c-MMons ta nbbonamento postale, mm £uitjllna pla&UB f|rtwlri« Ljubljana, četrtek 26. februarja 1942-XX Cena cent. 78 U pravuistvo; i^juDijana, Puccinljeva oilca 5 — leleton 3L 31-2* 21-22, 31-24 aiseratni oddelek: LJubljana, Pucclnl-jeva ulica 3 — leietoD 31-25, 31-28 Podružnica Novo mesto: ujubijansK« cesta St- 42 Računi pri poŠt. Se k. zavedu: LJubljana n. 1774» uc^o iAaiufbl vu en oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione PubbHHtš Italiana 8. A^ Ullano Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica Stev. A, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisa se ne vrača jc CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione PnbbHcftd Italiana S. A. Milano Spsuadl patr©I w Cirenaiki Zavrnjen angleški napad pri Mekiliju — Štiri angleška letala sestreljena — Bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih SH Jc objavil 25. februarja naslednje 634. vojno poročilo: Sovražna izvidniška skupina je napadla našo postojanko vzhodno od Mekiiija. Fo kratkem boju je bila zavrnjena in se 3« morala umakniti. Siloviti peščeni viharji so v Cirenaiki preprečevali delovanje letalskih sil na obeli straneh; nemški lovci so sestrelili štiri sovražna letala. Nadaljevale so «e dnevne in nočne ak-c:je letalstva proti otoku Malti. Zadeti so bili važni cilji in nekatera letala uničena na tleh. Sestanek sveta trojnega pakta Berlin, 25. febr. s. Pod vodstvom nemškega zunanjega ministra von Ribbentro-pa je imel včeraj stalni svet Trojnega pakta v Berlinu svojo izredno sejo. Udeležili so se je italijanski veleposlanik Dino Al-ficri kot zastopnik italijanske vlade, general Hirsoi Ošima kot zastopnik japonske vlade in načelniki raznih organizacij Trojnega pakta. JAPONSKI PRITISK PROTI RANGUNU Angleške čete so se na jugu Birme umaknile na nove postojanke na desnem bregu reke Sitang Šanghaj, 25. febr. d. Po vesteh z bojišča v Birmi so se morale britanske cele pred naraščajočim japonskim pritiskom ponovno umakniti na pestojanke bliže Rangunu. Britansko poveljništvo v Ran-gunu v zadnjem poročilu tudi samo priznava, da so britanske čete zasedle nove postojanke onkraj reke Sitang. Japonsko letalstvo ima na birmanski fronti odločno premoč in učinkovito podpira napredovanje japonske pehote. Nasprotnikovo letalstvo nudi le neznaten odpor. (f) Odbiti sovjetski napadi sta I&ga vzhodnega bojišča — Neprestani letalski napadi na Sevastopelj T> Hitlerjevega glavnega stana, 25 februarja. Vrhovno poveljništvo nemške ;ke 'e objavilo naslednje poročilo: V južnem odseku vzhodnega bojišča nlbili nemški, rumunskj in madžarski oddelki sovjetske napade. V severnem od« >ku se borb" nadaljujejo izmenoma z obrambo in ofenzivo. Neprestani letalski napadi na Sevasto-polj so v mestu fn v pristaniškem okraju povT.rcčili velike požare, V vodovju trdnjave so bombe močno pokodovale sovjetsko krržarko. V severni Afriki izvidniško 'Vlovan?^ na obeh straneh. Nemški l>vei "sa sestri M v; ri britanska letala. Bombe najtežjega kalibra so zadela pristanišče podmornic v La Tal- tti na Malti. V vodovju okrog; Anglije »o letalsk* si-5e razpršile preteklo noč britanski kon voj severno od Cromerja, Dve trgovski ladji f velikega obsega sta bili tako hndo zadeti, j da je treba računati z njunim uničenjem, j V teku napadov posameznih britanskih ] bombnikov v Nemškem zalivu je sovraž- I nik preteklo noč izgubil tri letala, j Pilot ene izmed letalskih lovskih es'sa- \ der, Koppen, je včeraj sestrelil štiri sov- j ražna letala in s tem dosegel svojo 72. j zmago v zraku. Smrt finskega športnega prvaka na bojišču i Bern. 25. febr. d. Iz Helsinkov javljajo. ! da jc na finsko-sovjetskem bojišču padci ' finski svetovni prvak v smučki h skokih i Paavo Vierto. Pokojnik je služil kot prosto-i voljec pri pehoti SS. Vierto si je pridobil j naslov svetovnega prvaka v smuških sko-kih na tekmovanju v Cortini d'Ampezzo L 1941. ,.wwi.«tw.w ^^.iievaifje V cbširaem govora fe skušal ameriški predsednik opravičiti svo|o politiko, ki veži poraza do poraza Bali že docela obvladajo. Sovražnikova obramba utegne biti koncentrirana le že na posameznih nepomembnih točkah ln splošnega položaja ne bo mogla v ničemer spremeniti. Japonska podmornica v kalifornijskih vodah Tokio, 25. febr. (Domei.) Japonski glavni stan je v sredo popoldne objavil, da je Japonska podmornica, ki operira v vodovju ob kalifornijski obali, 24. februarja obstre-obale Kalifornije. qq mh ml mh mlml u ljevala ameriške vojaške objekte vzdolž obale Kalifornije. Poročilo japonskega glavnega stana pripominja, da je japonska podmornica pri tem dosegla izredno uspešne rezultate. Buenos Aires, 25. febr. d. O včerajšnjem napadu japonske podmornice na kalifornijsko obalo Zedinjenih držav se je po Informacijah iz Washingtona naknadno še zvedelo, da je bila japonska podmornica zelo velikega tipa. Podmornica se je kalifornijski obali približala na oddaljenost približno ene milje in je nato izstrelila 20 granat na ameriško petrolejsko rafinerijo, ki je približno 50 km severno od mesta Santa Barbara. VVashingtonska poročila so sicer prvotno trdila, da ni bila povzročena večja škoda in da tudi ni bilo človeških žrtev, vendar se je iz drugih virov zvedelo, da so granate japonske podmornice dobro pogodile določene cilje. Podmornico je bilo mogoče videti na obali, dokler se ni stemnilo. Navzlic temu, da je na sosednih ame- riških oporiščih zbranega dokaj ameriškega mornariškega letalstva, vendar je japonska podmornica lahko nemoteno končala svoj napad. Buenos Aires, 25. febr. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da so sovražne podmornice v bližini Atlanske obale torpedir3le 887-tonsko petrolejsko ladjo »Rcpublic«, ki pripada družbi »Petroleum Navigation Comp«. Hkratu je bilo službeno objavljeno, da sta bili potopljeni ameriški rušilec »Trux-tum« in tovorna ladja »Pollux«. Prvj je izpodrival 1200, *Pollux« pa 6035 ton. Pri tem je utonilo 190 ljudi. Izgon tujih državljanov z ameriškega za pada Tokio. 25. febr. (Domei) Rooseveitov odlok, da mora 10.000 pretežno na zapadni obali Zedinjenih držav živečih tujih državljanov zapustiti svoja bivališča, je zbudil posebno ogorčenost v krščanskih krogih na Japonskem. V teh krogih izjavljajo, da pomeni ia Rooseveltov sklep naj brezobzirne j Se dejanje, ki jih je kdaj kdo zakrivil nad nemočno narodno manjšino. To dejanje predstavnika tako zvanega krščanskega naroda pomeni katastrofalen udarec za prizadeto prebivalstvo. V omenjenih japonskih krogih pripominjajo, da je ta Roo-seveltov najnovejši brezobzirni akt celo v samem ameriškem prebivalstvu zbudil ogorčene proteste. Ameriška pomoč eangkajšku nemogoča Ker je birmanska cesta že blokirana, Zedinjene države ne morejo več pošiljati vojnih potrebščin v čungking Rim. 25. febr. s. Ob obletnici \Vashlngto- novega rojstva je imel Roosevelt govor, v katerem je poskušal opravičiti poraze, ki uh doživljajo angleške in ameriške sile na raznih frontah Opozoril je na to. da sta tudi Washington ln njegova vojska celih osem let prestajala največje težave in doživela ponovne poraze. Sedanja vojna je vojna čisto novega značaja, po svojih me-točah, orožju in teritoriju, na katerem se razvija, povsem različna od drugih. Vojna te izbruh r.: t na vseh kontinentih, na vs«h iror.iih na vseh svetovnih letalskih potili; .1*0 - a vam dejal je Rosevelt rekel, da si pi dstavite ves svet. da bi lahko z menoj slo U ii podatkom in obeležbam bojnih črt, ki so speljane okrog sveta. Obširni oceani, ki smo jih svoj čas proglasili za naše zaščitnike pred napadi, so postali neskončna rojišča. Roosevelt je nato govoril o življenjski važnosti, da se ohranijo svobodne oskrbovalne noti. če se silam trojnega pakta dopusti, da bi izolirale posamezne vojskujoče se države kakor Ameriko. Kitajsko! Rusijo in Anglijo, je jasno predvsem, da ne bomo mogli več pošiljati pomoči Kitajski. Če bi izgubili svoje prometne zveze v južnozapadnem pacifičnem oceanu, bi prešle vse dežele na tem področju z Avstralijo in Novo Zelandijo pod japonsko oblast. Prav takšne posledite b: nastale, če bi. prenehali pošiljati orožje in strelivo v Anglijo ln Rusijo. Roosevelt je nato kritiziral elelo izolacio-nistov, ki so kljub izbruhu vojne vztrajali pri svoji opoziciji nasproti predsednikovi politiki. Izolačlonisti so hoteli, je dejal, da bi ameriški orel vodil politiko noja. sc-daj se hoje. da bi ta noj spet dvignil glavo iz peska in bi radi, da Di se narodna ptica spremenila v želvo. Roosevelt je nato opozoril na nujno potrebo, da se ohranijo proste poti po severnem in južnem Atlantskem oceanu po Indijskem oceanu in južnem Pacifičkem oceanu. To je življenjskega pomena in predstavlja nalogo, ki zahteva veliko mero poguma, iniciativnega duha in velikih sil. Da bi se to lahko doseelo, je potrebno, da se obvlada tudi ozračje na vsem tem področju. V ta namen pa so potrebni težki bombniki z velikim akcijskim radijem. Lahke bombnike in strmosflavce bo treba s tovornimi ladjami pošiljati na pomoč zaveznikom. Pot teh ladij je dolga in na mnogih krajih nevarna. Predsednik je nato eovoril o ameriških silah ki so angažirane v borbi proti sovražniku in o -pričetnih« uspehih Japonske. Skušal iih ie onravičiti na ta način, da ie obrazložil prejšnjo ameriško politiko. N a ta način je skušal zmanjšati poraz pri Pearl Harbouru. Naedasil ie. da bi bili japonski usnehi neizbežni, tudi če bi ameriškega brodov ja ne za de! tako hud udarec. Nato je odsrovarial na očitke, ki so se pojavili na račun vlade, ki naj bi bila delno p-ikrila resnico. Roosevelt ie dejal: skoraj sleherna radijska oddala osi, bodisi rimska aTl berlinska ali tnkiiska. je n<=nosredno citirala izjave ah članke Američanov, ki bo podali v niih take očitke. Ameriški narod se mora zavedati, da v mnogih primerih ni mogoče vsp*ra povedati o vojaških operacijah ameriška vlada bo povedala resnico toda hkrati bo vztrajala pri potrebni diskreei-ji. In ta obveznost diskre-ciip velia tudi za kritike vlade. Po tei ponovni omemhi »kritikov« je Roosevelt obsodil delo »razširievalcev govorica in »zastnmlievaloev duhov«. Oovori! je tudi o vojni rtrodnkcii I in ie d«Hal da ie "določil ciHe. ki iih ip treha dnpeči na pod-ročiu nrodukciie letal, tankov t^nov 'n la-dli. Pozval je vse panoge industrije, da odločno napno vse svoje sile v ta namen. Naša generacija se zaveda, je dejal, da • je narod mnogo važnejši od življenja posa- j meznika, pa "tudi od sleherne skupine po- i sameznikov. žrtve ne štejejo, ko gre za i živlienje naroda, mi vemo je Roosevelt dejal, da se bodo morale žrtvovati cele generacije in cela stoletja, preden bo mogoče obnoviti naše demokratske koncepcije, če borno v tej vojni premagani. Roosevelt je nazadnje govoril o narodih, ki so se združili v vojni in zatrdil, da ti narodi pozdravljajo ponosno rusko vojsko, ki pravkar praznuje svojo 24eltnico. Nazadnje je ves ! ameriški narod pozval, naj doprinese vse. Odmev na Japonskem Tokio. 