PoStnlna plačana v gotovini. Izhaja enkrat na mesec. CENA: za vse leto 25 Din. za pol leta 12*50 Din. Posamezna številka 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene Inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 480 D, l/2 str. 240 D, Vi str. 120 D, V« str. 80 D, 1/12 str. 40 D. GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Naročniki ki še niste poravnali naročnino za leto 1925 storite to takoj. Upravništvo! Občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze v Ljubljani. V nedeljo 7. junija se je vršil v dvorani Rokodelskega doma občni zbor matice posameznih obrtnih zvez po Sloveniji. Točno ob 11. uri je otvoril zborovanje društveni predsednik g. Ivan Ogrin s pozdravom na vse navzoče delegate, posebno pa je še pozdravil prijatelja obrtnega stanu preč. ka-i: mika g. Stroja, ki je s svojo požrtvovalnostjo ponovno do-tazal, da društvo rokodelskih pomočnikov popolnoma razumeva svojo nalogo in vztrajno deluje na polju strokovne izobrazbe vajencev in pomočnikov. Posamezne zveze so bile p Inoštevilno zastopane po 22 delegatih. Predsednik poda pregledno sliko delovanja Jug. obrtne zveze kot srednje organizacije in opozori na razne hibe, ki jih je potrebno v bodoče odpraviti kolikor bolj se organizacija razvija in njen delokrog širi. Pohvalno omenja delovanje posameznih obrtnih zvez, posebno pa še zaslužita priznanje za vzorno delovanje zvezi v Tržiču in Novem mestu. Zanimivo je dejstvo, da se je vzlic finančnim in drugim neprili-kam, ki se stavijo v današnji dobi naši organizaciji nasproti, vendar v teku zadnjih let že tako močno razvila, da so obrtniki, organizirani v J. O. Z., nastopili v več krajih s samostoj-1 i obrtno kandidatno listo in šli ali sami ali združeni s trgovci in drugimi pridobitnimi krogi v boj pri zadnjih občinskih volitvah. Nadalje poroča predsednik o vseh perečih vprašanjih, ki tarejo- našega obrtnika in trgovca ter obrazloži delegatom delo sedanjega odbora za olajšavo davčnih bremen in pri-c' bitev obrtnega kredita ter omenja težko stališče naših poslancev v Beogradu, ki vsled nesmiselne politike sedanje vladajoče stranke ne morejo 'storiti toliko za svoje volilce kot bi hoteli, ker jim radikali v družbi z žerjavovci z absolutizmom v parlamentu ovirajo- uspešno in smotreno delovanje. Po poročilu g. predsednika povzame besedo g. narodni poslanec inž. 'Sernec, kateri poroča natančneje o vprašanju obrtnega kredita posebno z ozirom na načrt radikalov o osnutku državne pooblaščene obrtne banke. Vlada namerava kar kratkim potom izpeljati načrt, predložen od radikalnega kluba, v katerem bi država plačala 40% od začetnega kapitala 40,000.000 dinarjev. Nadzorstvo nad poslovanjem obrtne banke naj bi imel nalašč za to postavljen stalen komisar, ki bi ga plačevala banka sama. V osnutku o obrtni banki ni nič določil, iz katerih bi se dalo sklepati koliko bo dobil ta ali oni obrtnik oziroma trgovec kredita. Vse kaže, da je osnutek izdelan za ozek obrtniški krog okoli — Beograda in bi skoro gotovo nihče v takozvanih prečanskih krajih ne bil deležen ugodnosti tega kredita. Z ozirom na razmere, v katerih se danes nahajajo slovenski pridobitni sloji, ne preostaja dru-zega kot samopomoč bodisi pri iskanju cenenega kredita kakor tudi pri raznih privatnih dobavah in delih. Ako država ne bo storila svojo sveto dolžnost, da pomaga gospodarskim krogom k poživljenju, se lahko zgodi, da bodo usahnili davčni viri. katere Beograd tako krivično izmozgava v Sloveniji. Ge bo potem beograjskim vladnim mogotcem tudi vseeno kot danes, ko gredo v zbornici na dnevni red dosledno preko vsake interpelacije naših poslancev, hočemo čez nekaj mesecev videti. Končno je g. poslanec pojasnjeval določbe glede 2% davka na ročno delo in opozarjal na veliko krivico, ki se bo s pobiranjem tega davka prizadjala obrtnim krogom, kajti ta davek bo plačevala samo Slovenija, medtem ko se v Srbiji in delni Hrvatski ne bo pobiral. Ko je g. poslanec odgovarjal na posamezna stavljena vprašanja posameznim obrtnikom, se je marsikatera zadeva pojasnila in pokazala našim gospodarskim krogom v pravi luči in na mah razgalila nesramno agitacijo naših nasprotnih organizacij, ki bi najraje vzele zakup za vse resnične dobrote, ki jih Jug. klub s težkim bojem izposluje v Beogradu, v resnici pa njihovi zastopniki ala dr. Žerjav in dr. Pivko pri vsaki priliki zatajita svoje volilce in glasujeta za vse klofute in brce, ki jih režim predlaga našim obrtnikom in trgovcem. