Raziskovalni tabor »Višnje—Ambrus '89«
V prejšnji številki Naše skupnosti smo napovedali izvedbo razis-kovalnega tabora »Višnje — Ambrus 89«. Sedaj lahko s ponosom povemo, da je bil raziskovalni tabor res izveden in to zelo uspešno, tako menijo učenci, kot tudi strokovnjaki, ki so taboru prisostvova-li. Mladi raziskovalci so ugotovili marsikaj zanimivega, opravili biološko in kemijsko analizo vode, raziskali rastlinski in živalski svet v vodi in ob njej, očistili iz vode mehansko nesnago in še bi lahko naštevali. S to akcijo so mladi raziskovalci — ekologi prispe-vali k dvigu ekološke zavcsti prebivalstva ter skušali zavarovati Beč pred uničenjem. Predstavljamo vam nekaj zanimivih ugotovi-tev geografsko-geološke ter družboslovno-etnografske skupine, katerih mentoija sta bila prof. Jernej Zupančič in Ivan Grandovec, sodelovali pa so naslednji učenci: Lucija Vozel, Nataša Zadel, Ma-teja GrabVjevec, Vida Tomažifc, Tine Meglen, Branka Sever, Melita Perko, Alenka Prijatelj in Marija Lenarčič.
Vloga, pomen
in lastnosti izvira pri Višnjah
Izvir Beč leži v bližini Višenj, v plitvi vrtači pod pobočjem Višnjan-skega hriba (580), je na približno 270 m nadmorske višine. Od naselja je oddaljen približno 300 m, do izvira pa pelje pot, ki je bila včasih ograjena, zelo utrjena in široka 2 m. S pomočjo ankete smo izvedeli, da je največja globina Beča 2,5 m. Izvir je dobival vodo podzemsko, izvir je bil večno pod vodo in ni bil nikoli viden. Vodo je dobival tudi s pritoki iz kanalov poti. Dolžina le-teh je skoraj 1 km.
Delno je potekala padavinska voda neposredno s sosednjih površin. Po obilnem deževju je voda narasla v 24 urah. Voda je bila zaradi površinsko dotekajoče vode katoia.
Glede na precejšen delež površin-sko pritekajočih površinskih voda (s poti po kanalu) in podatek, da se je gladina hitro dvignila po deževju, lahko približno ugotovimo raaksi-malne, srednje in nizke vodostaje po padavinskih podatkih za postajo Ambrus, ki je od Višenj oddaljen 3 km.
Izvir je imel navadno največji vo-dostaj spomladi in jeseni. Srednji vo-dostaj je imel v poletnih mesecih, najnižji pajebil pozimi. Izvir ni nikoli presahnil.
Pozimi je vodna površina zalede-
nela za 3 mesece, led je bil debel do 10 cm.
V neposredni okolici izvira se na-hajajo kredni apnenci, ki so v večjem delu pokriti z ilovico in glino. Manjši del zaledja je poraščen s travo, večji pa z grmičevjem. Neposredno ob vo-di, oziroma robu vode, so rastle vod-ne trave.
Vodo iz tega vodnega vira so upo-rabljali stalno za pitje, pranje perila, napajanje živine, pozimi so se na ledu tudi drsali.
Vaščani vasi Višenj so imeli vsi enako pravico do uporabe vode iz Be-ča. Vsak posameznik pa je moral so-delovati tudi pri čiščenju izvira in
poti. Izvir so za uporabo uredili tako, da so uredili pot, utrdili bregove z le-senimi bruni, zavarovali izvir (naredi-li so dve štirni, takoje bila izvima vo-da zaščiiena pred tisto, ki jo je živina pogosto kalila.).
Prebivalci Višenj so vodo zajemali z lr^nimi ška^ ^nkalna doba je bila ob suši nekaj ur, ker se je število po-rabnikov ob suši povečalo.
Vodo iz izvira so prenehali uporab-Ijati po vojni, ko so prenehali s pašo. Z izgradnjo vodovoda je izgubil svojo funkcijo, zato so ga zanemarili. Vanj so začeli odlagati smeti. To se je nada-ljevalo do danes. Pozimi pa se na ledu drsajo.