25. febr. s. Zastopnik vladnega ! informacijskega urada je izjavil, da je Roosevelt o vo priznanje, po katerem Japonska sedaj že kontrolira južni zapadni predel Pacifiškega oceana, samo po sebi dokaz, da j bi morali odgovorni politiki v Ameriki ve-: deti, še preden so poskusili z grožnjo spra-! viti Japonsko na kolena, da Zedinjene države niso sposobne za napadalno vojno. Roosevelt je 3 svojim priznanjem samega sebe demantiral. Njegove besede o tem, da bodo Zedinjene države ob svojem času že opravile svojo nalogo, je dejal, so prazne. Stvarno bodo zmagali Japonci, ki bodo tudi ' diktirali pogoje za mir. V Nemčiji Berlin, 25. febr. s. Tukajšnji politični kro- i gi ugotavljajo o Roseveltovemu govoru, da je predsednik Zedinjenih držav v njem jasne pokazal svojo potrtost in skrbi. Bržkone je moral zelo razočarati ameriški narod, ki je od njega pričakoval vse drugačnih vesti in vsaj konkretnih nad, Roosevelt pa ni mogel pokazati na noben najmanjši uspeh. Govornik se je očitno zanašal na usodo, na občo nado, da bo sovjetski vojski na kak I način uspelo rešiti se in da bo mogoče Angležem in Američanom nekega dne znova zavzeti ozemlje, ki so ga izgubili na pacifiškem področju. Take so bile besede moža, ■ ki je še pred kratkim menil, da bo zadostoval njegov ukaz, pa bodo vsi evropski narodi klonili. V analizi Rooseveltovega govora opozarjajo tukajšnji politični krogi posebej na izredno in neverjetno brezobzirnost, s katero je postavljal trditve, povsem nasprotne, kakor jih je bilo v njegovih lastnih izjavah ter v izjavah njegovih sotrud-nikov v zadnjih letih vse polno. Sam je dejal, da so bili ameriški strateški načrti za primer japonskega napada taki, da bi se ameriške sile postopno umikale. Taktika je zahtevala sistematsko uničevanje in obrab-Ijanje sovražnih sil, to pa je v popolnem nasprotju s tem, pripominja »Nachtsaus-gabe«, kar je Roosevelt leta ln leta napovedoval in kar je reasumiral Knox v svoji znani izjavi, da bo Japonska v primeru vojne v treh mesecih odpravljena. Ameriške antipatije do Anglije Rim. 25. febr. 9. Ameriška publicistka Dorotca Tompson. ki je prepričana anglo-filka. je bi'a prisiljena v nekem članku priznati. da je v A meriki še vse polno ljudi, ki si žele nngle?fce-re več po varni poti doseči azijske obale. Na vprašanja glede praznih zavezniških obljub Cungkingu. da bo čungkinški režim tudi nadalje deležen zavezniške pomoči, je Hori pripomnil: Odkar Zedinjene države ne morejo poslati niti zahtevanih vojnih potrebščn Sovjetski zvezi, se ne zdi posebno verjetno, da bi Zedinjene države mogle poslati ladijske tovore v Čungking. Vprašanja o njegovem mnenju glede včerajšnjega Rooseveltovega govora je službeni japonski zastopnik Hori odpravil s po~ udarkom, da je ta govor nedvomno povzročil nerazpoloženje in neodobravanje tako doma kakor tudi pri zavezniškem poslušalstvu. Mirovno gibanje med Kitajci Šanghaj, 25. febr. (Domei) Katastrofalni porazi, ki so jih utrpele britanske ln ameriške oborožene sile od pričetka velike vzhodnoazijske vojne, so učinkoval: kakor strahoviti udarci na kitajsko prebivalstvo v nezasedenem delu Kitajske in sn sprožile močan mirovni pokret. Službeni zastopnik japonskih oboroženih sil na Ki- tajskem. Morito Macuda. ki je predstavnikom tiska dai na včerajšnji tiskovni konferenci razne informacije o tem mirovnem gibanju med kitajskim prebivalstvom. je naglasil, da so zavezniški porazt, posebno pa izguba Singapura, kitajskemu prebivalstvu odprli očL kako brezupno J« njegova usoda sedaj odvisna od angis-ameriške pomoči. Gibanje za sklenitev mirti z Japonsko je sedaj posebno močno v zapadnem delu Cekianga. Voditelji tega gibanja si prizadevajo prepričati čungkinški režim, da je treba skleniti mir z Japonsko. Macuda je k tej izjavi še pripomnil, da je načelstvo odbora, ki void protivojno gibanje v kitajskem vojnem pasu, izdalo proglas, ki je bil brzojavno poslan tudi v Čungking maršalu Cangkajšku. V tem proglasu vodstvo mirovnega pokreta nujno zahteva ustavitev nadaljnjega odpora m pričetek sodelovanja z Japonsko, kakor tudi vso podporo v organizaciji skupnega napredka velike vzhodne Azije. Letalski boji m zapadu Berlin, 25. febr. d. Preteklo noč je manjše število britanskih letal ponovno prodrlo nad Nemški zaliv. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, je po doslej znatnih podatkih nemška obramba sestrelila tri britanska bombna letala. Obnova pristanišča v Talinu Helsinki, 25. febr. s. Zvedelo se je, da bo mogoče pristanišče v Talinu, ki sicer še mi popolnoma popravljeno, spomladi vendarle tudi v celoti uporabljati, čim bo osvoboje-| no ledu. To pristanišče bo za ves promet po Baltiškem morju prav posebno velikega pomena. Smrt francoskega književnika Pariz, 25. febr. d. Javljajo, da je tu umrl znani francoski pesnik in romanopi^c Jean Rameau. Pokojnik se je rodil 1 in je napisal nad 60 del. Nemčija in Turčija Dunajski tednik za vprašanje južno-vzhodne Evrope »Sudost Echo«, ki navadno o vseh zadevah tega predela Evrope tolmači mnenje nemškega zunanjega ministrstva, piše v zadnji številki v uvodniku o stališču Nemčije do Turčije. Pisec članka najprej razčlenjuje vsa vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z najnovejšim političnim razvojem, kakor tudi zaradi anglosaške in sovjetske agitacije v Turčiji, nato pa svoja razmišljanja zgoščuje v naslednje glavne ugotovitve: 1. Naravni gospodarski partner Turčije je od Nemčije organizirana nova Evropa-V normalnih časih se Anglija in Amerika nista nikdar mogli uveljaviti kot naravna odjemalca turškega blaga, medtem ko je to Evropa z lahkoto storila. 2. Turčija ne more biti kot evropska sila nikdar neinteresirana na usodi Evrope kot celote. Dokler Turčija sama poudarja svoj interes na evropski novi ureditvi in ga tudi z dejanji dokazuje, ni nobenih ovir, da se ne bi konkretno udeleževala evropskega dela. 3. Nemčija priznava evropski položaj in evropsko poslanstvo Turčije kot zaščitni-ce morskih ožin. 4. Nemčija prinaSa Evropi in s tem tudi Turčiji svobodo pred stoletnim moskovskim pritiskom 5. Nemčija brez pomislekov priznava uspehe nacionalne revolucije velikega Ke-mala. Med Nemčijo in Turčijo je staro prijateljstvo in se tudi v novejšem času niso pojavila nobena nasprotja. Ekspoze hrvatskega zunanjega ministra Hrvatska zunanja politika je neločljivo povezana z osjo Rim-Berlin Zagreb, 25. febr s. Zunaji minister Lor_ kovič je podal na včerajšnji seji sabora dolg ekspoze o hrvatski zunanji politiki. Na sejo so prišli tudi vsi ministri in ves dtplomatskj zbor. Minister je naglasil, da se vse delo zunanjega ministrstva opira na dve osnovi: 1. da se določi zgodovinska kulturna in teritorialna podlaga za nove meje države v okviru nove Evrope, za njen mednarodni položaj in odnose s sosedi; 2. da se U3tvaii organizacija, ki bo sposobna opraviti to nalogo. že v daljnih časih je hrvatski narod sprejel svojo vero in svojo kulturo od Rima in ne od Bizanca ter se je tako neločljivo povezal z zapadnim svetom. Bivša Jugoslavija je hotela kaznovati hrvatski narod prav zaradi teh njegovih stoletnih vezi z Italijo in Nemčijo in je hotela zmanjšati njun vpliv na Hrvatsko. Poglavnik je v duhu tisočletne hrvatske zgodovine povezal pokret za osvoboditev domovine z narodnima revolucijama srednjeevropskih, t. j. osnih sil. V tem smislu je razvijal vse svoje delovanje tudi v času svoje emigracije^ v Italiji od 1. 1929. do 3841. Italija je "pod vodstvom Duceja prijateljsko zaščitila Poglavnika in njegove sodelavce. V tem času je Poglavnik določil osnovna načela, na katera naj bi se opirala Neodvisna Hrvatska ter tesne in lojalne prijateljske vezi s fašističnim imperijem. Le s pomočjo fašistične Italije d« je lahko Hrvatska obnovila in le spričo njenega prijateljstva se sedaj razvija. Zato jc Hrvatska neločljivo vezana na os Rim — Berlin. Minister je nato opozoril na sodelovanje Hrvatov v italijanski in nemški borbi proti Jugoslaviji in je posebej opozoril na nestrpnost hrvatskega naroda, s katero je pričakoval italijansko in nemško vojsko, ki sta bili sprejeti z nepopisnim navdušenjem, nakar je bila takoj proglašena Neodvisna Hrvatska Država. Zaman sta si Angiija in Amerika, Ln pozneje še Rudija, prizadevali podpreti Jugoslavijo, ki je bila že v agoniji. Dne 10 aprila 1- 1941., po 837 letih, je bila Hrvatska zopet obnovljena kot Neodvisna Hrvatska Država, ki sta jo Italija in Nemčija takoj priznan. Prvi najvažnejši mednarodni sporazmn Hrvatske je bil sporazum o ureditvi njenih mej in o jamstvu ter sodelovan.u z Italijo, ki je bil podpisan v Rimu 19. maja preteklega leta in ki sta mu kmalu nato sledili normi, s katerima sta bili določene meje Hrvatske z Ljubljansko pokrajino. Itsiiia po tem sporazumu podpira Hrvatsko kot članico nove Evrope. Za 25 let jam S i za njeno politično in teritorij a'.no neodvisnost ter sodeluje z njo na vojaškem in gospodarskem področju. Hrvatski narod je globoko hvaležen Duceju za to njegovo jamstvo in pomoč. Odtlej se je Neodvisna Hrvatska Država razvijala še nadalje v duhu prijateljstva jn zavezništva z Rimskim Imperijem. (Sabor je ob teh njegovih besedah priredil navdušene ovacije italijanskemu poslaniKu Casertanu tn je dolgo vzklikal Duceju.) Italijansko-hrvatski gospodarski odbor, je minister nadaljeval, je nato takoj raa»*il svoje delovanje, ki je dovedlo do trgovinske pogoite in drugih sporazumov, ki so vsi velikega pomena. Doseženo je bilo tesno sodelovanje oboroženih sil obeh držav ln obeh političnih strank Prijateljstvo obeh držav je prišlo do izraza o priLki Poglavnikovega