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imel centralni odbor 9 sej, v katerih so se reševali razni predlogi tičoči se obrtništva, trgovine in organizacije same. Zveza je priredila po Sloveniji razna predavanja oziroma shode in vsestransko šla na roke posameznim članom pri neštetih intervencijah bodisi v Ljubljani kot v Beogradu potom Jug. kluba. Glede društvenega glasila je bilo poročilo zelo razveseljivo, ker se je samo v zadnjem letu dvignil za ca 1200 naročnikov. Da list ne more izhajati na več kot 4 straneh je pri teh težkih gospodarskih neprilikah lahko umljivo ako še pripomnimo, da nima ne list ne centralna pisarna nikake državne podpore kakor marsikatera druga manj važna organizacija nasprotnega tabora. Razveseljivo- je dejstvo, da se člani zavedajo, da je le v samopomoči obstanek in se ne bojijo za njihove razmere velikih žrtev, da se lahko organizacija razvija prosto nemoteno vzlic terorju v Beogradu in delno pomaga do končnega cilja, ki gotovo ne izostane, to je slovenska avtonomija na gospodarskem in politične mpolju v okvirju Jugoslavije. Z velikim zadovoljstvom so vzeli delegati naznaje, da je centralna pisarna v prošlem poslovnem letu prejela 3720 dopisov in nič manj kot 5425 odposlala poleg 16 okrožnic. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela Jug. obrtna zveza v preteklem poslovnem letu 56.618 Din dohodkov in 55.412 Din izdatkov. Na predlog g. revizorjev je občni zbor dal blagajniku absolutorij in se mu zahvalil za vestno delovanje. Pri volitvah predsednika je dosedanji predsednik gosp. Ogrin pojasnil, da vsled velike zaposlenosti pri drugih strokovnih organizacijah ne more sprejeti ponovno izvolitev vzlic enoglasnem sklepu občnega zbora. Ko so se delegati obrtnih zvez prepričali, da je odklonitev izvolitve v resnici dovelj utemeljena, je bil izvoljen za predsednika Jug. obrtne zveze industrijalec g. Rojina, ki je izvoitev sprejel in se zahvalil za izkazona mu zaupanje. Nadaljni odbor je bil izvoljen sledeče: gg. dr. Lampret, Gajšek, Pavlin, inž. Sernec, Srebot, Kregar, Ložar, Krek in Molka. Po izvolitvi novega odbora so se razmotrivala razna podrobna vprašanja organizacijskega značaja in ko je bila tv.arina vsestransko' predelana, je predsednik ob 13.30 zaključil občni zbor s pozivom na delo za razmah obrtne organizacije. 70-litrrica , ,Kat. društva rokodelskih pomočnikov*1 v Ljubljani. Koncfem junija je društvo rokodelskih pomočnikov praznovalo svojo 70-letnico. Slavje se je pričelo v soboto s slavnostno predstavo v opernem* gledališču. Zanimivo je dejstvo, da je predstavo* režiral g. Danilo, član kr. gledališča, ki je pred svojim vstopom k gledališču zadobil prvo izobrazbo v gledališki umetnosti ravno v omenjenim društvu. Slavnostna predstava v soboto je bila na takem višku, da se je o njej kritika najlaskavejše izrazila in dala igralcem glavnih vlog zadoščenje za trud, ki so ga imeli pri predvajanju teške drame. Tudi občinstvo, ki je zasedlo gledališče skoro do zadnjega prostora, je dalo dužka navdušenju in prirejalo ovacije talentiranimi igralci. Nikakor pa se ne sme pozabiti pri proslavi v soboto zvečer vrzel, ki jo je lahko opazil bližnji poznavalec društva, da niso bili pri predstavi navzoči nekateri nekdanji oz. sedanji člani dru. rok. pomočnikov, ki se imajo za svojo izobrazbo in deloma tudi za svojo gospodarsko samostojnost zahvaliti predvsem omenjenemu društvu. V nedeljo ob 8. uri je daroval sv. mašo v krasno ozaljšani uršulinski cerkvi g. uršl. prošt Kalan pri polnoštevilni