ker je pred policijsko stražnico zelo pijana razgrajala, kričala in psovala policijo. S. so z odgonskim vozom odpeljali v policijski zapor. Požar v cukrarni V tovarni Kunc je izbruhnil požar pri stranki Iglič, kjer je dimnikar zažigal saje v dimniku. Zgorel je del poda. Škoda ni velika. S koso mu je odsekal roko Dninar Šerbec Jožef, ki je bil zaposlen pri posestniku Jakobu Koscu v Zgornji Šiški, doma iz Zakola pri Brežicah, se je danes sprl z nekim voznikom. Nastal je prelep in voznik je nazadnje zamahnil po Šerbcu s koso s tako silo, da mu je roko skoraj odsekal. Zvečer okrog 19^ ure so Šerbca prepeljali v bolnišnico. m Priprave za kongres narodnih železničarjev Mariborski odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev se mrzlično pripravlja na kongres, ki bo, kakor znano v soboto, dne 13. m v nedeljo 14. t, m. Po pripravah in programu bo to največja dosedanja kongresna prireditev v Mariboru. m Seja ('MI). Nocoj ob 20. url bo v Narodnen? domu od.borova seja moške podružnice CMD. m Odhod prve skupine otrok na morje. Na predlog mladinskega sveta b0 mestna občina poslala prihodnje dni na morje 40 revnih otrok. m Prihod pevskega društva »Obilic«. Beograb »ko akademsko pevsko društvo »ObiliČ« bo prispelo v Maribor v prv,i polovici julija ter priredi koncert v dvorani pivovarne »Union«. m Spored otvoritve Pohorskega doma. V soboto 13. t ni. bo v Domu družabni večer skup-seinar.jev, izletnikov in gostov iz vse Dravske banovine. Kresovi in možnarji bodo oznanjali Pričetek otvoritvenih slavnosti. Drugi dan v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri, bo slovesna blagoslovitev m otvoritev Pohorskega doma s planinsko sv mašo na prostem, pozdravni govori in bl»' |S Pe,Jel»- Rodbo, plesom). Doni irv9n Bolfenkom in Mariborsko kočo v višini 1030 m. Dohod k njemu je od vseh strani la-lieK, prijeten d nižinsko-pl a niški izlet. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. H82 m Pijte original »CHABESO«. 1114 m. Četrti dan mednarodnih rokoborb, ki se vršijo na verandi pivovarne »Union«, je' končal sledeče: Frank (Nemčija) proti Ožovsky (Poljska) neodločeno; Belič (Bolgarija) je premagal Van de Bor ga (Holandija) v 15. minuti; Czon-taiz (Sedmograška) proti Peeascu (Rumu ni ta) neodločeno. Sodil je odlično g. dr. Pipenbacher. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 111 Moderne kopalne obleke in kopalne čevlje itd. — H. J. 1’urad, Aleksandrova c. 7. 1.411 m Radi kvaliteto in ceuc — samo »Karo čevlje!« 985 m Smrt v Muri. Na povratku z neke zaibpve je padel te dni v Muro 28-letni trgovski pomočnik Josip Sinkovič iz Gornje Radgone in je utonil. Njegovega trupla še niso našli. 111 Nesreča delavke. V neki tukajšnji tekstilni tovarni je pletilni stroj v torek zvečer zdrobil desno roko 26-1 e t ni delavki Frančiški Repolu-skovi. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico. m Zopet požar v Račah. Včeraj krog 4. ure zjutraj je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Pulita, po domače Majerja v Račah in ga zažgala. Gasilci so mogli rešit! samo živino, dočim je poslopje do tal pogorelo. škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Šoštanj III. velika sokolska tombola se je vršila 7. t. m. na Prešernovem trgu. Kakor vedno, je tudi tokrat bil obisk zelo velik, ker slovi ta tombola zaradi svojih krasnih in številnih dobitkov. Vso organizacijo je vodil br. Natek, ki zasluži javno pohvalo. Trbovlje Dopis rudninskega vpokojcnca »Slovenec« z dne 23. maja t. 1. poroča iz Trbovelj: 60 Trboveljčanov oproščenih od okrožnega sodišča v Celju radi kupovanja premoga pod roko. Mi rudniški vpokojenci se pridružujemo sklepu kr. okrajnega sodišča v Laškem, ker je obsodilo to pohajkujočo mladino, iz kakšnega vzroka — naj bodo kr. oblasta pošteno obveščene. Pri Trboveljski premogokopni družbi je dovoljeno nabirati premog na zasipu (štirou) le rudniškim vpokojencem, izjemoma tudi tistim aktivnim rudarjem, katerim depu-tatnega premoga zmanjka, pa to le za lastno uporabo, nikdar pa ne za veriženje in prodajo puJ roko. Za to dovoljenje od TPD mora biti hvaležen vsak rud. vpokojenec.Verižeoje in pre-ku po vanje zasipnega premoga škoduje veliko družbi in rud. vpokojencem, in sicer iz tehtnih vzrokov. Pri izsipavanju »plate« (Mist) pomagajo nekateri nabirati premog mladi pohajkujoči mladini, namesto da bi hitro vozičke iz-praznjevali. Pri tem zaostaja delo, ker se tudi šalijo med seboj, rud. vpokojenec pa ne dobi nič, ker je že ves premog pobran. — Družba ima na svojem ozemlju zasip, zato ima tudi polno pravico izganjati nepoklicne ljudi, če se temu protivdjo, pa s kaznijo. Torej apeliramo na družbo: »proč z mladino iz zasipa«. Odrasla mladina v Sokolsko telovadnico ali na delo, šolo obvezni otroci, pa v šolo.Koliko šolo obveznih otrok’ pohajkuje po zasipu, nekaj nazadnjaških »tarlšev namesto v šolo pa otroka v zasip nažene. »fttirc« je nazadnjaški, za stare vpoko-jeoee. Mladina, katera pohajkuje po »štircu« je delomrzna. Tukajšnje rud. ravnateljstvo je že večkrat ukrenilo proti temu veriženju, za nekaj dni ali za leden dni prenehajo, potem p« gredo sipet na to delo. I. B., rudniški vpokojenec- četrtek,. 