obiska v ftmu in pozneje o priliki ohibkov maršala Kvaternika v Italiji. Nato je minister govoril o odnošajih Hrvatske z drugimi državami. Pričel je pri Nemčiji in izrazil je zahvalo vsega nr-vatskega naroda Hitlerju in nemšk*mu narodu za pcmoč, ki sta jo dala Hrvatski V drugem delu svojega govora je podrobno obeležil vojaški položaj na posameznih bojiščih in naglasil, da je sedaj ob koucu zime vojašRi položaj sil trojnega pakta jačji kakor kdaj prej. Hrvatski prostovoljci se pogumno bore na vzhodni fronti proti evropskemu sovražniku. Posebno je opozoril na izredno junaltvo italijanskih čet v Libiji, kjer so dokazale, da Angleži z nobeno premočjo v ljudeh in potrebščinah ne morejo piemagati sil osi. Na zadnje je izrazil vdanost in zahv&jn Poglavniiiu, ki sa je pridobi] toliko zaslug za ustanovitevHrvatske Države, zlasti i tem. da je pridobil hrvatskemu narodu prijateljstvo Duceja in Fiihrerja, s katerim je postala svobodna in neodvisna. Lorkovičev govor je bil sprejet z velikim odobrava n j em. Nato ie govoril notranji minister dr. An-drlja Artukovič, ki je izrazil svoje veselje, ker so se v saboru zbrale vse najboljše sile nareda, ki so bile prej razdeljene *«a razne stranke. Obeležil je b'stvene smernice politike, ki se ;'e pričela izvajati v upravi po propasti Jugoslavije, in glavne naloge, ki jih bo treba opraviti za reorganizacijo dežele na novih osnovah Naglaail je. da so biia balkanski upravi v Beogradu dobra vsa sredstva za uničevanje hrvatske narodne zavesti, od Orjune do Narodne odbrane in četnikov, ki so terorizirali in pobijali narod, židovski komunisti ln framasoni so se s svoje strani združili s Srbi, da bi onemogočili hrvatskemu narodu obnovo njegove svobode in neodvisnosti. Nova Hrvatska je v borbi proti vsem tem sovražnikom. Ko ie nastala, je bilo v njenih uradih in na vodilnih mestih mnogo ljudi, ki so sovražili hrvatski narod '.n ki so hoteli zanesti zmešnjavo med ljudst-o ter spraviti novo državo v težak položaj, toda že od vsega početka so se s strogimi ukrepi rešila vsa notranja vprašanja. Minister je opozoril na izločitev komunistov in framazonov iz državne uprave. Uprava se je dekoncentrirala. Hrvatska bo kmaiu sposobna skrbeti za vse potrebe naroda in rešiti vsa njegova glavna socialna kulturna, gospodarska in politična vprašanja v okviru nove Evrope. Ne sme se pozabiti, da je bila država ustanovljena v hudih časih in da je še vse polno sovražnikov, ki jo skuša o zadržati pri delu za obnovo, sabor pa bo s svojim delom dokaza!, ie minister zaključil, da je kos svoji nalo*,!, ne le zaradi blagra države n.uveč *udi v korist vse Evrope. pa je tudi poginilo. Ostra zima s velOdm snegom je napravila med divjačino mnogo Škode. Ker je že tu sv. Matija, ki lei razbija in ga je letos dobil v izobilju, moremo pričakovati, da bo končno vendar te enkrat začel pihati topli jug, ki bo odstranil snežno plast, da bo mogoče pričeti s prvimi pomladnimi deli, zlasti v vinogradih, kjer je delo že precej zaostalo. Južnega vremena, ki bi odstranil sneg, si pa posebno žele gozdni delavci, ki že več tednov ne morejo v gozl na delo. Kronika • Is »Sluibeeg* lista«. »Službeni »tst za Ljubljansko pokrajino« št 15 z dne 21. februarja 1942-XX objavlja naredbe bočili. Sodniki so ji prisodili zaporno kazen 8 mesecev in 15 dni ter še 700 lir globe. • Huda nesreča tramvajske sprevodnlce. ; Visokega Kom-sarja o ustanovitvi Zveze ! Preteklo soboto je zadela huda nesreča CVAhftHniK nnlrliAAtr tri nmolnilfAtt »ka * OH » T^A^ima Sovjetska podmornica potopila turško ladjo Carigrad. 25. febr. a Listi poročajo, da ie sovjetska podmornica 6 topovi napadla n potopila 500tonsko turško motorno ladjo •^anhajas. ki jc bila na poti iz Burgasa v Carigrad. Do&lej še ni bilo mogoče dognati. aTi je bila ladja potopljena v turških terito-r;ia'nih vodah. Vsekakor je bita že v bližini htr3ke obale. Nadalje poročajo, da je baie neka sovjetska ladja odpeljala bolgarsko ladjo »Stru-rno-i. ki je bila že nekaj mesecev v cari-tlrai^ki luki in je bilo na nje; okrog 800 j~v;-kih emigrantov, skozi Bos por na Črno morje in da jo je izven turških teritorijal-nih voda torpedirala in potopila. Vse kaže da so utonili vsi ljudje ki so bili na tej bolgarski ladji. Ankara. 25. febr. d. Na Črnem morju se e v oddaljenosti 5 milj od turške obale potopil parnik »Struma«. ki je plul pod panamsko zastavo. Izmed 469 romunskih Zidov. ki so bili na ladji, jih je bilo mogoče rešiti samo 60. Madžarska vojaška misija v Bolgariji Sofija, 25. febr. s. Maozarska vojaška misija se že dva dni mudi v Sofiji. Včeraj je bila v avdijenci pri kralju Bor.su, ki je njene člane odlikoval z visokimi vojaškimi o.llikovanji. Vojni minister general Daska-iov je priredil misiji obed, ki so se ga udeležili tudi ministrski predsednik Filov, notranji minister Gabrovski, načelnik generalnega štaba bolgarske vojske in druge osebnosti. Begunci iz Iraka v Budimpešti Budimpešta, 25. febr. s. V Budimpešto ;e pripelo 38 beguncev iz Iraka. Med negunci Ma tudi žena in sestra Rašida el Kajlanija ter njegov brat Kamil el Kajlani, bivši ira--.ki poslanik v Ankari. Nadalje sta prišla v Budimpešto tudi bivši vojni in bivši pro-vvetni minister. Arabski begunci so bili v Budimpešti prisrčno sprejeti. Obsojeni finski komunisti Helsinki, 25. febr. s. Sodišče v Turkuiu je obhodilo pet bivših finskih komunističnih poslancev. med katerimi je tudi .neka ženska. na zaporne kazni od dveh do osem let. Obsojencem so bile odvzete tudi vse državljanske pravice. Kakor znano so bili ob-fo?pni veleizdaje. Proces proti komunistom v Bolgariji Sofija, 24. febr. s. V Asenovgradu se je pričel proces proti neki tajni komunistični organizaciji, ki je bila pred kratkim izsledena. Obtožencev je 16. Za 8 izmed njih je državni tožilec zahteval smrtno kazen. Stavkovno gibanje v Ameriki Lizbona. 25. febr. a Iz New Yorka poročajo, da je pričelo v Edgewaterju v neki tovarni stavkati 2500 delavcev, ki zahtevajo povišanje svojih mezd. Ameriška ladja kliče na pomoč Buenos Aires, 25. febr. e. V Riu d« Janeiru so prestregli klice na pomoč s parnika »Jupiter«, ki ga je na Antilskem morju torpedirala neka podmornica. Predsednik albanske vlade o obisku v Rimu Tirana, 25. febr. a Iz Rima se je včeraj vrnil v Tirar.o predsednik albanske vlade. Kmalu po svojem pnhj>du je dal ravnatelju« »Tomoria« nekaj izjav, v katerih je naglasil topii sprejem, ki ga je bil deležen v Rimu in Bariju in lei je bil izraz bratskih čustev italijanskega naroda do Albanije. Eksc. Kruja je izrazil svojo zahvalo za veliko zanimanje. ki ga je pokazal vladar za svojo albansko kraljevino v dolgi in prisrčni av-dienci. ki mu jo je dovolil. Z Ducejem je obravnaval najvažnejše probleme, ki se tičejo skupnih interesov, in z največjim zadovoljstvom je predsednik vlade Kruja ugotovil, da ie naletel pri njem na popolno razumevanje in velikodušno zanimanje Kar se tiče grofa Ciana se je lahko prepričal, da si je docela prisvojil albansko stvar in da skrbi in dela za Albanijo kakor najboljši Albanec. Na vprašanje o podrobnih problemih. ki so bili obravnavani v Rimu. je predsednik vlade dejal, da so se razgovori nanašali na vsa važna vpratanja. Kakšna so ta vprašanja in kako so bodo rešita, o tem bodo govorita dejanja, po katerih bodo lahko vsi sodili. Preureditev Ea#rw5ništva v Dalmaciji Splif. 25. febr. a Guverner Dalmacije je :zdal odredbo, s katero se spreminja Zadružna poljedelska poslovalnica v zadružni konsorcij. v katerem se združijo vse kmetijske in ribiške zadruge v Dalmaciji. S tem ukrepom sc bo poveča! pomen in delokrog ustanove, ki je doslej delita svojim članom kmetijske in ribiške potrebščine. V pokrajinah v splitski in kotorski pokrajini bo imel konzorcij enake naloge, kakor jih imajo v Italiji kmetijski pokrajinski konzorciji. Za gubenv jskega komisarja ustanoa-e je bil imenovan nacionalni svetnik dr. Laba-dessa, ki že predseduje podobni dalmatin-ski zadružni ustanovi. Huda neurja v Španiji Madrid, 25. febr. a Zaradi silnih nalivov se je v Calle Tableronu zrušila hiša. ki je stala na povsem razmočenih tleh. Vsi stanovalci so bili zasiuti. Doslej sk> izkopali izpod ruševin 4 mrtve in 8 ranjenih. Gospodarstvo Java Od velikih otokov Malajskega arhipeiu, ki predstavlja nekako otočno zvezo med jugovzhodno Azijo in Avstralijo, spaera Java sicer med manjše otoke, po gospodarskem pomenu pa je na prvem mestu. Po zasedbi južnega dela Sumatre, ki lezi zapadno od Jave in malega otoka Bali, ki leži vzhodno, pripravljajo sedaj Japonci napad na Javo. V primeri z Borneom, ki obsega 736.00C kv. km in Sumatro, ki obsega 471.000 Kv. km, je Java s svojimi 127.000 kv. km razmeroma majhna. Navzlic temu živi na tem otoku 42 milijonov ljudi, to je dve tretjini vsega prebivalstva Nizozemske Vzhodne Indije, medtem ko je na Sumatri le j 8 milijonov preb-valcev, na velikem Borneu pa komaj 2 in pol milijona. Na Javi je tudi upravno središče celotne Nizozemske Vzhodne Indije z glavnim mestom Ba-tavio (550.000 prebivalcev) in velikim vojnim oporiščem Surabajo (350.000 prebivalcev). Java spada med najbolj gosto naseljene dežele na svetu, saj živi tu povprečno na kvadratni kilometer nič manj kakor 315 ljudi, v najbolj gosto naseljenih področjih pa tudi 600 do 1000 ljudi. Povprečje 315 ljudi na kv. km. je celo večje nego na Japonskem in tudi večje kakor v gosto naseljenih deželah Evrope. Java je najbolj intenzivno kultivirana tropska dežela na svetu, ki se posebno oo-likuje po svoji rodovitnosti. Otok je sicer preprežen z visokimi gorami in s številnimi vulkani (14 vrhov sega v višino preko 3000 metrov) od katerih je 12 vulkanov še delujočih. Izbruhi vulkanov so tam na dnevnem redu. Prav ta okolnost pa menda zelo prispeva k rodovitnosti zemlje. Pepel, ki pada na zemljo pri izbruhih vulkanov, deluje kakor nekak« gnojilo. Ob enem pa visoke gore vplivajo na podnebje in prinašajo potrebne padavine. Glavni pridelek Jave je riž, ki se goji na tem otoku že več tisoč let. Riževa polja prinesejo vsako leto dvojni pridelek. 