udeležbi članov in prijateljev društva. Cerkveni govor je imel. preč. g. kanonik Stroj, ki je v podučni pripodobi v evangeliju o bogatem ribolovu razvil misel, da nobeno delo ne more procvitati brez božjega blagoslova. Cerkveno slavje je zelo povzdignilo izbrano petje društvenega pevskega zbora, pomnoženo z nekaterimi pevci gledališkega zbora in pevskega društva »Ljubljana« ter se z zahvalno pesmijo zaključilo. Po službi božji se je vršilo slavnostno zborovanje v primerno okrašeni dvorani »Rokodelskega doma«. Zborovanje je otvoril društveni pevski zbor, nakar je povzel besedo g. kanonik veleč. p. Stroj kot društveni predsednik in izvajal: »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je pričelo svoje slavnostno zborovanje s kantato, ki jo je društvu posvetil ob njegovi petdesetletnici naš veliki nesmrtni dr. Krek. Ko mi je izročil to* kantato* pred dvajsetimi leti, je rekel: Ta kantata naj poje slavo roki rokodelski in rokodelcem, zlasti pa naj poje slavo onim, ki so združeni v »Kat. dr. rok. pom.«. Naše društvo je obhajalo tedaj 50-letnico, danes pa obhaja 70-letnico. Ako se ozremo nazaj, moramo reči: Lepi so uspehi! Koliko slovenske mladine je v tem društvu našlo oporo, da so postali mojstri! Koliko slovenskih mladeničev je bilo, ki še morajo društvu zahvaliti, da so v tujini ostali zvesti domovini in veri. Mnogi izmed njih so se na različnih poljih visoko povzpeli, bodisi da so prišli naprej kot umetni obrtniki ali kot umetniki, so pevci, igralci ter dosegli velike in častne uspehe. Namen današnjega zborovanja ni, da bi gledali nazaj, ampak gledati moramo naprej. Za današnje zborovanje so se oglasili trije govorniki, ki bodo podali smernice za naše delo. V cerkvi smo se Bogu zahvalili za ves blagoslov, ki smo ga prejeli. Spomnili smo se pokojnih članov. Zdaj pa hočemo z božjo pomočjo delati naprej. V tem slovesnem trenotku imamo dolžnost, da izrazimo ud a no st presvetlemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru (»Živijo!« Ploskanje) in sv. očetu Piju XI. (»Živijo! Ploskanje). Med nami je želel biti priljubljen naš vladika škof. Anton Bonaventura. (»Bog ga živi!«) Ima pa cerkveno opravilo v Šiški, kjer blagoslavlja vogelni kamen nove cerkve sv. Frančiška. Piše nam pismo: »Gospod kanonik! Rokodelskemu društvu iskreno častitam. O, koliko je tekom obstanka koristilo, koliko hudega odvrnilo, koliko prave srčne kulture izvršilo! Naj društvo še bolj napreduje in se razvija na korist članom, pa tudi na splošno korist vsega ljudstva! Želim mu obilno božjega blagoslova! Žal, da sem zadržan ih se ne morem udeležiti osebno raznih prireditev! Ljdani Anton Bonaventura, škof.« (Živijo!« Zborovalci prirede škofu ovacijo.) »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je igralo v opernem gledališču Calderonovo igro » Stanovitni kraljevič«. Igro je režiral in ilnel pri njej velike zasluge naš stari član Danilo Cerar (»Živijo!« Ploskanje). Igra je dobro uspela. Pri tej priliki se zahvalim vsem, ki so se pri tej predstavi za to trudili. To predstavo sta počastila s svojim obiskom g. veliki župan dr. Baltič in g. gerent Likozar. S tem sta bckazala, da pozdravljata društvo ob jubileju. Čast mi je v naši sredi po-zdravjti tudi tajnika Trgovske zbornice g. dr. Pretnarja, tajnika Delavske zbornice g. Uratnika, zastopnika Orlovske zveze dr. Capudra, zastopnika Prosvtene zveze dr. Mohoriča, zastopnika mariborskega Katoliškega društva mojstrov g. Lorberja, dekana bogoslovne fakultete dr. Slaviča, dalje za-stophike raznih drugih društev: Rokodelskega društva v Zagrebu, Mariboru, Novem mestu, Vrhniki, dalje zastopnike pevskega društva »Ljubljana«, ljubljanskih Prosvet in Krekove mladine. Izmed gostov so se nekateri takoj dopoldne odzvali ter vrnili 'pozdrave. Dr. Pretnar je častita! društvu v imenu trgovske in obrtniške zbornice in pozdravil zlasti velik pomen, ki ga ima društvo glede vzgoje narodno-zavednega obrtniškega naraščaja v dobi, do je bilo na Slovenskem vse narodno mlačno