11. junija 1901. a JUGOSLOVAN Stran 5 Celje 'Sattnerjeve skladbe na koncertu CPD bodo sledeče: »Vstal je gospod«, »Rušklne sanje«, »Svetonočna pesem«, »Nazaj v planinski raj* ter »O nevihti«. Za celjske razmere je to sigurno prvovrsten program, ki nam prikazuje Sattnerja na vseh področjih njegovega stvar-janja. Naj nihče ne zamudi ta koncert, ki se vrši v soboto 20. t. m. ob 20'30 ter v nedeljo 21. ob 17., obakrat v veliki dvorani Celjskega doma. * Komisijski ogled pri Westnovi tovarni. V ponedeljek 15. junija se bo na poziv kr. banske uprave sestala komisija, ki bo proučila napravo čistilne naprave pri tovarni Westen v Gaberju. Prebivalstvo Gaberja, Zavodne, Brega in vzdolž Savinje vse do Rimskih Toplic je trdno prepričano, da se bo ta nujno potrebna čistilna naprava res napravila in da je to zadnja komisija, ki se je morala v to svrho sestati. * Nova kapela v Logarski dolini. Pri vhodu v Logarsko dolino že drugo leto zidajo večjo kapelo. Prvotno smo mislili, da gradi kapelo Aljažev klub v Mariboru v planinske svrhe, sedaj pa izvemo, da bo kapela podružnica solčavske župnije. Ker se zida kapela z javno nabranim denarjem, bi darovalci radi vedeli, zakaj delo počiva, kdo zida in zakaj se ne objavi seznam darovalcev! * Za gasilsko veselico, ki bo v nedeljo 14. t. m. v Celju, je gasilcem v kroju dovoljena polovična vožnja na vseh progah mestnega avtobusa, ki znašajo več kakor osem kilometrov. * Pogreb ge. Kračunove bo danes v Zrečah ob 16. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. * Izlet na Brezje in Bled. Ker se je prijavilo dovoljno število udeležencev, je posebni vlak iz Celja zagotovljen. Kdor se še hoče prijaviti, naj to stori najkasneje do 11. t. m. pri g. prof. Pavliču v Celju. Odhod iz Celja v soboto 13. t. m. ob 14., povratek v nedeljo zvečer. Kupite vozne listke do postaje Bled jezero in bodite 20 minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. * Izzivalci pri ljudskem delu. V torek in sredo se je v mestu izvajalo ljudsko delo. Zavezanci so na Masarykovem nabrežju s pomočjo motornega drobilca mestne občine drobili stari ba-zaltoidni tlak Razlagove ulice, ki je v zdrobljenem stanju izvrsten za gramozenje cest. Znašli so se pa tam tudi neki ljudje, ki so prišli izzivat ter zasmehovat. Oblast bi morala te izzivače prijeti in kaznovati. * Našel se je'v mestu pozlačen uhan. Dobi se na policiji. * Poskusen vlom v gostilno. V noči od ponedeljka na torek sta poskusila hlapca Planinc Anton in Mlinarič Valentin vlomiti v klet gostilne »Branibor«, last g. Robeka na Kralja Petra cesti. Stražniki so ju pa zasačili ter ju aretirali. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je Planinc že nekoč ukradel vino. Prijatelja kapljice so izročili sodišču. * Nezgode. 5-letni Povalej Franc s Tremarja pri Celju je padel s kozolca in si zlomil desno roko. — 23-letna služkinja Robič Marija iz Trbovelj se je peljala v ponedeljek na kolesu, ko Jo je neznan surovež sunil s kolesa, tako da se je nevarno poškodovala na desnem očesu in na glavi. — Oba ponesrečenca se nahajata v celjski javni bolnici. Brežice Prosvetni šef na meščanski šoli. Pretekli teden je nadzoroval pouk na brežiški meščanski šoli prosvetni šef g. dr. Lončar. Meščanska šola v Brežicah bo letos proslavila ob koncu šolskega leta 10-letnico obstoja, ob tej priliki bo ludi razstava izdelkov učenqev in učenk. Avtomobil v plamenih. Na praznik 4. t. m. se je pripetila veletrgovcu g. Franu Lipeju huda nezgoda. Na bizeljski cesti med Brežicami in Zupelevci se je vnel njegov avtomobil, s katerim je napravil izlet v okolico. Škoda je precejšnja. Šmartno pri Litiji Izredno lovsko srečo so imeli proti koncu lova na divje peteline bratje Windischgraetzi. V svojem revirju so ustrelili 5 krasnih petelinov. Te dni se bo vrnil knez Alfred s svojim spremstvom na znameniti VVagensperg, kjer bo ostal čez poletje. Košnja se je začela po vsej dolini. Trava je izredno lepa ter so posestniki zelo zadovoljni, samo vreme včasih nagaja pri sušenju. Razgledna uta. G. beneficijat Fran Pleša gradi krasno razgledno uto na Hribu nasproti be-neficijala. 