2e v pozn; jeseni posejejo riž na gredicah, nw-kar sad ke prenesejo na riževa polja, kamor nato napeljejo vodo Ko so spravili letino riža. posejano na istem polju 5e koruzo ali drugo žito. Riž iz Jave je znan kot kakovostno najboljši riž. vendar st skoraj ves pridelek potroši doma. Pa tudi za svetovni trg proizvaja Java številne dragocene proizvode, tako predvsem kavčuk. ki se izvaža v velikih količinah. Važni izvozni proizvodi so nadalje tobak, čaj in kava. Na Javo odpade tri četrt;ne svetovne produkcije kinina. Na skrajnem vzhodnem in zapadnem delu otoka pa črpajo tudi nafto, medtem ko Java sicer nima drugih zemeljskih zakladov. svobodnih poklicev in umetnikov ter pre-| ureditvi zbornic inn društev svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine, o ureditvi telesne vzgoje v šolah 211etno tramvajsko sprevodnico Jožefino Kaufmannovo v Celovcu. Na nekem stojišču je morala priključiti priklopni voz. Ko je že skoraj opravila 6vojo nalogo, je v Ljubljanske pokrajine in ustroju športa v | smerl 0(1 Vrbskega jezera pildJrjal drug Ljubljanski pokrajini ter odločbe Visoke- tramvaj, ^ je trčil v oba voza. Nesrečna ga Komisarja o imenovanju predsednika ^vodnica se je znašla med odbijači in Pokra j insksgzveze svobodnih poklicev m j «k> hude notranje poškodbe. Mla- • imofrt t.«.. « t __* žena je vdova z dvema otrocieema. V umetiUtov v Ljubljanski pokrajin, ter celovSkl ^]nlSnlci }l jo reSiti živijcn-telu, kupleti, solo-nastopi itd. Začetek predstave ob 18.30, konec ob 20. je potok, ki se izliva pri Kandiji v Krko) in dvoje naselij ob potoku (Gorenia in Do len ta Težka voda-). Pravilno je Dolžka (Dovžka, Dou/ka) voda. ker izvira potok po-J kraiem Do'ž. k;er imajo lepo novo šolo. — Drugič bo treba posvetiti v zablode pri prekr.ščevaniu krajevnih imen v okoliSu Kočevja. — A. B. IZ LJUBLJANE u— Zadnja pot Sdvina Sardeaka- Iz stanovanja Pred škofijo, kjer je ležaio truplo kancn.ka dr. Alojzija Merharja, so v ponedeljek dopoldne prenesli krsto v stolnico. škof dr. Gregor Rozman je ob asistenci kanonikov gg. Vovka in dr. Kialjiča • Omejena količina pogonskega goriva na Madžarskem. Od 1. marca dalje bo količina pogonskega goriva, ki se dobi na karte, na Madžarskem spet zmanjšana. Osebni avtomobili bodo dobili po vrsti vozila od 15 do 25 litrov mesečno, tovorni avtomobili pa od 40 do 120 litrov. Avtomobilski lzvoščki bodo dobivali od 80 do 160 litrov pogonskega goriva mesečno. Prometni minister je ponovno opomnil lastnike tovornih avtomobilov, da uporabljajo vozila le za tiste svrhe, za kakršne imajo dovoljenje. • Kmetijska delovna služba na Madžarskem. V bližnjih dneh bo izšla vladna odredba, po kateri bo organizirana kmetijska delovna služba na vsem madžarsKem državnem področju. Z merodajnega upravnega mesta sporočajo, da bodo delovne moči ob začetku pomladnih del na poiju vsakomur na razpolago. • Skupna kuhinja maeedonskega tiska. V Solunu so te dni odprli tovariško kuhinjo macedonskih urednikov. K otvoritvi je prišel tudi nemški mestni poveljnik. Tajnik združenja macedonskih novinarjev je pojasnil sedanje stanje v ondotni pokrajini ln zagotovil, da se bo macedonski tisk Se nadalje prizadeval, da seznanja Javnost s . sedanjim stanjem v Evropi. • Za zdravnika se Je Izdajal 401etnl Alojz ; Novak, doma lz fit. Lenarta pri Celju, j Svojčas je obiskoval samo ljudsko šolo, , u— Ljubljanski mostovi. Čeravno tečejo kljub temu pa se Je rad predstavljal kot \ skozi Ljubljano kaj pohlevne vode, ki tu Ssbota 23. februarja ob I8.30 PREMIERA VESELI TEATER zdravnik Ritter. Ponarejal Je tudi listine Zdaj je bil pred celovškim kazenskim senatom obsojen na pet let težke ječe. ♦ štednja s papirjem je v Nemčiji, kakor poročajo listi, rodila novo praktično novost. Nekdanje zalepke, ki so se uporabljale namesto pisem, a so prišle docela v pozabo, so zdaj znova v modi. Tako se pri- jih mogli imenovati prej potoke kakor reke, ima naše mesto nenavadno mnogo mostov. Skozi mesto tečejo kar tn reke: Ljubljanica, njen umetni brat Gruberjev prekop in hčerka Gradašč-ca. Tem l&hKo prištejemo še Glmščico na periferiji in Mali graoen tam ob dolgi Opekarski cesti. Koliko je torej mostov? Cez Ljubljanico jih je zgrajenih dvanajst: prulski, Šentjakob- „1.2 4-»»^mnetin ^maiclr' t hrani pisemrki ovoj, kar je pri sedanjem ski, čevljarski, trimostje, zmajski, šentpe- tni.1 w gilrari i\ r»c»m rvrvvm rvf»* mAo ♦ vi-lri ^/..lionclH Tvinir^Talrl r»ivi!ni in m rw velikanskem poštnem prometu med fronto in zaledjem vsekakor znaten prihranek. Izdelovanje pisemskih ovojev jc docela ustavljeno in se bodo odslej prodajale samo za- trski, poljanski, moščanski civilni in mo-ščanski železn ški most ter lesena brv na koncu Most Razen prulskega mostu in brvi so vsi mostovi ali novi ali prenovljeni, vsem zahtevam ustrezajoči. Cez Gruberjev - r ~ l - 1 vsem zahtevam ustrezajoči. Cez Gruberjev lepke namesto običajnih pisem. Zabranjeno s Drekop vodi pet mostov: karlovški most, je zavijati v papir manufakturno blago in novograjena brv, železniški, poljanski in obleke. Kdor kupuje obleko ali manu fakturno blago, mora prinesti kovčeg s seboj. • Hrvatski novinarji na Dunaju. Skupina hrvatskih novinarjev pod vodstvom namestnika načelnika oddelka za tuji tisk pri hrvatskem propagandnem uradu je obiskala Dunaj. Na dunajskem kolodvoru jih je pozdravil vodja propagandnega urada na Dunaju Utrich. Hrvatski novinarji so gostje dunajskih tovarišev ter so nastanjeni v hotelu Bristofl. Ogledali so sri dunajska časopisna podjetja, predvsem moderno redakcijo in tiskarno glavnega dnevnika »Volkf-scher Beobachter«, prisostvovali so raznim prireditvam ter sie seznanili z raznimi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami. Id imajo veliko vlogo v sedanji vojni dobi. • Na loteriji so zadeli. Trije vojaki eo na vožnji v Benetke dobili v dar od neke deklice tri loterijske srečke. Vse tri srečke so zadele in dobitniki so sri lahko razdelili lepi znesek pet ?n dvajset tisoč Hr. • Operne predstave v Monfalcone. Umet-niško-kulturni odsek Dopotavora pripravlja za mesec marec ▼ Monfalcone tr operne predstave: »Tosco«. »Bohime« in »Travta-to«. Za to popularizacijo velikih opernih dol med delavskim ljudi tvem so izbrali razne znane umetnike. __j • O^em mesecev za oaem tir. Pred sodiščem v Foaffll je bila te dni obsojena Antonia Battisita. loer je v neki ondotni veliki trgovini izmaknita svileni robec ▼ vrednosti osem lir, « w Jo pri tatvini za- novograjena brv, zeieznism, poljanski štepanjski most. Karlovški most je bil pred nedavnim povečan in prenovljen. Bregove Gradaščice veže sedem mostov: most pn zatvornici, malo dalje sodobna brv, trnovski most, most na koncu Groharjeve ceste, lesena brv in lesen most v Koleziji in most na Glincah. Zi lan most vodi čez G1 r.ščico na Viču in čez Mali graben pa most na koncu Opekarske ceste. Našteli bi jih lahko še... Vseh mostov ima Ljubljana brez dvoma najmanj 30. Od teh sta dva železniška, čez štiri je speljana tramvajska proga, dva sta samo za osebni promet; brvi je pet, ostali mostovi pa so za vozni in osebni promet. Ce bi vse ljubljanske mostove postavili v vrsto in jih skupaj povezali, bi dobili en velik most, ki bi mogel vezati bregove najmanj pol k 1 omet ra široke reke. Iz Logatca »Izdaja pri No vari« na prosvetnem odru v Logatcu. V nedeljo 1. marca gostuje Nar rodno gledališče po daljšem presledku a napeto ln znano dramo »Izdaja pri Nova-rl«, ki obravnava borbo za ohranitev kmetije sredi vojnih dogodkov tedanje dobe. Igralci, znani po svojih odličnih kreacijah iz »Vie male«, nastopijo to pot v slikovitih srednjeveških kostumih. Vršili se bosta 2 predstavi: popoldne ob 3. uri za okolico, zvečer ob 6. url za ostalo občinstvo. '/A gostovanje vlada veliko zanimanje. Priporočanje d3 si nabavite vstopnice v pred-pcodaji. Celina brez ljudi Avstralijo, peto celino, so si brltskl ko-lonizatorji zamišljali kot deželo, iz katere bi rekrutirall vojake za svoje načrte v Pacifiku, pred vsem pa naj bi bila ta dežela opornik ogromnega utrdbenega pasu, ki naj bi držal Indijo v šahu, vpregel Otoško Indijo, čeprav bi bila ta po imenu pod holandskim gospostvom, trdno v angleški voz, zadrževal Japonsko pred vsakim razširjevaniem proti jugu in predstavljal popolnoma varno odskočno desko proti Kitajski. Zgodovina o odkritju Avstralije nam to dokazuje. Ogromni otok sta odkrila Holandca Janszoon (1G05.) In Abel Tasman (16421. a šele ko je Cook obplul vso obalo, so zaslutili, da gre tu za kos zemlje, ki je sicer po svojem značaju otok, a ki zavzema po svoji velikosti položaj nove celine. Avstralija obsega namreč preko 7.7 milijona štirjaških kilometrov. V januarju 1788. je izdal angleški kralj odredbo, ki je proglašala Avstralijo za kazensko kolonijo. Spočetka so prevažali tja samo težke zločince, pozneje tudi tatiče in berače. Po raznih irskih uporih so začeli v začetku 19. stoletja pošiljati čedalje več političnih kaznjencev na peto celino. Prvim 757 možem so sledili kmalu deset tisoči, nabralo se jih je za okroglo četrt milijona. Ker so pa Irci našli vedno kakšno pot, da se izmuznejo iz Avstralije in so iskali zvez z nemirnimi Indiici. so 1. 1868. končali z deportacijami ii ih političnih kaznjencev. Veliki lov za zlatom, ki je nastal 1851. je privedel tudi svobodne ljudi v deželo. Po prvem pojemanju te zlate mrzlice sta se začela razvijati mesti Sydney in Mel-bourne, v katerih živi danes 34 odstotkov vsega avstralskega prebivalstva (obe mesti sta danes milijonski mesti). Notranjost Avstralije, kjer se razprostirajo ogromne puščave, pustinje in velikanske solne pu-šče, ki leže deino pod morsko višino, so začeli raziskovati šele v sredini 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da je bilo že zavoljo njenih zemljepisnih posebnosti, njenega živalstva in rastlinstva upravičeno oroglasiti Avstralijo za posebno celino, čeprav je pretežni del Avstralije obupna puščava m stepa, je vendar tudi res, da ni rastlinstvo nemara nikjer drugod na svetu tako svojevrstno bohotno kaker v Avstraliji. So predeli, ki nas spominjajo na davno izginule čase terciarnih gozdov. Kak-eje, ki so jih prinesli sem iz Amerike, in kunci, ki so prispeli iz Evrope, so postali smrtna nevarnost za poljedelstvo, podgane so se tako razširile, da ogražajo človeka samega, ln isto tako muhe. Kar so presadili sem z drugih celin, se je razraslo in razplodilo takoj v nedogled In je postalo velika grožnja. Prvotno avstralsko živalstvo pa nas spominja, kakor rastlinstvo na terciarne gozdove, na davno minule čase zavrov. Orjaški noj, emu, kenguruj ln druge živalske vrste, ki so drugod na zemlji izumrle, nas vodijo v predpotopne dobe zemeljske zgodovine. Ko je Anglija v času opijskih vojn začela prodirati na Kitajsko, je Avstraliji čedalje bolj rasel pomen. Tranavska dela v Singapuru, Hongkongu in Portu Darwinu na novi celini naj bi krila prodiranje angleške trgovske plasti na Kitajsko, po drugi strani pa naj bi Indijo, osrednji rezervoar vseh sil imperija, zaščitila pred vsako nevarnostjo. še večji je postal pomen Avstralije. ko se je pojavila Japonska kot velesila. Ta nje pomen so poudarili še tako, da so 1. 