in je zlasti med obrtniki bil v rabi samo nemški jezik. Ugledni možje obrtnega stanu so* izšli iz tega društva: Bivši minister in dolgoletni poslanec Gostinčar, veleindustrijalec Žabkar, podpredsednik Trgovske in obrtniške zbornice Ogrin, starešina štajerskih obrtnikov Rebek, podjetnik Kopač in mnogi drugi. G. Uratnik. tajnik »Delavske zbornice, je pozdravil društvo kot vzglednega sobojevnika na polju kulturne in moralne povzdige delavstva, čigar 70-letni obstoj jasno priča, da zastopa prava načela. Po pozdravu medtem osebno došlega občinskega ge-renta g. Likozarja, ki je čestital društvu v imenu mestne občine, je nastopil kot prvi slavnostni govornik vseučiliški profesor in narodni poslanec g. inž. Dušan Sernec, ki je zelo spretno in dovršeno podal sliko društvenega življenja od po-četka do sedanje dobe in očrtal smernice, ki jih naj v bodoče zasleduje društvo. Vsled zanimivosti in strokovne vsebine podajamo govor v celoti na drugem mestu. Drugi govornik dr. Rožič je obrnil pozornost zborovalcev zlasti na notranje delo v društvu in na naloge, ki si jih je stavilo društvo doslej glede vzgoje in pouka članov, glede podpore v času brezposelnosti in potovanju in je dal migljaje, v kateri smeri naj bi društvo v naši državi zastavilo predvsem svoje delo v dobrobit obrtnega stanu. Tretji govornik bivši narodni poslanec Gostinčar je orisal velik pomen organizacije, ki se je zdela A. Kolpingu rešilna bilka za obrtni stan in mu mora biti tudi danes. Dandanašnji ni obrt .nič manj ogrožena od velekapitala kakor je bila od Kolpingovih časih. Nevarnosti so vedno večje in proti njim ne pomaga drugo kakor vedno tesnejša in strumnejša strnitev vseh obrtniških vrst in krepko delo na izobraževalnem in zadružnem polju po geslu Kolpingovem: »Pot krščanske ljubezni in pravičnosti in vere v Boga je pot, ki nam bo prinesla boljšo bodočnost.« Ko je predsednik prebral medtem došli brzojavni pozdrav narodnih poslancev dr. Korošca in. dr. Gosarja, je bi! dopoldansko zborovanje zaključeno-. Popoldansko zborovanje je pretresalo predvsem notranje organizacijsko delo in rodilo več dobrih sklepov, katerih sadovi se bodo v nekaj letih v javnosti pokazali. S pozivom, da se člani rokodelskih društev z novo silo lotijo dela po Kolpingovih načelih, je predsednik zaključil zborovanje. Zvečer ob 18. je priredilo društvo svojim gostom godbeni in pevski koncert na vrtu svojega doma. Oba koncerta sta s svojim izbranim programom nudila številno zbranemu občinstvu izreden umetniški užitek. Sodeloval je gledališki orkester pod vodstvom kapelnika g. Neffata in društveni pevski zbor pod pevovodjem1 J. Pirnatom, pomnožen s člani opere in pevskega društva »Ljubljane«. Solospeve sta zapela gg. A. Jeločnik in I. Erman. Svojo proslavo je zaključilo društvo v pondeljek z dobro uspelim izletom na Jesenice, Vintgar in Bled. Način, kako je proslavilo društvo svojo 70-letnico — slavnostna predstava v opernem gledališču in večerna koncerta in lepo prirejeni izlet na Bled — dela društvu vso čast in priča o njegovem stremljenju po pravem napredku in resnični kulturi srca in duha. Gibanle cen v veletrgovini. Beograjski »Privredni Pregled« priobčuje o gibanju cen v veletrgovini za mesec maj t. 1. sledeče indeksne številke in poročilo: j ' poljedel. živina in sadje in gradivo kolonij, industr. celotni Doba pridelki povprečje 1. 1913 100 januar 1923 2740 januar 1924 2295 februar 1924 2380 marec 1924 2433 april 1924 2351 maj 1924 2245 junij 1924 2158 julij 1924 2188 avgust 1924 2256 september 1924 2108 oktober 1924 2080 november 1924 2019 december 1924 2115 januar 1925 2164 februar 1925 2212 marec 1925 2191 april 1925 2181 maj 1925 2236 Celotni indeks cen se je tekom meseca maja t. 1. dvignil za 3.5%. Cene so se znižale skoro v vseh skupinah, izvzemši skupino poljedelskih produktov. Ta skupina se je v primeri s cenami v mesecu aprilu dvignila za 2.5%. V okvirju te skupine se je podražilo žito, moka in koruza, pocenila pa so se živinska krmila in