2>©I©vanje pe zvezdi večernici 101. Ker pa ni bilo tu nič drugega kakor kakteje, so naši prijatelji sklenili vrniti se preko jezera, šli so tedaj iskat ono želvo, ki jih je bila tja pripeljala, a niso je več našli. Opazili so jo daleč na vodni gladini, klicali jo, a zaman, žival se zanje ni zmenila. Enakomerno, je veslala dalje, dokler ni naposled izginila za obzorjem. Grozote hude ure Strela ubila mater in sina — Rakek, 10. junija. Nad vso Notranjsko je včeraj popoldne okrog 4. ure nastala silna nevihta, ki je trajala sicer prav malo časa, toda naredila veliko gorja in škode. Z več krajev poročajo o številnih strelah, ki so udarjale na zemljo. V Dolenji vasi pri Cerknici je treščilo v kozolec nekega posestnika. Kozolec se je takoj vžgal in pogorel. Najhujšo nesrečo pa je povzročila strela na Uncu, ki se nahaja Četrt ure od Rakeka. Pred nekim kozolcem zunaj vaši je vedrilo več ljudi. Bliskalo se je in grmelo vsevprek. Končno se je zabliskalo, da je jemalo vid in strela je švignila v kozolec in ubila tam Marijo Kavčič, ženo nekega delavca in njenega pet let starega sina. Dočim je vrglo njeno mater v nezavest in so jo kmalu spravili k sebi. Nebo se je kmalu zjasnilo in solnce je še lepše zasijalo — toda ne nesrečnemu Kavčiču Silno neurje nad Škofjo Loko in njegovi hčerki, ki objokujeta svoja draga pokojnika. Škofja Loka, 10. junija. Med neprestanim bliskanjem in zamolklim grmenjen so se prepodili po vročem, Bolnč-nem dnevu izza kamniških planin in Karavank nad Škofjo Loko včeraj oikoli 22. ure težiti oblaki, ki niso obetali nič prida. In res se je kmalu zatem vsula strahovita ploha, pomešana s točo, debelo kakor grah. Po nekaterih ulicah je bilo cestišče belo kakor eneg. Naliv, M je napolnil vse ceste z vpolževo dirko«, katere se lahko udeleže tudi nečlani. Na programu je nadalje tudi dirka z zaprekami itd. Prijave sprejema do nedelje popoldne klubov tajnik. Za prve tri zmagovalce so določene lepe nagrade. Industrija peša. Zastoj v lesni trgovini je bil za Kamnik hud udarec, ki je zadel prav vse, kmeta, trgovca in delavca. Iz Kamnika so se prej izvažale ogromne množine obdelanega lesa, saj ga je samo meščanska korporacija prodala letno nad 5000 kubičnih metrov. Danes lesna trgovina po večini stoji, pa tudi v drugih industrijskih panogah se opaža splošna stagnacija. V prvih letih po vojni se je v Kamniku pričela živahno razvijati usnjarska industrija, zlasti s prihodom g. Knafliča, ki je kupil Ter-pinčevo tovarno usnja, jo znatno povečal in sezidal več novih objektov, v katerih je dobilo delo lepo število delavcev. Zadnje leto pa je tudi v trgovini usnja nastal zastoj in tovarnar g. Knatlič je bil že letos dvakrat prisiljen reducirati število svojega delavstva in omejit! obrat, sedaj pa je odpovedal službo vsemu svo- jemu osobju in bo popolnoma ustavil obrat. Delavci, po veliki večini družinski očetje z otroci, so sedaj na cesti brez kruha. Tovarnar g. Knaflič utemeljuje to svojo odpoved s tem, da pri sedanjem zastoju v trgovini usnja ne zmore davkov, ki bi jih moral letos plačati okrog 60.000 Din. Delavstvo je v posebni deputaciji potožilo svoj obupni položaj g. šefu davčne uprave in g. sreskemu načelniku, ki sta obljubila, da bosta storila vse kar je v njihovi moči, da se delo v tovarni ne bo ustavilo. Slovenjgradec V tukajšnji bolnišnici so umrli od 1. maja do 10. junija: Černe Melanija, soproga odvetnika iz Slovenjgradca, stara 45 let, Lukane Ana, žena posestnika iz Topolšice, 24 let, Plamberger Josi-pina, hči mizarja iz Šoštanja, 6 let, Koigler Vid, dninar iz Vuzenice, 26 let, Purčnik Ivan, dninar iz Pernic pri Dravogradu, 39 let, Cigala Marija, dninarica iz Prevalj, 42 let in Plaznik Helena, občinska uboga iz Topolšice, 70 let. Naj v miru počivajo! Nesreče. Deberšek Boltazar, posestnik iz Gaberke pri Šoštanju je padel v domačem kamnolomu tako nesrečno, da si je poškodoval desno nogo. — Debelak Boris, učenec tukajšnje meščanske šole, je padel na kamenita tla in si zlomil desno roko. 31 letni posestnik iz Orlič je pri košnji po neprevidnosti stopil na ročaj kose in kosa mu je prerezala vse žile na levi roki. Vsi se zdravijo v tukajšnji bolnici. Birma bo letos v našem mestu 28. junija, v Starem trgu pa v nedeljo 21. junija. Težko operacijo je prestal šolski upravitelj iz št. Miklavža pri Slovenjgradcu g. Zehrer Vinko. Želimo mu skoro popolno