1906. zadnjega deportiranca pomilo-stili. Po drugi strani so Izumili geslo o »politiki belega moža«, o njegovih nalogah v borbi proti barvnopoltim ljudstvom, pri <*emer so v prvi vrsti menili Indijce in Japonce. ki so jim vsako priselitev v Avstralijo onemogočili. Po svetovni vojni se 'e to ? poostrilo, dežela se je naravnost za prl" vase in je prepovedala priselitev tudi »belim črncem«, pod čemer so razumeli vred vsem pripadnike južnih, južnovzhod-:"n vzhodnih evropskih ljudstev. 2Idom pa liso dostopa v deželo nikoli prepovedali. Avstralija je bila med tem svoj lov za zlatom že davno prebolela, čeprav so letno pridobivali še vedno več nego pcldrug ml-'Ijon unč čistega zlata. Ker pa se je to pridobivanje čedalje bolj industrializiralo in prehajalo v roke velikih družb, so bili rolcdanji iskalci zlata prisiljeni postati naseljenci, poljedelci ln žlvinorejci.Ljudl je tako malo in dežela je tako ogromna ter po svoje Izdatna, da so si tudi s tem lahko ustvarjali velikanska bogastva tako rekoC brez vsakega napora. Pšenico, volno ln meso so proizvajali na otoški celini v pravih veletokih. Se 1. 1938., eno leto pred sedanjo vojno, so poželi na avstralskih poljih 43 milijonov ton pšenice, na pašnikih so imeli 114.257.000 ovac. To velikansko število živali je dajalo letno 6.8 milijona stokov volne, a 13.500 000 glav govedi, en milijon 200.000 prašičev in 1,760.000 konj je dopolnjevalo živalsko bogastvo pete celine. Govedo je dajalo izvrstno maslo in sir, od katerih je šlo 95 odstotkov v Anglijo. Rudarstvo je dajalo baker, dn, svinec, cink te železo. Pri vsem tem Je čudno, da so delovne moči na redko naseljeni celini sicer redke, a da se je dežela vendarle »ponašala« z vellkiip številom nezaposlenih! Pred to vojno Je bila dežela navzlic svojemu bogastvu na robu gospodarske propasti, kar dovolj jasno govori, da je bila njena vrhovna uprava v neredu. To Je razvidno v ostalem tudi iz tega, da je bilo v deželi samo 45 tisoč km železniških prog in da so imele še te različne širine. Pri vsem tem ni čudno, da niso ustrezale tudi druge stvari. Avstralija naj bi bila sicer po^bna celina Angležev in naj bi tem pomagala držati imperij v Pacifiku ln v Indijskem oceanu trdno v rokah, a za to nalogo je Imeli ob začetku vojne na razpolago n. pr. samo vojno brodovje, ki je obsegalo dve veliki ln dve mali križarki, ladjo za brodovno po- veljstvo, sedem rušilcev in dve podmornici, med tem ko je zrafino brodovje obsegalo le nekoliko krdel. Zato se ne smemo čuditi, da so dežele Avstralije, ki so se 1901, združile v zvezo sedmih držav s položajem dominiona, svoje bogastva dobavljale sicer Angliji In pri tem delale velike dobičke, toda ko je šlo za varstvo dežele, so obrnile na Zedinjene države, kajti avstralski politiki so s poostrenim čutom trgovcev spoznali, da je Anglija šibka. Sanje o lastni celini so vodile do tako čudnih d mlslic. da so nekega dne naročili ameriškemu vrtnemu arhitektu, naj jim napravi načrt posebne prestolnice, ki so Jo potem z velikanskimi stroški zgradili skoraj sredi puščave. 30.000 uradnikov so postavili tja v mične vrtne hišice in tako se Je redilo mesto Canberra, od koder naj bi se vo».ila avstralska politika. Sedaj je usoda posebne britske celine skoraj zapečatena In tudi o Canberri so že javili, da jo bodo opustili. Mm in Rimljani v davmai Na splošno vemo bolj malo iz vsakdanjega življenja v starem Kimu. Rimsko zgodovino smo sc nioraii sicer učiti v šoli, toda pouk se je omejeval večji del na vojne in dogodke, ki so bili z njimi v zvezi. V obširnem delu daje zanimiv vpogled V žitje starega Kima pisatelj Carcopino. V naslednjem priobčujemo krajši izvleček. #ato, da bi izvedeli novice in opravljali. Iz ;stih razlogov so popoldne hiteli v kopališče. Odličnejši ljudje so imeli med svojimi služabniki svoje brivce in svoje kopalne mojstre. Tudi najbolj preprosta žena je posvečala veliko pozornost lepi frizuri, kar je še danes v Italiji navada. Najpreprostejša dekleta so redno vsak dan Večno mesio je štelo v cvetoči dobi ce- j hodila k frizerju in imela vedno s seboj . -___• -___« ) „ in ctolrlonipn c nflf- sarstva od 1,165.050 do 1,677.672 prebivalcev. torej precej več kakor danes. Imelo je številna javna poslopja, cirkuse, svetišča, kopališča in drugo. Manjši del ljudi, predvsem bogatejši, so stanovali v vi-| lah, ki so imele navadno 5 do 6 sob, večina prebivalcev pa je bila nastanjena v visokih velikomestnih hišah s petimi ali šestimi nadstropji; nekatera poslopja so bila še višja. Hiše so imele po večini le j majhne prostore. Pisatelj Martialis pripoveduje, da je marsikdo moral prehoditi čez 200 stopnic do svoje podstrešne sobice, kjer sta bila poleti vročina, pozimi pa mraz neznosna, in kjer je skozj preluknjano streho pogosto padal dež na ležišče. Razen tega se je človek zaradi stalno grozečih požarov počutil v takem domovanju zelo neprijetno. Noben čudež ni bil, da so Rimljani hoteli iz svojih ozkih sob čim prej na prosto in da se je večji del njihovega življenja od:graval zunaj. Potem ko so se zjutraj napravili in najnujnejše zajtrko-vali, so šli Rimljani k frizerju; v glavnem toaletne potrebščine in steklenico s par-femom. V kopališču so se shajali moški in ženske, prijatelji in znanci ter ostajali tam pogosto dolge ure. Delovni čas za moške je bil določen v zgodnjih jutranjih urah. tako da so mogli vroče popoldneve prebiti v hladnih kope-llh. Po kopanju so Rimljani hodili v gledališče ali cirkus, kjer ni bilo treba plačati nobene vstopnine. Komur ni bilo za tako zabavo, se je lahko sprehajal pod oboki, ki so bili zavarovani pred soncem m dežjem. Tam h bilo tudi dovolj prostora za igre. Mnogo se je govorilo to pisalo o razsipnih pojedinah Rimljanov. To razkošje in nezmernost Pa lahko očitamo le bogatei-šim ljudem. Navaden človek je jedel jajca, meso ali ribe, kruh. sir, solato in pil le malo vina. Zmernost in treznost so re»> ni pisatelji tedanjega časa navajali kot posebne čednosti Rimljanov. Gostilne ta restavracijo so bile namenjene samo preprostemu ljudstvu in teinu primerno tudi zelo primitivno opremljene. njen. prekrcad se je na nefco krifaufco in predal poveljstvo drugemu admiralu Neboga-tovu. Toda metež je bil tako silen, da signal ni prišel do odrejenega kraja in v naslednjih treh urah se je re&ka mornarica borila brez pravega vodstva. Ko sc jc potem spustila mogla, so hoteli Rusi pod njeno zaščito pluti proti severu. Toda bilo je za stonj, ker je admiral Togo vedno znova na padal sovražne ladje in jih uničeval. Ob sončnem zahodu je bila že večina mornarice onesposobljena za b sonce, j« imel novi poveljnik Nebogatov poleg sebe s očitno iz vršil samomora kakor Japonska, ko je prevzela borbo na Pacifiku.« je amtntki inor nariški minister Knox pretiravajoč g^\,u>ri! na sestanku severnoameriških mestnih župa nov. Podobne prezirljive izjave so dajali tudi predstavniki carske Rusije, ko je pre tiila vojna z Japonsko, toda pretiravati j a so se kmalu ohladila pod vtisom poraza, ki so ga Rusii doživeli na kopnem in na morju. Na;hujši je bil pomorski poraz v bitki pri CuŠirni 27. maja 1905. V tej bitki je bilo rusko brodovje popolnoma uničeno in Japonska je dosegla zmago, ki je edinstvena v zgodovini pomorskih vojn. Za časa te bitke je bila rusko"-japonska vojna že pri kraju. Padel je že Port Artur, Starinska Imena V zadnjem času beremo mnogo o Vzhodni Aziji. V dnevnem časopisju zmerom vidimo znana in neznana imena, ki pa o njih ne vemo, kaj pomenijo, ker so v tujem jeziku. Zato razložimo pomen nekaterih najvažnejših. Bangkong Je po naše: Mesto divjih oljk. Borneo: Izpeljava iz imena Brunci, ki je bilo prvo važno* mesto, ki so ga Portugalci obiskali v severnem Borneu. Ca vite: V malajščini »kavelj ^oblike rta, ki tvori pristanišče. Celebes: Starinsko Ime domačinov, ki pomeni »človek«. Corregidor: Iz Španščine »sodnik«. Po neki antični stari filipinski legendi se je neki nenavadno krut sodnik spremenil v pečino. Iiavval: v antični polineščini pomeni »prebivalec«. Hongkong: »Dolina dehteče vode.« Java: »Otok prosa.« Kalkuta: Ime strašnega Indijskega, božanstva. Luzon: Iz Španščine »Isla de los Loso-nes«, kar pomeni otok možnarjev, v katerih prebivalci meljejo riž. Malaka; ime je povzeto po nekem drevesu ki baje daje zdravilen sad. Malaja: Iz »Orang mala ju«, »možje, ki gredo brez cilja«, kakor se Malajd sami imenujejo. Manila: »Mesto gozdlčev.« MindanaO: »Morska dežela.« Moluki: Iz malajske besede »Moloc«, ki pomeni »Glavna stvar«. ruska azijska vojna luka, za katero se je mislilo, kakor do prod nedavnim za S:nga-pur. da je neosvojljiva. Jap- :«nska vej- ka je napredovala le preko Mukdena. Ruska rnor nariea se je odU-čila za obupno dejanje. Veliko rezervno brodovje je bilo pod naj-spoavbnejiim admiralom Ri>žd>.