krompir. Tako stoji v cenah skupina poljedelskih produktov med vsemi skupinami najvišje, kar dokazuje rentabilnost poljedelstva pred vsemi drugimi gospodarskimi panogami. Skupina živina in živinskih produktov se je pocenila za 8%. Padle so cene za vse vrste živine, za perutnino in jajca. Cene te skupine so se znižale zaradi zboljšanja dinarskega kurza v primeri s pariteto tujih tržišč. Cene za sadje in sadne izdelke so; se znižale za 3%. Izgledi za dobro sadno in vinsko letino so povzročili znižanje cen za vino in žganje. Stavbeni materijal se je pocenil za 10%. Izvozno blago (stavbeni les) se je moralo po dolgem odporu prilagoditi izboljšanemu dinarskemu kurzu. Dočim se pa uvozno blago izdatno pocenjuje, so cene za domače potrebščine še vedno visoke. To velja posebno za strešno in zidno opeko in za cement. Skupina kolonijalnega blaga izkazuje samo neznatno iz-premembo, skupina industrijskih produtkov pa se je pocenila za 5%. Ako primerjamo cene v maju preteklega leta s cenami v mesecu maju tekočega leta, vidimo, da je izboljšanje dinarja, ki se je tekom enega leta dvignil za 20% (od 6.9 na 8.5) na posamezne uvozne predmete sledeče vplivalo: na industrijske predmete 13% in na kolonijalno blago 10%, torej povprečno 11.5%. Da se cene teh uvoznih premetov niso znižale za 20%, je povzročilo predvsem zvišanje carinskega ažija, vsled česar so se inozemske cene nekaterih predmetov zvišale. Pri izvoznih predmetih ni imelo izdatno izboljšanje dinarskega kurza nikakega vpliva na skupino poljedelskih produktov, dočim so se cene za živino in živinske produkte pocenile za 15%. Sedemdesetletnica najftareiiega slovenskega rokodelskega društva. Govoril narodni poslanec univ. prof. Dušan Sernec ob jubilejnem slavij« ljubljanskega kat. društva rok. pomočnikov dne 28. junija 1925. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! S tem Vašim pozdravom si Vas usojam, cenj. zborovalci, pred vsem pozdravljati v imenu Jugoslovanskega parlamentarnega kluba. Naš klub je izrazito političen, Vaše društvo je nepolitično. A Vaš kulturni program, življensko svetovno naziranje, ki ga gojite v društvu, nas veže in spaja ožje, kot bi to mogle storiti katerekoli politične vezi. Usojam si tedaj društvu k izredni proslavi njegove sedemdesetletnice iskreno častitati, želeč, da bi milostljivi Bog tudi v bodoče obilno blagoslovil društveno delovanje. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo, to je pozdrav, ki ga je upeljal oče katoliških društev rokodelskih pomočnikov Adolf Kolping — v svoji mladosti sam čevljarski pomočnik, pozneje duhovnik, ki je 2. aprila 1849 v Kolinu na Nemškem skupno s sedmimi rokodelskimi pomočniki ustanovil prvo kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Kmalu je ibilo 200 članov, ob Kolpingovi smrti (dne 4. XII. 1865) je bilo že 400 društev in članov se je štelo na tisoče, in danes je na Nemškem preko 1300 društev z nad 200.000 rednimi in izrednimi člani. Pa zakaj je prišlo do tega mogočnega gibanja med rokodelskimi pomočniki? Ozrimo se kratko nazaj v sredino 19. stoletja. Srednjeveški cehi in gremiji, ki so svojčas uravnavali razmerje med mojstri, pomočniki in vajenci, so bili izgubili tekom časa vso veljavo. Obrtni stan ni imel nobene veljave v človeški družbi, njegovo stanje je bilo v socialnem, gmotnem in duševnem oziru zelo žalostno. O kakem strokovnem poduku obrtnega naraščaja ni bilo niti govora. Strokovno slabo podkovan in v splošnem neizobražen rokodelec ni mogel upati, da bi kedaj dosegel kot mojster boljše socialno stanje. Takratni mojstri pa tudi svojih pomočnikov in vajencev niso več prejemali v krog svoje družine, kakor preje, jim nudili domače ognjišče, očetovo skrb in materino ljubezen. Brez temeljitega, strokovnega poduka, brez nadalj-ne splošne izobrazbe, brez duševnega življenskega vodila so tavali rokodelski pomočniki v svojih mladostnih, skušnjav polnih letih okrog, in večinoma utonili v blatu posvetnega življenja. To so bile na kratko razmere, ko je prej