okrevanje! Požar. Na dan sv. Rešnjega Telesa je nenadoma nastal požar in uničil moderno zgrajen kozolec posestnika Križana iz St. Vida nad Valdekom. Ker je nastal požar pozno zvečer, ni bilo mogoče ničesar rešiti. Sosedje sumijo, da je bil požar podtaknjen s cigareto. To Je že sedmi požar v našem okraju v zadnjem času. Novo pročelje je napravil pri svoji hiši g. Gajšek na Glavnem trgu. Pred gostilno Karnič-nik in Mikec pa popravljajo pločnik. Zadnjo soboto nas je obiskalo pevsko društvo »Oljka« iz Celja in priredilo koncert v Sokolskem domu z zelo izbranim programom. Prostorna . Tiran, urar v Litiji je oddal svojo nad-zorniško službo v vodostaju. Glumači so prišli tudi v Litijo. Imeli so seboj opice in tudi medveda. Dva Litijčana sta se skušala z njim v metanju, pa bi eden kmalu drago poplačal svojo drznost, da ga ni zadnji hiji rešili izpod medveda. G. Knol, krojač in zvest naročnik »Jugoslovana« je prenovil svoj krojaški atelje. Vsem, ki hočejo biti dobro oblečeni, ga priporočamo. Zadnje čase poseda okrog postaje starejši možakar, ki je slaboumen. Orožniki so ga prepeljali na orožniško postajo, kjer pa ne vedo, kam z njim. Županstvo naj ga spravi v pristojno občino. Zastrupljen pes. G. Slancu Radoiu je poginil pred dnevi že drugi najboljši lovski pes. Baje je bil zastrupljen. Cene živini so zadnje čase zelo padle. Tako so n. pr. na Polšniku na zadnjem živinskem sejmu prodajali pitane vole po 3 Din kg. Kljub temu pa je cena mesu pri nas še vedno 16 Din za kg, dočim je povsod drugje že po 10 Din. Skrajni čas je, da odločilna oblast nekaj ukrene, da se znižajo cene mesu. Kačje leto. Da bo letos mnogo kač, kaže že dogodek, ki se je pripetil pred dnevi »Za Savo«. Sin narednika g. Semeniča je opazil na kupu kamenja pri Savi tri modrase, in sicer dva mladiča in starca, ki je bil dolg 60 cm in debel kot palec. Vse tri je ujel v precep in jih odnesel v steklenici v litijsko šolo. Dva orožnika sta pa ubila kar na cesti proti Ponovičam lepega gada. Varujte se kač! Cesto za Savo pri občinski hiši so vendar posuli in znatno dvignili. Zahvala gre g. Le-bingerju, kajti ta cesta je bila posebno v zadnjem času ob deževnem vremenu v zelo slabem stanju. Tepež. V Gradcu pri Litiji je napadla vso družino Premkovo, oboroženo s koli, posestnika Gregca, ki je moral klicati na pomoč orožnike. Med obema traja že od nekdaj sovraštvo. Trebnje Cement za polovično ceno. Kr. banska uprava bo tudi letos oddajala cement za polovično ceno ornim kmetovalcem, kateri hočejo urediti svoje hleve, gnojišča in gno,[nične jame. Prijave sprejema županstvo do 25. junija. Trpinčenje živali. Pod tem naslovom je prinesel »Jugoslovan« 4. junija notico iz Ljubljane, v kateri poroča, da se bo moral Franc Kolenc iz Trebnjega zagovarjati radi trpinčenja živali, ker je strpal na vozilo preveč živine. Ker so nastale govorice da je pisec te notice naš dopisnik te Trebnjega izjavljamo, da je bila vest prejeta na ljubljanski policiji in da pisec teh vrstic ni naš dopisnik v Trebnjem. Premeten berač. Ž and ur m eri j a v Trebnjem je aretirala že nad tridesetkrat kaznovanega berača in nasilneža Pintarja Karola iz Škofje Loke, ki se je potepal v okolici Trebnjega. Po okoliških vaseh je nabiral milodare za pogo-relce, vmes je pa tudi beračil. V nekaterih nišah je bil prav nasilen in je grozil ter razbijal, če je bil prejeti dar premalenkosten. Izsiljeval je denar pod raznimi pretvezami in grožnjami. Tako je vzbujal tudi strah v vasi Križ, kjer je nekaterim grozil in beračil za po-gorelce. Seboj je nosil 8 Tiietersko vrv, s katero se je lahko povzpel na okna in se spuščal v »obe. Možak je bil pri aretaciji še zelo drzen in se bo sedaj moral zagovarjati pred sodiščem za svoje pustolovščine. »Žeutev« na našem odru. V nedeljo zvečer k je gostovala družina mokronoškega Sokola v Trebnjem in nam je predstavila uspelo veseloigro »ženitev«. Vsi igralci so prav dobro odigrali svoje vloge. Seja mirenskega okrožja. V nedeljo se je vršila na Rakovniku seja mirenskega sokotoke- ta okrožja, ki je razpravljala o okrožnem zletu, i bo v nedeljo na Rakovniku. Sejo je vodil načelnik okrožja br. Tomšič in je poročal, da se okrožni zlet vrši in da je pričakovati velike udeležbe. Ta velika prireditev bo manifestacija našega dolenjskega sokolstva za to vsem na bratsko svidenje v St. Buipertu v nedeljo 14. junija. Poljčane Občni zbor naše planinske podružnice bo t nedeljo 14. junija v hotelu g. Mahorič v Peklu ob 16. ui’i. Sokolske slovesnosti v Oplotnici v nedeljo 7. junija, se je ob priliki razvitja prapora, udeležil tudi naš pevski zbor. Zel je pod vodstvom neumornega pevovodje g. Jnnka Živka, šolskega upravitelja lz Stuedenic s svojimi pesmimi, kjedkoli se je pojavil, navdušeno odobravanje in priznanje. Želimo temu edinemu pevskemu društvu v Dravinjski dolini še mnogo razmaha in uspehov. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno Občni zbor trgovskega Jrušiva »Merkur« Iz govora predsednika Tekom 32 let, so se razmere v našem gospodarstvu in v naši trgovini popolnoma predrugačile. Napredovala je Izobrazba, dobili smo strokovne knjige, dobili smo strokovno Šolstvo od trgovskih nadaljevalnih šol in tečajev po-čenši pa do trgovinskih akademij. Napredovala je razčlenjenost in številnost v trgovini In narodna osamosvojitev v trgovini dosegla stopinjo, ki sl jo ob pričetku tega stoletja nismo mogli zamišljati drugače kakor v ciljih in v vzorih. Razvili so se denarni zavodi na narodni podlagi in dobili smo marsikatero trgovisko pomožno napravo, ki je v trgovini potrebna. Včasih smo bili edina nacionalna trgovinska organizacija, ki ji je bilo prekvasiti trgovski stan v naši domovini. Danes imamo po vseh okrajih izvedeno trgovsko organizacijo v gremijih, ki so povezani v zvezo trgovinskih gremijev. Naše matično društvo, ki je bilo srečno zasnovano v nevšečnih časih kot skupna organizacija gospodarjev in sotrudnikov, je ostalo kljub velikim izpremem-bam v duhovnem in socijalnem pogledu skupna organizacija. Obnesla se je v živem življenju In Je gotovo odločilno pripomogla do tega, da pri nas nikdar ni prišlo do preostrih nasprot-stev v službenem razmerju. Miselno smo pripravljali razumevanje za potrebe napredujočega časa med prvimi, če ne prvi, smo med prvimi praktično gojili razumevanje za socijalne zahteve in širili smisel za socijalno kulturo. Ne smemo pozabiti, da se je vsa miselnost temeljito preobrazila in da dandanes po skrbni pripravi duhov smatrajo za sprejemljive in potrebne take naprave socialne vrste, za katere včasih ni bilo nagnjenja In umevanj? ker so bili časi drugačni in so bile dane boljše prilike celo prav mladim trgovcem za gospodarsko samostojnost v trgovini. Pisana je danes v trgovini že razčlenjenost in mnogobrojno je že število samostojnih trgovinskih obratov v toliki meri, da smemo in moremo govoriti že o gnječl in tuintam celo o prenapolnjenosti. Kupčljskl obseg se zožuje ob napredujoči konkurenci stanovskih gospodarskih naprav za oskrbovanje z živili in potrebščinami, pa postaja vedno manj lzgledov In -priložnosti za samostojno nastanitev dr. Frana Windischerja trgovinskega naraščaja. Z druge strani se slabšajo tudi možnosti tolikega zaslužka, ki omogoča prihranke ln nabirke v krepkih In zdravih letih za stare zobe. Številen trgovinski naraščaj, ki ga imamo ln ga še dobivamo, vidi, da se mu zapira pot do trgovinske samostojnosti. Tako nastaja tudi na strani preudarnega gospodarja razumevanje za potrebno starostno preskrbo sotrudnikom in pomočnikom v trgovini, kajti zavest o primerni preskrbi vzpodbuja deloljubnost nameščanca ter udanost in vnetost podjetju in gospodarju. Tekom letošnjega leta smo Imeli priliko slišati, kako napreduje smisel in razumevanje za socialno kulturo v trgovskih vrstah in kako vodilne glave med trgovci sami izprevldevajo, da je treba računati z bistveno izpremembo položaja v trgovini, z razpoloženjem duhov in z zahtevami socialnega napredka. Težavne so dandanes razmere v gospodarstvu in naša trgovina živi dolgo časa že v skrbeh. Kupčijski promet pada spričo oslabele kupo-valne sile zlasti našega kmečkega prebivalstva tembolj, ker je mrtvilo zavladalo v lesni kupčiji in obrtnosti. O krizi se je zadnje čase v gospodarskih zastopih mnogo govorilo in po pravici povdarjalo, kakšne muke trpi naša trgovina spričo velikega števila konkurzov in še večjega števila prisilnih poravnav, ki so posledice nesrečnega zakona. Zvestoba ln poštenje gresta nazaj in je nevarnost, da Izgubijo naši kraji dober kupčijski sloves, ki pomenja velik In važen aktlvum za trgovino in trgovca. Pripravlja se nov obrtni zakon in se širijo vesti, da preti nevarnost sposobnostnemu dokazu v trgovini. Odprava onosno oslabitev sposobnega dokaza, ki je važna zaščita trgovskega stana, bi bila velika izguba za trgovski srednji stan In je seveda za nas popolnoma nesprejemljivo stališče, da se veljavni sposobnosti dokaz ruši, ker Je fundamentalna zahteva naše trgovine, da ga je treba dopolniti in dovršiti glede važnih trgovinskih strok. Naša trgovina zahteva odpravo prisilnih poravnav izven konkurza prav tako odločno, kakor