-st\ e-nskim po»i'ano iz Libave, da prodre do Vladivo-sitcka. Ce bi uspelo, bi bile ogrožene japon ske pomorske zveze s Kt.rejo in ves vojni položaj bi dobii drugačno lice. Japonci so to vedeli, toda imeli so neomajno zaupanje v svojega poveljujočega admirala Toga in njegovo mornarico. Togo je vse do padca trdnjave imel v šahu nadmočno rusko mornarico in so mu zato zaupali tudi bitko proti mornarici, ki se mu je bližala. Obstajala je iz osmih velikih linijskih ladij, šestih oklopnic in nešteto križark, torpedovk in pomožnih 'ladij. Admiral Togo pa je imel na razpolago samo štiri linijske ladje, toda brez razmišljanja je uvrstil v bojno linijo tudi oklopne kri žarke in druge lahke bojne edinice, ki so bilo v primeru s sovražnikovimi v premoči. Na široki morsiki pofi, ki loči japonske otoke od Koreje, je čakal admiral Togo v zasedi. Zjutraj 27. maja je dobil od daleč naprej pomaknjenih križark obvestila, da se sovražnik bliža. Mirno je pustii pluti mimo sebe vso mornarico do otoka Cušitne, ki leži na sredini pota. Tam je ob 2. popoldne navaiKl na rusko mornarico. Rusi so neodločno manevrirali in se postavljali s svojimi ladjami v bojno črto, ko je že 12 japonskih ladij obsulo njihovo brodovje 9 topovskimi granatami. Toča modemih japoskih izstrelkov je bila tako strašno, da se Rusfi niso mogli znajti ln je njihovo težko topništvo ostallo brez vidnega vpliva. Že po 17 minutah je bila prednja linijska ladja onesposobljena za borbo. Pod ure kasneje je zajrnstila bitko admiralska ladja Roždestvenskega »Suvorov«. njeni jambori in dimniki so se zrušili in vsa gornja paluba je billa v morju plamenov. Poveljnik ruske mornarice Je poeneje opisal dogodke takole: »Prve pol ure so se naši ljudje dobro borili, toda naenkrat so bili zaradi strašnega učinka japonskih izstrelkov demoralizirttni Tedaj je bilo vse končano. Na ladjah je začelo goreti in jaz sam sem bil na poveljniškem mostu dobesedno obkoljen od plamenov. Povsod na ladji je bila zaradi tega strašna vročina.« Kmalu je bil poveljujoči admiral hudo na- ge pred desetletji je kemična preiska* a zasledovala v človeški prehrani v prvi vrsM beljakovine, ki jih je imela za poglavitne redilne sr.ovi. Takrat so kemiki trdili, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi kakor meso, saj so našli v nekaterih vrstah gob celo več beljakovin kakor v mesu. Toda poznejša kemična analiza je dognala, da vseh beljakovin v gobah človeški organizem ne more prebaviti, t. j. Izrabiti, temveč le 45 do 70 odstotkov. Zato so zaČ2li smatrati gobe za hrano, ki tvori v telesu maščobe ln ima zatorej vsaj isto redilno vrednost kakor razna sočivja. Nekateri kemiki pa so odrekali gobim vsako redilno vrednost ter so označili gobe le za delikateso. V*: rok nesoglasju ;e bil v tem, ker kemiki niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v najdenih številkah včasih znatne. Polagoma so lažje dosegli zanesljivejše rezultate. Pogoj Je, da so gobe pravilno pripravljene, potem so okusna jed. ki je zelo važna za prebavo ln prehrano. Dognano je nadalje, da imajo gobe razen beljakovin .-e druge dragocene snovi, kakor: maščobe, fiziološke redilne soli in sladkorje, posebno manit. Do večje veljave so priSle gobe kot ljudska prehrana, ko so dognali vitamin«*. V živalsko fiziološkem zavodu univerze v Lipskem sta profesorja Scheunert S Spodnfe štaferske Plaz Je odnesel kočo na Pečici. Na severnem pobočju Pečice, v občini Gidlnl. se Je pripetila verjetno že okrog 9. februarja huda nesreča. Velik plaz Je odnesel kočo, v kateri je živel e svojim sinom kočar Frane Fakia. Plaz je ponoči, ko sta oče in sin gotovo trdno spala, 2drvel s hriba in potegnil kočo kakih 15 m daleč s seboj. K ee je seveda sesula ln pokopala pod ruševinami očeta in sina. Oba so našli mrtva in povrh še opečena, ker je zaradi ognja v peči začelo tleti tramovje, pod katerim sta bila pokopana. Reševalci pa se niso malo začudili, ko so našli kozo. ki jo je bil plaz s hlevom vred prav tako odnesel s seboj, docela nepoškodovano. Ležala je stisnjena med tramovjem in je mimo prežvekovala. Sprejemni izpiti za srednje Sole. Po odloku pristojnih oblnstev bodo sprejemni Izpiti na vseh srednjih šolah ob koncu letošnjega šolskega leta, torej pred velikimi počitnicami. Po počitnicah bodo dovoljeni sprejemni Izpiti le v izjemnih primerih. Oni, ki na koncu šolskega leta ne polože srpejemnega izpita, ga v Jesenskem roku ne morejo ponoviti. Nesrečo. 251etni ključavničar Anton Zdolšek, zaposlen pri nekem večjem mariborskem podjetju, ima hudo ranjeno nogo, na katero mu Je med delom padla težka traverza. — Kovaču Stanislavu Ar-zenšku pa je m-d delom odletelo težko kladivo Ln ga treščilo po glavi tako hudo, da mu je prebilo lobanjo. — Pri padcu na poledeneli cesti si je zlomila roko 671etna zasebnica Jožefa Kokotova. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Z Gorenjskega Nov nadomestni gaulalter. Preteklo soboto je bil v koroškem deželnem dvorcu v Celovcu slavnostno umeščen novi nadomestni gaulaiter Friderik Thlmel, pokrajinski vodja Hitlerjeve mladine. Thlmel je po rodu lz Elberfelda v Westfalijl, star je 33 let. 2e kot dijak In vlsokofiolec je živahno sodeloval pri Hitlerjevem pokretu. V sedanji vojni je bil že nekajkrat odlikovan. Iz Mežiške doline. V Mežici ee Je nedavni večer zbralo v Tofforvl gostilni večje število pristašev Narodno socialistične stranke. Prirejen je bil koroSkl večer, ki sta ga vodila zakonca dr. Skerlantz. Večer je bil v okviru policijskega dneva. — V jeklarnl na Ravnah pri Guštanju je bil te dni sklican velik zbor obratovodlj ln de-lavstva. Mladlnsfce filmske predstave. V kinodvo-ranah po Gorenjskem predvajajo zdaj mladinske filme, ki so se že dobro obnesli na starem področju Nemčije. Kranjski časo- Krvna osveta pod vodo Ko sem prišel — nam pripoveduje neki raziskovalec — po dvodnevnem potovanju s svojimi urojenci skozi razbeljene st?p3, porasle z ostro travo, do obale jezera na otoku Celebesu. sem bil priča vznemirljivemu prizoru. Kolikor daleč mi je seglo oko, nisem videl drugega kakor žareče oči in odprte, ploščate gobce. Prav tako je bilo tudi v reki, ki je tekla skozi to jez-iro. Sami krokodili. Jezero se imenuje Krokodilje jezero Nekoliko dalje od obale je stalo ne>caj preprostih kolib iz bambusovih kolov. V n-ihovi bližini smo postavili svoje ša^eri-šče. Kmalu se Je nabralo okoli nas vse poi-no domačinov. Prišel je tudi njihov poglavar in z njim sem se začel pogovarjati o krokodilski nevarnosti Vprašal sem ga, a'i se ljudje krokodilov prav nič ne boje. Tedaj me je poglavar začudeno pogledal :n tiho rekel: ^Krokodili so svete živali, gospod U Potem me je zač^i prepričevati o nedolžnosti teh strašil, in sicer na tak na'ln, da sem moral sklepati, da proglase domačini za svete vse tiste živali, ki se jih boje. Naj bo že tiger ali krokodil ali katerakoli nevarna žival. — Vprašal sem ga, ali si te svete živali ne zažele časih tudi človeškega mesa. Starec mi je takoj odgovoril: »Da, časih tudi. Toda če krokodil poje človeka, ga ubijemo ...« Kakor ti meni, tako jaz tebi — re3, to je prav preprost zakon! Potem smo šli s poglavarjem bliže k obali, da bi si natančneje ogledali hišice in krokodile. Pred nami je tekel desetleten deček z lesenim sodčkom po vodo. Toda ko je prišel do kraja, kjer so domačini vodo zajemali, se je začul strašen krik. Vsi smo pohiteli za njim, da bi videli, kaj se je zgodilo. Toda dečka ni bilo nikjer več. Otrokov krik so slišali po vsej naselbini ln iz vseh koč so privreli ljudje. Nekaj starejših se je iztrgalo iz »'az-burjene kopice in začeli so se vneto pogovarjati. Pogovora je bilo kmalu konsc. Iz družine, ki Ji je krokodil ugrabil otroka, so izbrali najmočnejšega moškega, ki je bil določen, da opravi maščevanje nad ltrokodllom Z žarečimi očmi je prevzel to nalogo, ker je taka Izbera za maščevalca velika čast. Takoj so se začele priprave. Zbrani urojenci so začeli moliti, da bi se maščevanje posrečilo, ko pa so bile molitve pri kraju, Je skočil možak čisto nag v reko. Priznati moram, da me je takšen pogum pressne-til. Kar zazeblo me je, ko sem pomislil, kaj se utegne možu pripetiti Edino or<-'žjie, ki ga je vzel s seboj, ;e bil oster ukrivljen nož. Držal ga Je med zobmi. 2e davno Je znano, da so domačini na teh otokih nenavadno Bpretni plavalci in potapljači Razen tega so tudi nenavadno pogumni, da se pod vodo ne ustrašijo alt« morskega volka. Toda tu, kjer se je gnetlo na debelo krokodilov, se ml je zdelo, da tudi največja hrabrost ne bo dosti pomagala Smrt drznega domačina se mi je zdela vprašanje petih, desetih sekund. Crnl maščevalec Je izginil pod vodo. Nisem verjel, da ga bom še kdaj videl. Bil sem zelo presenečen, ko sem ga zagledal čez nekaj časa sredi goste kopice krokodilov, ki se je gnetla na vodi, neranjenega. Zamahoval je z rokami in nogami ln — čudno — krokodili so se okrog njega razmikali. Potem se je spustil maščevalec tznova v globino in ostal dolgo med pošastmi. Napeto smo vsi čakali, kaj bo. Vprašal sem poglavarja, zakaj se možak ne pokaže iz vode. Ali se mu je morda kaj primerilo? Starec Je samo odkimal Potem pa je dejal: »Ne sme priti iz vode, dokler se ne ma-Sčuje...« Prav tedaj pa se Je vrgel nad vodo ojro-men krokodil. »Bonja! Bonja« (Krokodil!) so začeli kričati domačini na bregu. Zraven njega se je pokazal maščeval**: in trenutek nato izginil spet v globini. Ivudje so zdajci onemeli. Dolgo, dolgo črnca ni bik* lz vode. Se- kunde so se nam zdele stoletja Potem se je lz globine privalil slap krvi. Kri se je razlezla po vodni gladini kakor ogromen teman madež. Maščevalec je moral zadeti svojo žrtev. Domačini so začeli zmagoslavno kričati, ogromni krokodil pa se je spet pokazal na vodi. Na njegovem trebuhu Je? zijala grozna, dolga rana. Zver se je strašno premetavala in mahala z repom po vodi, da Je brizgalo do obale. Potem pa se je kakor strela pognala v globino. Medtem je priplaval maščevalec zdrav iia obalo in vsi domačini so odhiteli proti njemu. Objemali so ga, vriskali, poljubljali. Ta fant Je opravil rea nekaj neverjetnega- Stari poglavar, ki je stal še zmerom zraven mene, se je pomembno nasmehnil ln ml dejal: »Gospod je videl. Krokodil je mrtev -človek živ!