omenjenih sedem rokodelskih pomočnikov naprosilo stolnega vikarja Kolpinga, naj jih vodi po težki in nevarni poti življenja. Kolping se je tej prošnji odzval, z njimi ustanovil društvo in mu dal časten naslov katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Ljubljana ni bila zadnja v razvoju tega mogočnega gibanja med rokodelskimi pomočniki v srednji Evropi. Kmalu po Kolinu, že 29. aprila 1855 združili so se pomočniki tudi v Ljubljani in naprosili častitega profesorja ljubljanskega bogoslovnega učilišča dr. Leona Vončina, da bi predsedoval njihovemu društvu in ga vodil. Prve svoje prostore je zavzelo društvo v takozvanem Knežjem dvorcu v Gosposki ulici. Po vzorcu Kolpingovih društev je tudi ljubljansko društvo nudilo svojim članom vedno domače ognjišče in zabavo, strokovno in splošno izobrazbo ter v njih utrdilo temelj vsega, življensko podlago, ki jo dajejo človeku večne krščansko-katoliške resnice. Mnogo požrtvovalnih krščanskih mož, srednješolski profesorji in ljudski-šolski učitelji so kot strokovni učitelji pomagali dr. Vončini pri njegovem plemenitem delu. Socialno •visoko stoječega gospoda so nesebično gmotno in moralno podpirali društvo. Društvo je napredovalo in se razvijalo. Vedno je darovalo muzam, gojilo petje, gledališče, godbo — Rokodelski dom je matica slovenske Talije —, skrbelo za splošni produkti zelenjava 100 100 100 1901 912 2240 2626 910 2062 2888 994 2062 2479 1005 2092 2290 969 2060 2082 1036 2132 2211 1123 2161 2317 1203 2161 2482 1347 2097 2417 1401 2154 2394 1670 2145 2520 1726 2257 2544 1836 2265 2263 1859 2191 2009 1850 2346 2009 1859 2444 1881 1982 2438 1737 1926 2200 blago Izdelki indeks 100 100 100 1954 2830 2098 1667 2618 2034 1685 2618 2101 1709 2528 2040 1683 2484 1973 1681 2292 1911 1711 2340 1984 1712 2389 1995 1709 2402 2049 1547 2246 1978 1549 2048 1981 1602 2102 2037 1608 2207 2112 1531 2067 2012 1521 2015 1993 1542 2079 2009 1538 2029 2005 1529 1971 1933 poduk v naravoslovju, računstvu itd., zlasti v risanju in podajalo svojim članom v njim primerni obliki nauke sv. katoliške cerkve. Leta 1871 si je društvo ustanovilo lastno bolniško blagajno. Po smrti prvega, prezasluženega društvenega predsednika dr. Vončine, ki je svoje temeljito znanje posvetil tudi izven društva takratnemu javnemu življenju, leta 1874, je prevzel vodstvo društva profesor na ljubljanski realki Janez Gnjezda. Ni zaostajal ne v svoji vnemi za dobro stvar, ne v svoji delavnosti, ne v svojih uspehih za svojim prednikom. Pod njim si je društvo sezidalo s pomočjo blagih dobrotnikov leta 1887 svoj lastni Rokodelski dom v Komenskega ulici št. 12. Poleg normalnega, vedno bolj procvitajočega razvoja društva je iz dobe društvenega predsedništva gospoda Janeza Gnjezde zlasti to omeniti, da se je društvo spopolnilo z ustanovitvijo katoliškega mladeniškega društva, ki zbira pod svoje okrilje obrtne in trgovske vajence in katerega razvoj je zlasti pospeševal naš nepozabni dr. Jan. Ev. Krek. Od tedaj prihaja večina naraščaja iz kat. mladeniškega društva v kat. društvo rokodelskih pomočnkov. Po smrti Janeza Gnjezde 1. 1904 ima društvo svojega tretjega predsednika v osebi stolnega kanonika Alojzija Stroja — vreden drug svojih požrtvovalnih in zaslužnih prednikov. Pod njegovim predsedovanjem se društvo ni le obdržalo na pridobljeni višini, temveč je vsestransko časovnim razmeram primerno napredovalo. V dokaz navajam obrtno razstavo, ki jo je društvo priredilo v Mestnem domu v Ljubljani od 6. do 20. avgusta 1. 1905. Udeležilo se je je 33 mojstrov in 23 pomočnikov. Ta razstava domačih obrtnih izdelkov je bila združena z razstavo motorjev in strojev, porab-nih v malem obrtu. Prva taka razstava v večjem obsegu v Ljubljani, — prvi ljubljanski obrtniški sejem je to bil. Zadnja leta je društvo opetovano prirejalo strokovne tečaje za obrtno knjigovodstvo, za strokovno risanje. Posebni strokovni tečaji so se vršili za mizarsko, knjigoveško, čevljarsko in krojaško obrt. Od ustanovitve društva 1. 