Etika          
v cestnem prometu
V letu 1979 je bilo v naši republiki nad 6000 prometnih nesreč katere so terjale 600 smrtnih žrtev.
Temeljni dejavnik sodobnega cestnega prometa je človek, kot njegov osnovni no-silec, neposredni ali posredni udeleženec ; in upravljalec prometnih sredstev. Od nje-ga, njegove zavesti, reda in nereda je odvi-sna prometna etika. Tudi posledice v cest-nem prometu so odraz tega, kako je vklju-čil svoje strokovno znanje, telesne in du-ševne sposobnosti v prometno dejavnost, kako uveljavlja od njega sprejete in prila-gojene pogoje, kako skrbi za ceste, za prometna sredstva in kako jih upravlja, od njega zavisi varnost v prometu. Zdravje in sposobnost za delo, to največje bogastvo človeka, sta lahko ogrožena, če se človek ne vključi v promet zdrav in spočit, telesno in duševno sposoben, da pravočasno in pravilno opazi, se izogiba in odstranjuje težave in ovire sodobnega cestnega pro-meta. Brezpogojno spoštovanje cestno prometnih pravil, zakona o temeljih var-nosti cestnega prometa, tehničnih in dru-
gih pogojev za prometna sredstva in dru-gih obveznosti, so osnovne dolžnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Dolžnosti in obveznosti izpolnjene z razumevanjem in spoštovanjem do sočloveka - koristnika javne cestne površine in prometnih sred-stev predstavlja človekovo varnost. To osnovno pravilo dobrega vladanja v pro-metu, humanih in kulturnih odnosov med udeleženci so nenapisana določila v intere-su varnosti.
Medsebojno spoštovanje, vljudnost, od-nos in po potrebi tudi dejanska pomoč morajo biti stalno prisotne in ne samo na videz človekove vljudnosti. To načelo do-brega vladanja morajo sprejeti in kar naj-bolj dosledno izvajati vsi vozniki motornih vozil s poudarkom na poklicne voznike v javnem cestnem prevozu. Vozniki avtobu-sov in tovornjakov morajo biti še posebej pozorni in odgovorni za osebno srečo, zdravje in zadovoljstvo številnih potnikov, ki jim v polni meri zaupajo svoja življenja in dobro počutje med vožnjo ter pričaku-jejo od njih lepo in spodbudno besedo, človeško toplino in pomoč. Vsak drugačen odnos do človeka, koristnika prometa in prevoza je nasprotje kulture, etike, dobre-ga obnašanja, hutnanosti in kulturnih od-nosov v prometu.
Voznike avtobusov je treba spričo nave-denih zahtev in pogojev smatrati za nekaj več od drugih voznikov, saj je kot samo-stojni komandant in upravljalec cestnega vozila za množičen prevoz ljudi slično ka-kor kapetan ladje in pilot letala, odgovo-ren za potnike, za njihova življenja, zdrav-je in zadovoljstvo ter za osnovna sredstva, ki mu jih je zaupala družba. Voznik avto-busa ne more biti vsakdo, za njega se zahteva visoka kvalifikacija, vozniško do-voljenje »D« kategorije, moralna in tele-sna ter duševna sposobnost, delovna neo-porečnost, čut za dobre odnose za obnaša-nje in odgovornost. To so in bi morali biti dejansko upoštevani pogoji za tako delov-no mesto. Stevilni pogoji za dobrega voz-nika avtobusa pa se večkrat zanemarijo, največkrat iz neopravičenih razlogov.
V vrstah odličnih voznikov avtobusov so tudi posamezniki, ki tnednje ne sodijo za-radi slabih odnosov in obnašanja. Zmotno je mišljenje, da potnik v avtobusu »ne vozi«. Res je, da ne sedi za krmilom, zasle-duje pa potek vožnje, kritično ocenjuje neposredno okolje v vozilu in še zlasti delo in obnašanje voznika. In, če je ocena za voznika dobra, se prepusti brezskrbni vož-nji, uživa v udobnosti in varnosti v lepoti krajev, saj popolno zaupa vozniku. Druga-če je, če voznik s svojim delom, obnaša-njem, načinom vožnje in drugim ne nudi potnikom zaupanja. Ža takega potnika po-meni vožnja skrb in strah, voznik pa dobi slabo oceno. Tudi zunanji videz urejenosti voznika naredi dober ali slab vtis pri potni-kih. Skrbno oblečen in negovan voznik zagotavlja potniku večjo varnost in večjo kulturnost kot voznik, ki ni urejen.
Tudi zunanji videz vozila je pomemben faktor pri ocenjevanju prometne varnosti, tako pri prevozu potnikov kot materialnih dobrin. Neurejen in mehanično nezadost-no vzdrževan avtobus ali tovornjak pov-zročafa negotovost, strah in nezaupanje do voznika in do delovne organizacije, ki je dala v obratovanje nebrezhibno motorno vozilo. Vozniki avtobusa, tovornjakov ozi-roma vsi, ki se poklicno ukvarjajo s prevo-zi, ne smejo jemati mamil ali poživil niti uživati za časa vožnje alkohola. Pri tem osnovnem pravilu pa dostikrat grešijo pot-niki in osebe, ki spremljajo tovor, ker v velikih primerih zavajajo voznika, da en deciliter ali dva ne škodujeta pri varni vožnji.
Vozniki tovornjakov imajo enako odgo-vorno in težko delo ter morajo izpolnjevati enake pogoje kot vozniki avtobusov z ra-zliko, da je njihova odsotnost od doma še večja in da se njihove naloge in opravila ne vršijo po vnaprej določenem voznem redu.
V duhu kodeksa etike toplo priporočamo voznikom osebnih vozil, da imajo potrp-ljenje na vzponih in na polnih črtah do voznikov tovornjakov, ker pač njihova po-gonska moč ne dovoljuje večjih hitrosti. Vsi vozniki se morajo enako obnašati v skladu s prometnimi predpisi in medseboj-nim spoštovanjem. Problemi etifce v cest-nem prometu, odnosov med vozniki, voz-nim osebjem, potniki in drugimi udeležen-ci v cestnem prometu so številni in pereči. To kratko opozorilo naj velja vsem ude-
ležencem v cestnem prometu, da razmiš-Ijajo o etiki in hkrati tudi o varnosti cest-nega prometa na splošno. Želimo, da vsi udeleženci cestnega prometa temeljito proučijo knjižico etike v cestnem prometu, ki jo je izdal Republiški svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu SR Sloveni-je. Če se bomo ravnali po njej, se bomo v letu 1980 vozili bolj varno
ZŠAM DOLOMITI
.       UUBUANA
Vrhovnikova 2