« Domačini se kar niso mogli pomiriti. Odvedli 90 zmagovalca v naselbina kjer se je začelo pravo praznovanje. Hitro so vsi pozabili, da je pred nekaj minutami krokodil požrl dete. Ljudje ao molili ln peli ter metali cvetje v reko, kakor bi se jI hoteli zahvaliti, da je mlademu možu pomagala pri maščevanju. Samo tam pred samotno kočlco nedsicč od nas Je molče čepela mlada ž^na. Mati mrtvega dečka. Reschke pred leti preiskala razne ge*>e glvde na vitamine. Dosedaj so znani vitamini A, B, C in D. Pomanjkanje vitamina A povzroča obolenje oči. Ker pa je v zelenjavi mnogo tega vitamina, ga v naši običajni prehrani ne manjka, posebno ne v prehrani, ki jo imamo od pomladi do zime. Nadalje tabuje jo vitamin A: mleko (od krav, ki ee pasejo), sirovo maslo in loj, medtem ko imajo rastlinske masti, svinjska mast ln olje le prav malo tega vitamina. Izmed gob imajo največ vitamina A lisičke (castharellus) tudi še tedaj, ako jih pra<-žimo v rastlinski masti. Vitamin Bj. ki pospešuje rast, se je dobil v gobah le v neznatni količini dočim vitamin C, ki zabranjuje skorbut, v gobah sploh ni bil dognan. Vitamin D je zelo važen za prehrane mladine, vobče rastočih ljudi, ker preprečuje rahitido. Največ tega vitamina so dognali v naslednjih gobah: lisičkah, žlahtnem gobanu (botetus edulis) in pri raznih smrčkih (morchellal Pri zadnjih tudi ie tedaj, ko so bili v konzervah. Po najnovejšem dognanju so gobe po m. dllaostl uvrščene med meso ln sočivje, vsekakor pa imajo gobe več redllnostl Kakor naSe običajne žitarice. Suhe gobe Imajo dosti več redilnih snovi kakor svete, a največ redilnosti pripisujejo g objemu Izvlečku (ekstraktu). A. B. p Is pravi, da bo mladina Gorenjske vsa najlepša dela nemškega ustvarjanja. Kuharski tečaji. V kranjskem okrožju je bila udeležba na kuharskih tečajih zelo živahna. Splošno se opaža vedno naraščajoče zanimanje gospodinj za kuharske tečaje. Zadnje dni je bil kuharski tečaj tudi ▼ Kranju samem, pod vodstvom ge Reber-nlggove. Rojstvo dvojčkov. V Šenčurju pri Kranja je šivilja Neža škerjančeva porodila dve dekllcL Mati ln otroka so zdravi. Dan policije v Tržiča. Tudi tržiškl orodt-niki in gasilci so dva dni pridno nabirali za zimsko pomoč. V društvenem domu »Skale« je bil pester večer; nastopilo Je 16 pevcev, ki so peli domače in znane napeve. Zbirka je vrgla 3300 mark, kar Je doslej največja vsota, ki je bila v Tržiču zbrana pri sličnlh zbirkah. Nesreče. Nedavno se je v Šenčurju •plačil konj posestnika Janeza Preskarja ta ■ sanmi zdirjal skozi va^. Med potjo je zadel posestnika Franca Samnika iz Šenčurja in ga lahko poškodoval. — V Tržiču so se ponesrečili 541etna zasebnica Marija Slat-narjeva, 431etni delavec Matija Šolar ln 471etni delovodja Janez Pleteršek. Vsi so bili sprejeti v bolnišnico na Golniku. Ti;d! v Skofjt Loki je policija priredila zbirko za zimsko pomoč. V nedeljo ln ponedeljek so priredili dva koncerta, ki črta bila izredno dobro obiskana. — Lep uspeh je in\pla zbirka policije tudi v Domžalah. S puščicami so nabrali 1811 mark. Steklenlčics je treba vračati. Nemški državni komisar za industrijo in trgovino je objavil: Da se omogoči nadaljnja Izdelava ln prodajo kozmetičnih Izdelkov, morajo kupci ob nakupu novih lepotilnlh sredstev vračati enake prazne stekleničke ln zavoje, ki so za ponovno uporabo primerni. Iz mesta n— Živinski sejem. Zboljšanje vremena je omogočilo ponuvno večji dogon živjie na vsakotedensk: novomeški živ nski sejem in v ponedeljek dopollne je po daljšem času zopet vlaual prav živahen vrvež na sejmišču aa Loki. Puleg domačih kupcev je prišlo tokrat na sejem precej kupcev iz tieie krajine, ki so se posebno zanimali aa prašiče za rejo. Največ so prignali na sejem do tri mesece starih prašičev za rejo. manjše število pa je bilo tudi do 6 mesecev starih, ki pa so tehtali največ do (JO kg. Kupčija s prašiči je bila zelo živahna in kljub dokaj visokim cenam je bila večina prašičev hitro prodana. Tudi konj ja bilo na sejmu prav iepo število, vendar so bili kupci za konje mnogo redkejši. Dober konj stane danes že pravo premoženje in si ga lahko nabavijo le najtrdnejši gospodarji. Zato je bilo sklenjenih manj kupčij in je ostalo mnogo konj neprodanih. V glavnem so se kupci zanimak le za prav lepe in močne konje, ki so tokrat dosegli ceno celo do 13.000 lir, dočim so manjvredni konji, ki so se prodajali že po dva do tri fcsoč lir, ostali neprodani. n— Licitacija gramoza. Novomeški okrajni cestni od 1x5- je razpisal dobavo pomladanskega gramoza za pokrajinske in dovozne ceste na cestah Zagradec—Žužemberk—Soteska, Kandija—Valta vas—Soteska z odcepom na Toplice, Novo mesto— Kronovo — Stranje, Šmarjeta — Kronovo, Bršljin—Gor. straža, Kandija—Laze in na dovozne ceste Straža ter Novo mesto. Gramoz mora imeti debelino 3X4 cm in ga je dobaviti v predpisanih figurah na zahtevana mesta do 15. aprila 1942. Pismene ponudbe, kolkovane s takso 4 L, je treba vložiti za vsako progo posebej v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu do 5. marca 1942. n— Nizka voda Krke. že dolga leta se Novomeščani ne spominjajo tako nizke vode Krke, kakor je bila vse poslednje dni. Krka je čelo tako upadla, da so vsi mestni kanali gledali iznad njene vodne gladina. Prvo deževje in nastopajoča odjuga so ponovno zvišali Krko. venlar pa njena gla-d:na še vedno ne dosega normalnega stanja. SAMO ŠE NEKAJ MANJKA — Dandanes smo 2e lepo napredovali. Vorimo se brez konja, brzojavimo brez M-ee... Samo nekaj nam še manjka ... — Kaj pa? — Dota bm iona Kultura i pregled Pred literarnim večerom Ivana Albrehta Ivan Albreht se oglaša že kakšnih tri-ideset let v raznih slovstvenih revijah, ljudskih mesečnikih in dnevnikih, izdal pa je tudi večje število samostojnih knjig. Začel je — kakoT toliki drugi njegovega redu — v »Vrtcu« in »Angelčku«, Ivan (iankar pa ga je še kot gimnazijca uvedel v »Ljubljanski Zvon«. Že je dovršil gimnazijo, ko je tedanji urednik LZ dr. Janko Šlebinger predstavil pesmi Ivana Albrehta in Janka Gla- aerja kot mlado klasje na slovenski pesniški njivi. Poslej je sodeloval v LZ. v Slovanu in v nekaterih drugih slovenskih časopisih. priložnostno tudi v hrvatskih, ter ped črto na.ših dnevn-kov. Prvo pesniško zbirko z naslovom »Slutnje« je izdal 1. 1920. Izmed poznejših knjig so vredne posebne pozornosti: »Malenkosti« »Dom na slemenu« (Kmet. Matica), »Zarečani« in »Nebo gori« (obe pri Vodnikovi družbi). Lani je dal v knjigi »Žerjavica v krvi« izbor iz svojega dvajsetletnega črtičarskega udej-stvovanja. Ivan Albreht stremi v svojem literarnem delovanju, da bi ustvarjal splošno dostop- . no. vsakomur razumljivo literaturo, zato se j ne oklepa ne v vezani in ne v nevezani be-I sodi nobenih programatsko določnih gesel !' in formainih smeri. Njegova želja je, da bi ga lahko vsi brali zategadelj piše preprosto in jasno. Zdi .se. da je to njegov poglavitni slovstveni »program«. Zato pa je Ivan Albreht ostal teh zadnjih dvajset let. v času, kr- st' naše slovstveno življenje razdvajala strujarska ideološka, estetska ali generacijska ges'a. nekako ob strani vseh teh bojev in poizkusov, zvest predvsem svojemu vzoru ljudskega in z domačim duhrm prržctega pisatelja, ki je posebno zadovoljen takrat, kadar so z njim zadovoljni njegovi bralci. Ivan Albreht prireja v petek ob 18. uri v dvorani Pokrajinske delavske z\ eze na Miklošičevi cesti literarni večet. ki naj očrta njegov littrarni profil. V zvezi s pri-piavljajočim se večerom jc dejal našemu urednku naslednje: Da bi dal tej prireditvi resnejši značaj — človek peresa ni človek govora — sem naprosi! ne;eii.i 1 —.60. t.iK>a —.60, r.t d,iariie naslova ali zj šilro I 3.—. Fiorentina 17 5 5 7 26 31 15 Milano 16 6 2 8 30 26 14 I.tvorno 17 4 6 7 22 34 14 Napoli 16 3 6 7 11 27 12 Modena 16 3 5 8 12 32 11 V Družin R. kjer je bil z nedeljskim kolom zaradi večjega števila udeležencev zaključen še'e jesenski del tekmovanja, so bili med osmimi zabeleženimi izidi vsaj štirje bolj ali manj presenetljivi. Mislimo na rezultate iz Udi-ne. Savone. Lucce in Prata, kjer so enaj-storice Udinesa. Savone. Novare in Prata z večjimi ali manjšimi razlikam! izgubile bitke, čeprav so dobro utemeMene pro-gnoze govorile v njihov prilog. Tabela sama. ki jo objavljamo niže. se v bistvu ni spremenila, novo pa je v njej. da je Padova zasedla tretje častno mesto pred Alessandrio in je Novara. ki je v začetku konkurence močno gledala na pn*a mesta, odletela že na šesto. Teme! i:to se je situacija po minuli nedelji preobrnila še za Fiumano. ki je na svojih tleh spravila obe točki in se od predzndniesa me=+a dvignila kar za tri proti vrhu. V-e ostale podrobnosti o plasmaiih v tei diviziji so razvidne ;z i->blice. ki kaže za ta teden naslednjo sliko: Strojepiska r znanjem itilrianščine in slovenščine dobi službo. — Predstavi nai ic dnevno med 10. in 12.: Becthov-nova ul. 10-11.. soba 21. 2679-1 Daktilografko I Opremljeno sebo . , » soupo-abo kuhimt, išče zmotno perfektno italuan- : eospchil{ni ,-.;0 . , F0. ^epa. PO motnosti sen- rr,c;e. ponuJl,, na ogi. tkega tezrka ter stennera. odd. ,utI. pod fij». sprejmem takoj Po- , 2521--,3a nudbe na ocl. odd. iutra__________*"" " pod »Pisarna«. 26S8 1 ; Brivskega Scfco s posebnim vhodo rabo kopalnic in upo- išče ir.že- pomočn;ka -<-' i'nra spre.nc Rudolf f*1? -furn v''.n" ------a _ I" "i Zakf.vjck, bnvec. Liubljana, Poliar.ska c. JI. 26R7-1 zen.er«. 1 Roma 17 • 9 m 4 1 28 10 25 | Venezia 17 8 6 3 22 13 22 ! Torino 17 8 6 3 23 18 22 Genova 17 5 8 4 25 19 18 Juventus 17 * 4 4 6 28 26 18 i Lazio 17 5 7 5 29 25 17 Airbrosiana 17 4 P 4 21 21 17 Bari 17 11 4 2 26 15 26 Vicenza 16 8 8 A 27 5 24 Padova 17 lfl 4 3 30 11 24 A'f*siimlrla 17 10 3 4 26 18 23 Rrcscla 16 8 5 3 31 16 21 Novara 17 8 5 4 26 13 21 Pescara 17 8 4 5 22 14 20 F->"fiiMa 17 8 n R 28 22 19 l7d?nese 17 7 3 7 17 24 17 Soezia 16 6 j 6 IR 19 16 Pavona 17 6 3 8 ?fl 21 15 S*cna 17 6 •> 9 25 26 14 P*ca 17 6 9 21 32 14 Fiim^na 17 3 S 9 32 11 Pro Patri?. 15 n S m 4 14 18 10 17 3 4 10 12 »5 10 Pr?'o 17 3 4 10 13 32 10 I.ucchese 16 2 1 13 13 52 5 bte-eda I —.V0. taksa —.60. ti daiame naslova ali ra tifro l 2. — . Služkinja velikih stanovanjskih hiš. meatem ko je 220.000 a ijcev posedovalo 16.000 hiš. židovske in srbske hiše je prevzela v svojo upravo mestna občina in je bil osnovan poseben stanovanjski urad. V njegovi upravi je razen tisoč židovskih še 400 srbskih hiš. Lkinjena kaznilnica v Stari GradlškL »Narodne novine« so objavile zakr.n?ko odredbo o ukinjenju kaznilnice in zavoda za prisilno delo v Stari Gradiški. Kaznilnica in zavod za prisilno delo sta bila ukinjena z 20. februarjem. Knjige in arhive so izročili kaznilnici v Lep ogla vi. Pravosodni minister je ra zmesti i kaznjence in delavce j po razpoložljivih prostorih drugih kaznilnic. Čajanka na ulici. Na pustni torek je ;:Pomoč« v Zagrebu priredila ljudsko ča- J janko na Jelačičevem trgu. Prireditev je j privabila na trg stotine meščanov in je či- \ sti dobiček vrgel skoraj 10.000 kun. Za za- . bavo občinstva je zapel nekaj pesmi operni i pevec Vlahovič. Prehrana vlakospremnega osebja. Med j gostilničarji in prometnim ministrstvom je bil sklenjen sporazum o prehrani vlakospremnega in strojnega osebja med služ- ; ben.m potovanjem. Po dogovoru bodo dobivali železničarji v vseh kolodvorskih restavracijah hrano s 40 odstotnim popustom. Srednješolska kuhinja v Zagrebu je dobro obiskana. Nedavno je bila odprta jav-j na kuhinja za srednješolsko mlad.no, v ka- i teri se hrani okoli 500 dijakov. Za sedaj j dobivajo srednješolci samo obed po zelo ; nlzk.h cenah, dela pa se na to, da bi pre-jemali tudi večerjo. S hrano so dijaki za-; dovolj ni. i Dekleta ne znajo ceniti sedanjosti. Ali - se v mislih preveč ukvarjajo s svojo pre-i teklostjo, ali pa mislijo preveč na svojega — bodočega. Prodam oo* gramofon, 15 novih plošč, eleVrično dozo tcr drugi pribor. Naslov v vseh foslovalnicah Jutra. 