1855 do danes je bilo sprejeto v društvo okrog 2500 mladih rokodelcev. Nebroj je število mojstrov, ki so izšli iz kat. rokodelskega društva. Vidimo jih danes mnogo v svoji sredi — častitljive sive glave in krepke može, v svoji najboljši dobi, vsi čast in ponos obrtnega stanu. Bodi mi dovoljeno v tej zvezi imenoma pozdravljati starosto gospoda Avgusta Žabkarja. Po tem kratkem obrisu društvenega poslovanja v preteklosti smatram za svojo dolžnost, da se poklonimo spominu pokojnih društvenih predsednikov, rednih in izrednih društvenih članov, društvenih dobrotnikov in požrtvovalnih učiteljev. Milostljivi Bog naj jim da večni mir — čast in slava jim. Tem kratkim retrospektivnim stavkom naj sledi za hip pogled v bodočnost. Društvo nosi časten naslov »katoliško«. S to besedo ni označena le vesoljnost v okrilju svete katoliške cerkve, ki edina more duševno človeku v vsakem oziru nadomeščati to, kar rabi individualno sleherni po božji previdnosti in človeški potrebi, po božjem pravu in človeški pravici za svoje vsakdanje življenje — in česar ga je nemila usoda njegovih življenskih razmer oropala. Ne — s priimkom katoliško se implicite označi tudi »življenje«, ki se rodi, raste, cvete, dozoreva v sad, ki daje zopet seme za novo življenje. Organizacija, ki nosi ta časten naslov, se ne ustvarja umetno od zgoraj, se ne drži v svojem razvoju suženjsko svojih pravil — mrtvih črk — ne pada v mrtvilo, ko je prvotni cilj, ki si ga je stavil, kolikor toliko dosežen, — ne — ena vzklije sama po .božji milosti iz življenskih razmer svoje dobe, raste pod krščanske ljubezni polno oskrbo svete katoliške cerkve, ostane vselej prilagodena telesnim in duševnim potrebam svojega časa in ko so njeni sadovi v relativno čim večji množini dozoreli, jih vsaja sama kot najboljše seme za novo rast, ki jo rabi novi čas. Kat. društva rokodelskih pomočnikov so vzklila v času, ko je bilo rokodelstvo popolnoma zanemarjeno, ne le stro- kovno, tudi duševno. Z vsestransko izobrazbo naraščaja si je rokodelstvo zopet priborilo ugled in položaj v pestri človeški družbi, ki mu gre v socialnem, gmotnem in duševnem oziru. A razvoj tehnike oziroma industrije, ali še bolje rečene modernega gospodarstva, je sčasom jemal obrti nekaj njene važnosti, ki jo je svojčas imela — vsaj v kolikor se obrt ni sama povspela v svojem razvoju do obrata sličnega industriji. Kar se da obrtnih izdelkov tovarniško v veliki množici proizvajati, vse to je sčasom prevzela velika industrija me j. svoje proizvode in jih prevzema zmiraj še več. Tam v tei tovarnah najdemo danes razmere, ki so slične tem, s katerimi se je Kolpingovo delo tako uspešno borilo. Strokovno izobraženo tovarniško delavstvo ni nič druzega kot iz obrtne delavnice v industrijo presajeno rokodelstvo. Niso v splošnem slabše, mogoče včasih le nekoliko bolj enostransko izučeifi tovarniški ključavničarji, mizarji, kovači itd., kot pa obrtni. Živijo pa ti rokodelski pomočniki, če jih smem tudi tako imenovati, v izdatno slabših življenjskih razmerah kot pomoč-ništvo, zaposleno v obrti. Oglej si delo. ključavničarja, ki stoji dan za dnem pri svojem stroju v tovami in neprestano daje stroju hrano v obliki materijala, da jo predelava — priznati boš moral, da je človek tukaj ponižan v zgolj mehaničen stroj. Stroj, ki mu streže človek, ima v svojem mehanizmu še več znakov človeškega razuma na sebi kot njegov strežaj, ki se sme kretati le avtomatično, enakomerno uro za uro, dan za dnem, leto za letom, ne da bi si smel pri tem svojern delu dovoliti najmanjše človeške razumne misli — kaj še kakega čustvovanja. V začetku bo mladenič z neskončnim hrepenenjem pričakoval odrešilni tovarniški žvižg, ki mu naznanja dnevni konec njegovega suženjstva — a sčasom mu mora duh in duša otopeti in ni čuda, če postane materijalist, ki neumrjočo dušo sploh zanika, ker ne vidi nikjer pri svojem delu le znak kake duše in jo konečno tudi v sebi več ne najde, če se nazivlja našo dobo mehanizirano, so ravno razmere, v katerih živijo