mora zahtevati v novem obrtnem redu utrditev in zgraditev sposobnostnega dokaza. Opozorilo vinogradnikom! Najnevarnejša trtna bolezen, t. j. peronospo-a se je ponekod že pojavila in ogroža letošnji pridelek. Mnogo vinogradnikov namreč Se doslej ni poškropilo trt. S tem delom ni odlašati, temveč je takoj poškropiti trte na fino in obenem temeljito vse zelene trtne dele z zarodom vred. Nobeno delo ni tako nujno izvršiti, kakor škropljenje; o tem si moramo biti na jasnem. Ce se namreč zamudi pravi trenutek prvega škropljenja, je pozneje ves trud zaman. Kar je enkrat napadeno od paleža, se ne da več rešiti. Ves boj proti tej najopasnejši bolezni vinske trte obstoji le v tem, da jih pravočasno poškropimo z 1-odstotno raztopino modre galice in apna. Letos bi se morale pravzaprav trte poškropiti že koncem maja odnosno najkesneje do 10. junija. Zelo ugodno letošnje vreme za razvoj te bolezni, t. j. obila vlaga in obenem ugodna toplota od 25 do 28° Celzija, zlasti prve dni tega meseca, omogočata, da se bo ta nevarna bolezen zelo hitro širila. Brezdvomno je že mnogo zamujenega, kdor ni doslej poškropil trte. Ker v tem času trta hitro rase in se razvija, naj se tudi drugo škropljenje izvrši najkesneje v 8 do 10 dneh za prvim, tretje pa kakih 14 dni do 3 tedne pozneje. Nič zato, če bomo potem škropili še v četrtič prve dni julija. Vinogradniki, zavedajte se, da je vse škropljenje z galičnim škropivom le preprečevalno delo, ki ga moramo o pravem času in natančno izvršiti, če hočemo imeti uspeh. Gospodarske vesti X Pravilnik o nadzorstvu svežega sadja, namenjenega za izvoz. Minister trgovine in industrije je sporazumno s poljedelskim ministrom predpisal Pravilnik o nadzorstvu svežega sadja, ki je namenjeno izvozu. X Uredba žitnega koiisuina v Češkoslovaški. Po dolgotrajnih razpravah se je ministrski svet danes zedinil glede načel, na katerih naj so zgradi zagotovitev žetve. Po informacijah »Pra-ger Presse« je predmet sporazuma ureditev žitnih cen, ki gre za stabilizacijo povprečnih cen. Ta naloga se poveri neki družbi, ki bo urejala uvoz žita in določala cene za veleprodajo in za potrošnjo. Ta urad za urejanje cen se ustanovi začasno za dve leti. Ali bo obstojal še naprej, bo odvisno od tega, kako se bo izkazala ta uvedba in metode reguliranja cen. Na čelu družbe bo predsednik — to bo častno mesto — in pa ravnatelj. Oba bo imenovala vlada. X Mednarodni kongres agrarcev v Pragi. Četrti mednarodni kongres agrarcev se je zaključil. Sprejetih je bilo okrog 20 resolucij. Prva resolucija priporoča, da se intenzivno prične z nadaljevanjem pogajanj za ustanovitev obče organizacije za prodajo žitaric na mednarodnem tržišču in da se sklene poseben sporazum med posameznimi državami, ki izvažajo in uvažajo žitarice. Te države naj bi uživale posebno ugodnosti in preference. Sprejete resolucije priporočajo dalje, da se protekcionistične javne dajatve v posameznih uvoznih državah izvajajo na način, da se za te pridelke dosežejo rentabilne cene. Prihodnji kongres se bo vršil leta 1933; v Budimpešti, Borzna poročila dne 10. junija 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 10. junija. Amsterdam 22'72 do 22-78, Berlin 13-4025—13-4325, Bruselj 7875, Budimpešta 9-8617-98917, Curih 109530 do 1098-30, Dunaj 7 9314-7-9614. London 274'64 do 275-44, Newyork 56-32—56-52, Pariz 220'34 do 222-34, Praga 167-09—16789. Trst 294-80 do 296-80. Zagreb, 10. junija. Amsterdam 22"75—22"78, Dunaj 793-14—796-14, Berlin 13-4025—13-4325, Bruselj 787-50 bi., Budimpešta 986-12—989-12, London 274-64—275-44, Milan 294-85—296-85, Newyork ček 56-32—56-52, Pariz 220-34—222-34, Praga 167-09—167-89. ZUrich 1095-30—1098-30. Beograd, 9. junija. Amsterdam 22-72—22"78, Berlin 13-4025—13-4325, Budimpešta 98617 do 989-17, Dunaj 793-14—796-14, London 274'64 do 275-44, Milan 294-77—296-77, Newyork 5632 do 56-52, Pariz 220-34—222"34, Praga 167-09 do 167-89, Stockholm 15-1323-15-1723. ZUrich 1095-30—1098-30. Dunaj, 10. junija. Amsterdam 286-38, Atene 9-2313, Beograd 12-59, Berlin 168-78, Bruselj 99-08, Budimpešta 124-04, Bukarešta 4-2337, London 34'6057, Madrid 71, Milan 37-2525, Newyork 711-20, Pariz 27-87, Praga 21-0775, Sofija 5-1525, Stockholm 190-65, Kopenhagen 190-45, Varšava 79-72, Curih 138-09. Curili, 10. jun. Beograd 9-1175, Pariz 20-1825, London 25-075. Newyork 515-35, Bruselj 71-50, Milan 26-98, Madrid 50"75, Amsterdam 207"40, Berlin 122-32, Dunaj 72'45. Sofija 3-735. Praga 15-27, Varšava 57'85, Budimpešta 90-05. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 10. junija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85—86-50, Vojna škoda ar. 412—413 (412), kasa 412-413 (412), jun. 413-413-50 (413). jul., avg. 413 d;, dec. 413-50—414-50 (414). 4% agr. obv. 51 bi., 7% Bler 80375—80-50 (80-25 do 80-375), 8% Bler 90-25—9050 (90-50), 7% pos. hip. b. 82 d., Begluške 65—66. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 950—960, Union 167"50—170, Jugo 68—69. Ljublj. kred. 120 do 125, Medjunarodna 68 d., Narodna banka-6800 do 7200, Srbska 191—193. — Industrija: Šečerana Osijek 247-50—251, Trboveljska 235 do 250. Slavonija 200 d.. Vevče 120—125. — Nar. šum. 25 d., Guttm. 115—122, Slaveks 25 do 30, Danica 73—75, Drava 235—236. Nar. mlin. 17 bl„ Isis 50 bi., Dubrovačka 300 do 330, Jadr. pl. 512—546. Beograd, 9. junija. 7% inv. pos. 86—86-50, 7% Bler 80-75, 8% Bler 90, 7% pos. hip. b. 82-50 do 83-50, 4% agr. obv. 49—50, 0% begi. obv. 64 do 66-25, loterijske sr. 90, vojna škoda 413, Narodna banka 7000, Beogr. zadr. 6800—7200, Izvozna 670. Dunaj, 10. junija. Bankverein 15'10. Dunav-Sava-Adria 1285, Prioritete 91-75, Ruše 23-50, Trbovlje 27'60, Leykam 2-40. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 10. junija. 7% Blaire 79 50—80. Newyork, 10. junija. 8% Blaire 8775—89, 7% Blaire 79-50—80. 7% pos. drž. hip. b. 80—83. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno stalna, brez prometa. Novi Sad, 10. junija. Pšenica: arednjebaška, baška okolica Novi Sad 172-50—177-50. baška okolica Sombor 162'50—167-50, potiska šlep, gornjeban. 182'50—187 50, gornjebaška 177-50 do 182-50, ban. Bega šlep 177-50—182-50. ostala neizpremenjena. — Koruza: baška, sremska okolica Indija 100—102, ostala neizpremenjena. Promet: pšenica 11 vagonov, koruza 10. moka 5. otrobi 3 vagone. Tendenca: mirna. Budimpešta, 10. junija. Tendenca: stalna, promet: miren. Pšenica: jun. 14-54—14-58 (14-54 do 14-55). Koruza: jul. 13-83—13-98 (13-90—13-91), avg. 13-98—1410 (13-98—1401), maj 1162 do 11-72 (11-66-11-68). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa. Spcrf DRŽAVNO PRVENSTVO Ilirija — Hašk V nedeljo se bo odigrala v Ljubljani na igrišču Ilirije tekma za državno prvenstvo med Ilirijo in Haškom. Oba nasprotnika sta na koncu tabele in nujno potrebujeta točk. Haška dobro poznamo. Slovi kot tehnično sijajna- kombinacijska enajstorica, ki pa ne zna streljati. V vseh dosedanjih tekmah so bili svojim nasprotnikom nadmočni, vendar pa so ostali brez zmage radi neodločnosti pred golom. Ilirija ima hvaležno nalogo. Nudi se ji prilika, da popravi debakl v Splitu in pokaže, da je bila katastrofa le prehodnega značaja. Iliriji se pač pozna, da še ni vajena vsako nedeljo težkih tekem. V prvih dveh srečanjih Je moštvo zadovoljilo in izgubilo z minimalno razliko po enakovredni Igri. Na vročih splitskih tleh so igrače zapustili živci ln moštva ni bilo spoznati. Igrali so tako slabo, da so mnogoštevilni Zagrebčani, ki so videli obe prejšnji tekmi Ilirije, vpraševali, če je to isto moštvo, ker sl take igre drugače niso mogli predstavljati. Pričakujemo, da bo enajstorica Ilirije pokazala, da ni tako slabo, kakor bi človek mislil z ozirom na splitski debakl. Tekma se prične ob 17’30. Predtekma Elan (Novo mesto) — Ilirija rezerva ob 16. Sabljaški turnir v Ljubljani Sabi jaška sekcija SK Ilirije, Ljubljana, priredi dne 13. in 14. junija v telovadnici Sokola Ljubljana, Narodni dom, juniorski turnir v floretu za dame tn v sablji za gospode. Turnir vodijo gg. dr. Milan Dular, dr. Stanko Lapajne ter podpolkovnik v p. g. Rudoir Cvetko. Jury so prevzeli gg. Oskar Raunacher, Inž. Karel Honzak, Erle Gombar, podpolpovnik I. Ožegovlč. Turnir se prične v soboto 13. junija ob 15. url. Udeleže se ga tudi gostje lz Maribora in sicer za floret in sabljo. Sabljaška sekcija SK Ilirije vabi vse športnike, da posetijo ta turnir, kjer bodo imeli priliko navdušiti se za najbolj viteško panogo športa. Dobrodošli so vsi. Vstopnina prosta. Razpis 10. zvezdne propagandne dirke v Celje dne 14. junija 1931. I. Pododbor Zagreb na progi: Zagreb—Celje km 101, start v Zagrebu ob 5. uri zjutraj, cilj pri Grenadirju na Bregu pri Celju. II. Pododbor Ljubljana in Triglavski pododbor na progi: Ljubljana—Celje, km 74, start v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1 ob 5. uri 50 minut, cilj v Celju pred hotelom Skoberne. III. Pododbor Maribor na progi: Maribor— Celje, km 64, start v Mariboru pri vodovodu ob 5. uri 50 minut, cilj pred trgovino Gams v Gaberju pri Celju. IV. Pododbor Celje: Klub slovenskih kolesarjev Celje na progi: Celje—Frankolovo—Celje, km 