2653-6 Dotični ge«pnd, poznan od n -z-č.!', ki -e v torek prodaj... arto za Živila V kavarni Piešern. in ukr.-tJel su^r-io. na| 10 v izog:b sodnemu zaslcdova-piu. k' bi ie v tem ptirne-ru izostalo, da io t k j vrne na naslov. K P:u!e 577-2S m tja s:v£tn Višek smučartlke sezsme v 5talž|i Kakor je zdaj dokončno določeno, bodo vsa glavna smučarska tekmovanja na italijanskih tleh izvedena v dobi od 4. do 8. marca, in sicer deloma v Cortini, deloma pa v Selvi Gardeni. Z"x moški del tekmovanja bodo po+rebni štirje termini od 4. do 8. prihodnjega meseca. ki bodo navsezadnje še zelo kratki, ker je treba vedeti, di se bodo tekmovanja v vseh disciplinah razen »azzurrov* (državnih reprezentnntov) udeležili tudi vsi zmagovalci iz prvenstva v II. in III. kategoriji. Podoben spored bodo imele tudi ženske, vendar računajo, da ga bodo lahko spravili pod streho v dveh zaporednih dnevih, in sicer 5. in 6. prihodnjega meseca. Pred temi najvažnejšimi smučarskimi nastopi pa bodo imeli ita!'janski smukači še eno pomembno pre^zkušnio, in sicer v mednarodnem smuku s hriba Lussari, ki je bil preložen od 12. aprila na nedeljo 1. marca, in sicer v nadomestilo za tradicionalni smuk s Canina, ki je bil za letos opuščen. • V nogometnem prvenstvu Ostmarke sta bili preteklo nedsijo odigrani dve tekmi na Dunaju, v katerih je najprej moštvo Vienne zmagalo nad trenutno najboljšo enajstorico F. C. Wiena z 2:1, potem pa je Admira porazila še Austrio s 3:2. Posledica poraza v prvi tekmi je bila ta, da se je moral F. C. \Vicn unakniti za Vien-no na drugo mesto v ta!»elL Konec tedna so se v Grindelwaldu kon- j čala tekmovanja za švicarsko državno pr- i venstvo v vseh smučarskih disciplinah, i Med podrobnimi rezultati bo naše prijatelje zimskih športov zanimal izid tekmovanj v skokih, v katerih je v I. kategoriji prišel do zmage znani Hans AI-mer z dverna skokoma na 64 odn. 63.5 metra. V seniorski skunin: je bil najboljši prav tako znani Keller lz Davosa , z dvema uspelima poskusoma na 69 odn. 61 m. Na Švedsko bodo v prvi polovici marca odpotovali najboljši teniški igralci iz j Hrvatske, ki se bodo v Stocknolmu udeležili meddržavnega dvoboja s Švedi. Na povratku se nameravajo Hrvati ustaviti tudi v Kodanju. Štiri meddržavne tekme pripravlja za letos švedska nogometna zveza. Dve izmed njih, ip sicer proti Danski in Fin- i ski, bosta Odigrani doma, povratno tekmo proti Danski in pa revanšo proti Nemčiji pa na tujih tleh. Novi francoski športni zakon bo stopil v veljavo dne 1. marca t. 1. Štiri tedne pozneje bo moral imeti vsak aktivni športnik novo športno izkaznico, s katero bo obenem zavarovan zoper nezgode. Hkrati bo uveljavljena tudi naredba, da noben mladenič pod 20. leti ne bo mogel nastop'ti na oficielnih tekmah, če si ne » bo pred tem pridobil francoskega športnega znaka. Za dosego tega znaka bo treba Dredvsem pokazati nekaj znanja v atletiki. ženska gre samo v dveh primerih v samostan: če ne ve, čemu se bo morala odreči, ali pa, če se nima ničemur več odrečL Prodam novi in stari nemški radio-aparat s 3 valovnimi dolžinami. Ogied od 11. do 13. ure: Predovičeva 32, I. i ubil a na -Moste. Najditelja mošjic d;s-_ r -1-c ■ niene rokavice (naslov v notra-r.:osti), prosim, naj io vt nc v ogl. G'id. Jutra pod »Invalid«. 2381-28 Dotična oseba, ki le r. žensko ročno 2686-6 torhiro z dokument/ v j-o- --' nejcljek pri večernem v!a- »ffi . V.u, se naproša, di io proti 'I IM n- •-.-radi vrne v ogl. odi. j Jutra. Beseda L —.60. taksa —.60. , - - - — za daian e naslova ah ta ;T tifro t » V&m > JLij . Be-cJa L —.6 Kompletno spalnico za d;- vzamem v n-ie-r. proti odškodnini. Zin^er, Stari trg 23-11. 2083-12 *:fro ! V—. Pamska krojaška delavnica kompletna, v centru, ra-prodai. Ponad'.-e na ogl- Bestda L —.60. taksa —.60. t>dd. Jutra r«d •a d-iame naslova aii ta • lifro l 3.—. 685-3O Vinograd (mamii) z zidanico takoj htseda I —.;•!, ir.r; a —.60. prodam. Naslov v vseh po- da-;- r n-si- va ali ta slovalnicah Jutra. 2682-20 t ?. —. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek /0* PREMOG Emvh, 1. Pogačnik LJLDLJANA, Bohoričeva u!iea 5 TeletoD 20-59 Obnovite naročnino! R. Sabbatini: SID0R 14 Povest Nato se je jel vpraševati, ali more biti Angela z Vidalom v resnici srečna. Nemogoče se mu je zdelo, da bi bil zbudil navaden teleban — tako je namreč presodila Vidala — v tej nežni in ljubki ženski ljubezen do sebe. V mislih se je postavil Vidalu ob stran; zazdelo se mu je, kakor bi primerjal iskrega arabskega žrebca z enim tistih težkih flamskih konj, ki so po Parizu vlačili telege. Snoči, v prvi presunjenosti, se je bil Seyrac razjokal, nekaj iz hvaležnosti za to, kar je bilo zdaj, nekaj iz kesanja za preteklost; danes pa bi bil najrajši jokal iz obžalovanja, ker se v tej preteklosti ni znal bolje okoristiti z dobro priliko. Tako je porabil ves dan s praznim modrovanjem in jalovimi čenčami; proti večeru pa se je sklenil prepričati o globokosti Angelinih čuvstev do soproga. »Gotovo boste presrečni, državljanka,« je rekel, »da morete zapustiti to mesto, kjer vladata mora in republikanski post.« »Seveda,« je odvrnila Angela, ne da bi vzdignila glavo. »Oh! Prav za prav, če dobro premislim, ni moči reči, da bi bila izprememba kdo ve kako prijetna. Iti za vojsko — na Nizozemsko, v to vlažno in, ka^or slišim, na pol barbarsko deželo — brr!« Stresel se ie, kakor bi v domišljiji že čutil mraz. »Pri možu bom, državljan,« je nazadnje rekla Angela. »Da, to je res! In če vidite v tem zadostno odškodnino, nimam kaj pripomniti.« Angela je vzdignila oči od dela ter ga strogo pogledala. »Prosim, državljan, nobene šale zastran tega.« »Zatrjujem vam, da si je ne bi nikoli dovolil,« je slovesno izjavil Seyrac. »Toda, denimo — vaš mož bo zmerom pri svojih vojakih, medtem ko boste vi ostali zadaj, v zaledju, in ga boste videli le redkokdaj; nenehoma se boste morali seliti iz kraja v kraj in boste morda še bridko občutili pomanjkanje vsakršnega udobstva. Tega pač niste vajeni.« »Udobstva nisem vajena,« je mirno odvrnila Angela, »in tudi če ostanem v zaledju, bom vendarle manj daleč od njega kot tu v Parizu; ne verjamem, da bi se mogle nevarnosti vojnega pohoda primerjati z vsakdanjo grozo in strahotami, sredi katerih sem morala živeti doslej.« Seyrac je izprevidel, da je zgrešil svoj namen, in se je baš pripravljal na nov, še drznejši poskus, ko so se začuli zunaj koraki, spremljani od bren-ketanja sablje po stopnicah. »Jerome prihaja!« je vzkliknila Angela in vrgla uniformo, ki jo je popravljala, čez hrbet stola. Seyrac je v mislil poslal nadležnika k vragu in preklel svojo malomarnost, ki je bila kriva, da je bil že spet zamudil priliko. Ko je stopil Vidal v sobo. je Angela že na prvi pogled uganila, da nekaj ni v redu. »Kaj se je zgodilo?« ga je vprašala. Polkovnik, presenečen nad to nagloslutnostjo, je za trenutek obstal in jo pogledal, nato pa se je zasmejal, vrgel klobuk v kot in zaprl vrata. »Nekaj takega, da huje biti ne more,« je priznal. »Bedak sem bil; preveč sem govoril s to sodrgo, ki se imenuje narodno skupščino.« Angela se je ustrašila. Ta nespoštljivi izraz za skupščino ji je dokazoval, da gre za nenavadno resno stvar. »A kakšen je bil uspeh?« je vprašala, čuteč, kako ji sapa zastaja. »Takšenle,« je kratko odvrnil Vidal in potegnil iz žepa potni list, ki ga je bil odbil od Dantona. Razgrnil ga je ter ga položil pred ženo. Angela ga je pogledala, ne da bi videla, kaj je, in ne da bi se mogla ovedeti. »Povezati morava cule, dragica: to je v kratkih besedah vse, kar ti morem reči. Odpotovati morava in gledati, da prideva iz mesta, preden spuste zapornice, ako se nočeva izpostaviti nevarnosti, da sploh več ne prideva ven. Ta listina je potrjena, je v redu, k&kor vidiš; po tem takem naju ne more nič zadržati, in nevarnosti ni nobene, če se podvizava. Naročil sem zaprto kočijo, ki bo ob osmih tu; glej, da boš nšred.« »A kaj se je zgodilo?« je vztrajala Angela ter mu položila roke na rame. Seyraca, ki je stal v ozadju sobe pri oknu, je takisto obhajala nedoločna tesnoba. Vidal je povedal vso zgodbo od začetka do konca. »Mislila boš. da sem se vedel kakor bedak,« ie skoraj jezno dodal. »Sam vem. Bedak sem bil, ko sem veroval v poštenje narodnih predstavnikov ini se dal uspavati njihovim lepim govorom o repu-' ' blikanski svobodi in čistih republikanskih rokah. Danes pa sem javno opsoval Saint-Justa z lopovom ter mu zagrozil, da bom vztrajal vsemu na kljub, dokler ne bo njegovo ravnanje in ravnanje njegovega pajdaša Lemoina korenito preiskano. Stoiii sem narodu uslugo, ki bi se je ustrašil vsak, kdor je manj pošten od mene. Poslanci se tega oobro zavedajo; a kako bodo izrazili svojo hvaležnost? S tem, da bodo mirno sedeli na svojih mestih, ko me bo dal Saint-Just zapreti in obglaviti. da mi zaveže jezik, in me bo v ta namen lažno obtožil izdajstva, ne da bi se mogel braniti.« Srd.to so-pihaje je hodil po sobi sem ter tja. »In to je tista ena in nedeljiva republika, ki sem ji služil, ki sem jo pomagal ustanavljati in k: sem zanjo prelival kri! Saint-Just je tudi prelival kri, in še kako radodarno. a to je bila tuja kri, ne njegova. Ah, nom de nom!« je vzkliknil in se težko spustil na stol. »Jerome!« Angela mu je ovila roko okrog vratu ter mu naslonila lice, ki je bilo od strahu pred bližnjo nevarnostjo bledo in hladno, na koščeni obraz. »Beži. beži!« je s čemernim glasom rekel Vidal. »Bati se ni za kaj, dekletce. J