ti ljudje, sicer le delni in bistveni znal ki opravičujejo ta naslov. Zakaj občudujemo lepoto stare skrinje, okove hišnih ali cerkvenih vrat, posamezne dele starodavne narodne noše z lahkoto bi imenoval za vsak rokodelski stan poseben primer)? Vzrok je ta, ker najdemo v vsakem posameznem kosu del duše onega, ki ga je izdelal in sestavljal s svojimi rokami. Vsaj od časa do časa ima še dandanes rokodelski pomočnik v katerikoli obrti priložnost se poprijeti kakega dela z vso vnemo, z vso svojo dušo in ustvariti izdelek, ki nosi njegov lastni, osebni pečat, na katerega je ponosen, ga vzljubi z neke vrste očetovsko ljubeznijo in se le težko loči od njega. Mladi društveni člani vprašajte svoje mojstre! Vsak je to v svojem življenju opetovano doživel! V tovarni rokodelec tega nikdar ne more, nikdar ne sme. In vendar je strokovno izobražen tovarniški delavec enakovreden drug obrtnega rokodelskega pomočnika. Tudi ta ima potrebo večje izobrazbe, ki mu jo more nuditi društvo, v še večji meri pa kot more pomočnik rabi duševno razvedrilo, negovanje vsega, kar je dobrega in lepega v njem, ca ne usahne, kot mora vsak rast brez hrane. Iz obrtnega stanu je zklilo to društvo, obrtni pomočniki in mojstri ste postavili ta dom za se in za svoj naraščaj. A kakor je marsikak bivši redni član tega društva postal v poznejšem življenju iz mojstra tovarnar, tako bi bilo razmeram naše dobe primerno, ua se te vezi, ki spajajo obrt in industrijo, še tesnejše vežejo in da pritegne kat. društvo rokodelskih pomočnikov v še večji meri kot do sedaj v krog svojih članov le tem enakovredno, strokovno izobraženo tovarniško delavstvo. V tem pravcu bi bilo nemara iskati bodoči razvoj društva. In če se po preteklosti in bodočnosti društva ozrem r.a sedanjost, mi ne preostaja druzega, kot da želim danes ob društveni sedemdesetletnici kat. društvu rokodelskih pomočnikov in vsem njegovim današnjim članom še nadalje obilo sreče — pred vsem pa božjega blagoslova, kar izraža kratko in lepo društveni pozdrav: Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Splošne dolžnosti davkoplačevalcev V III. četrtletju 1925. (Objava Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.) I. Hišna najmarina. Za odmero hišne najmarine za leto 1926 v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so- hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine I. 1925 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitev napovedi do konca 1. 1925, se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgulbe razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnih 8 dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno ob-lastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih. • II. Občna pridobnina. Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobninskih izjav za dvoletje 1926/1927. Do tega roka morajo1 vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj obdavčeno z občno pridobnino. Kdor ne vloži v določenem roku pridobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavki uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebej pozivati, naj vloži izjavo. Vse navedbe se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1924 do 30. junija 1925, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Tiskovine za izjave se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. III. Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1925 poteče zadnji rok dne i. julija 1925. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si izposlujejo primerno podaljšanje roka. IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtleje 1925 do 31. julija 1925 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo- dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. V. Dospelost direktnih davkov. Dne t. avgusta 1925 dospo- v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 12% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. VI. Razgrnitev predpisnih izkazov. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15