26, start pred trgovino Gams v Gaberju ob 6. uri 30 minut, cilj istotam. Kolesarski klub Vransko na progi: Vransko— —Celje, km 25, start na Vranskem ob 7'30 uri, cilj pred hotelom Skoberne. — SK Sava Sevnica na progi: Sevnica—Celje, km 48, start v Sevnici ob 7. uri zjutraj, cilj pred Grenadirjem na Bregu. V. SK Disk, Domžale na progi: Domžale— Celje, km 61, start v Domžalah ob 6'20 uri, cilj pred hotelom Skoberne. VI. Kolesarski klub Zagorje na progi: Zagorje—Celje, km 53, start v Zagorju ob 6’30 uri, cilj pred hotelom Skoberne. Moderna električna svetilna telesa 1 nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione eto.) Iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKTROINDUSTRIJA D. D. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 Telefon Internrban 2314 983 VII. Kolesarski klub Novo mesto na progi: Novo mesto—Celje, km 92, start v Novem mestu ob 5. uri zjutraj, cilj pred Grenadirjem. Splošna določila Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ln se mora strogo držati cestno policijskih predpisov. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem In rabljivo zavoro. Pravico starta imajo vsi člani klubov, včlanjenih v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije, ki posedujejo Savezno izkaznico. Prijavnino določi vsak pododbor v svojem delokrogu. Vsi prvaki prejmejo kolajne, druga mesta diplome ln tretja priznanlce. Edo Vučko, tajnik. Mirko Pajs, predsednik. Avgust šumer, tehnični referent. “Radio Ljubljana, četrtek, 11. junija. 12.15 PJoi*5e (ruska glasba, šlagerji). 12.45 Dnevne vesbi. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbo-hrvašoina. 19.30 Dngo Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Prenos ljubljanske opere: Verdi: »Rigoletto« (gostuje S. Banovec). 22.30 Cas, dnevne vesti. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 12. junija. 12.15 Plošče (odlomki iz oper, resna glasba). 1246 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (novi repertoar: Narodne igre). 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krek. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 11. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera). 7.41 Plošče. 10.40 Koncert. 11.41 Radio kvartet. 15.40 Plošče. 17.10 Orkestralni koncert. 19.41 Plošče. 19.55 Koncert. Zagreb, petek, 12. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.15 Koncert (Beograd). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Beograd, četrtek, 11. junija. 11.90 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodni napevi. 17.90 Vokalni koncert. 18.00 Narodne na harmoniko. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Klavirsloi koncert. Beograd, petek. 12. junija. 11.30 Plošče. 12.46 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolski Radio. 16.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi. 17.30 Kvintet. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Koncert. 21.30 Odlomki operete >Grofica Marica«. 22.300 Novice. 22.50 Večerni koncert. Praga, četrtek. 11. junija. 11.30 Plošče. 12.90 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 17.10 PlošSe. 19.05 Moravska Ostrava. 20.00 »Dobra vila«. 21.30 Komorna glasba. 22.15 Orgle. Praga, petek. 12. junija. 11.90 PiošSe. 12.90 Brno. 13.30 Radio orkester. 17.00 Jubilej sv. Antona. 17.50 Plošče. 19.30 Slovaške narodne pestuj- 20.05 Ljudska glasba. 22.15 Sodobna glasba. Kavarna Restavracija - Klet „Zveida“ Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 hoče elegantno oblečen biti, naj se zglasi pri Gombocu Maribor Tattenbachova ul. 41 pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarnadoktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Razp is Razpisana je služba občinskega tajnika v Loškempotoku srez Kočevje. Prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 20. junija 1.1. županstvu. Za službo imajo prednost, ki so obenem organisti. Osebna zglasitev se za enkrat ne želi. Plača ln dohodki po dogovoru. 1420 Folomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Telelon 2059 Premog suha drva PogaikiL, Bolioriteva »lic« 5 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Na prvovrstno domačo hrano sprejmem par boljših gospodov ozir. dam v strogem centru, poleg magistrata. — Naslov v oglasnem oddelku .Jugoslovana". 1427 Dame! 1413 Pletene opanke po meri moderno ln okusno izdelane, p o na) nižji ceni Vam nudi Mokorel Jože čevljarna Ljubljana, Mirje 2 Nogavice, rokavice, volna in hombai 468 tajceneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa ln Stari trg