| leto XI8. j-Stev. 278	TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sobota 10. decembra 1938	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena f 1— din j
Predsedniku v^ade dr. Stoiadinoviču je včerai priredila JRZ v Liubljani triumfalen sprejem — Zadnja volivna govora predsednika vlade in notranjega
ministra
LJUBLJANA, 8. dec. Včeraj dopoldne je prispel v spremstvu ministra financ g. dr. Letice iz Beograda v Ljubljano predsednik vlade g. dr. Milan Stoja-dinovič. Poleg načelnikov uradov ter funkcionarjev JRZ je pričakovalo predsednika vlade tudi zastopstvo mestne občine, župan dr, Adlešič pa mu je izrekel dobrodošlico. Pred kolodvorom in na Miklošičevi cesti je čakala in pozdravljala oredsednik vlade na potu v hotel Union velika množica pristašev JRZ in drugega občinstva in mu priredila triumfalen sprejem. Volivni shod JRZ je bil v veliki dvorani hotela Union, zvočniki pa so prenašali govore tudi množici ljudi, ki se je obrala zunaj hotela na Miklošičevi cesti. Glavna govornika na shodu, g. dr. Sto-iadinovič in g. dr. Korošec, sta nagovo-rila množice tudi z balkona hotela Union.
Govor predsednika vlade
»Dragi bratje in prijatelji! Ista misel ttas je zbrala danes na ta prekrasni tabor v Ljubljani. Slovenija jc bila zmerom, kadar je šlo.za narodne koristi, vsa zbrana. Slovenija je dika in steber naše države. Zemlja lepote, kulture in večno žive narodne zavesti. Tuji oblastniki niso nikdar mogli potlačiti v vseh stoletjih te zavesti. Pod vlado veliko močnejših oblastnikov in na križišču kulture premočnih narodov ste vi ohranili svojo nacionalno zavest in zgradili svojo kulturo narodu, ‘ ne da bi pri tem pozabili na misel o skupnosti z jugoslovanskimi brati v drugih Pokrajinah. Ta misel o skupnosti, ta misel o zedinjenju z drugimi svojimi brati južnimi Slovani, se je rodila že tisti trenutek, ko se je pojavila prvikrat narodna zavest pri Slovencih.
V	času svetovne vojne so bili Slovenci v Avstriji prvi. ki so spravili na dnevni red vprašanje jugoslovanskega zedinjenja.' Oporoko Janeza Kreka je izpolnil dr. Anton Korošec. On je bil tisti, ki je pred cesarsko vlado na Dunaju prebral deklaracijo. s katero Jugoslovani zahtevajo svojo lastno državo. On je bil tisti, ki je sklical Narodno veče v Zagrebu z namenom, da pretrga vse vezi z Avstro-Ogr-sko. Dvajsetletni jubilej Jugoslavije je tudi njegov jubilej in jaz mu tukaj pred njegovimi zvestimi prijatelji čestitam k tej zasluženi proslavi.
Dragi bratje Slovenci! Spomini na te dni naše velike preteklosti, pa obračajo HaSe misli na dolžnost, ki nam jih narekuje ostvaritev velikega dela.
N?ša naloga jc ta, da izpolnimo oporoko tistih, ki so se za to državo borili, in p so jo ustvarjali. »VI vsi, ki ste seme 'zkrvavelega naroda«, je naročil pokojni <Ianez Evang. Krek v svojem političnem testamentu Jugoslovanom, »vi vsi mislite *e eno; Kako boste zedinjeni posvetili vse sile, vse svoje sposobnosti, vse svo-ljubezen in vse svoje srce naši jugo-■ lovans! i državi za njen procvit, kulturo blagostanie.« 1 n največji živi Slovenec Anton Korošec, ie rekel takrat, ko se •j" ustvarjala ta država: »Ni je več sile,
' bi mogla ločiti Slovenca, Hrvata in Srna’«
*0 ie, dragi bratje program, ki smo se jp' mi tudi dosedai držali in s katerim
■	inin II. decembra na volitve Mi smo svoj program nokazah z delom. Mi ho-'	ztrrr'I t<y nečnn h napredno Ju«
?	' ° 7~‘ ' ^‘c~o	.so se žrtvovali naj*
• "mi-;	Y!'’,s'o	med-
v iv -h	harmonijo in slo-
.. ‘ ~7 Kr,r?r'5<'* r,M’?	J” spopadov hočemo
1 in <' ‘o — j-r>n> v'-**’'1’ mstolov-
i	f
/ O s c f -	'
<i	*r?r	in rcriintelj-
'"?r-'io in dolgotrajno
f '	'	n	o	>''bnv'»nie	'^zkllV' 7,ivel
r- S‘Oinr|itlOV'Č.)
  	•	-'	ji	nasprotnikov?
stvari nr jv o govor težak, kajti nasprotniki ali sploh nimajo nobe-
• to
ttaši
nega programa, ali pa imajo tako pisanega in raznovrstnega, da je mogoče govoriti samo o nekoliko raznih programih, o federalističnih, o demokratskih, o socialističnih in o komunističnih. Nasproti tej bujni pisanosti Mačkove liste stojimo mi, lista naše vlade, z edinstvenim programom in zrelišču glede našega narodnega življenja, glede vodstva države, in kar je poglavitno z ogromno silo, s katero moremo ta program tudi izvršiti. Omenil bom samo eno točko.
Mi imamo v svojem programu najširše samouprave kot osnovo za ureditev našega notranjega življenja in javne uprave. (Burno vzklikanje: Živel dr. Stojadi-novič!) Široka ljudska samouprava je tisti slovanski način vodstva ljudskih zadev, katerega so se posluževali.v nedavni preteklosti pradedi vseh nas Jugoslovanov tako Srbov, Hrvatov in Slovencev. Široka ljudska samouprava je tista zlata sredina, ki odlično varuje skupno in narodno državno stvar, moč in njene koristi. Ona daje silno bogato pobudo in širok samostojen delokrog samoupravnim edinicam. Široka ljudska samouprava je zdravo sredstvo proti škodljivim posledicam pretiranega centralizma in proti nemogočemu federalizmu.
Široka ljudska samouprava je naš ideal in mi smo prepričani, da bo kmalu ustvarjena ter bo zadovoljila i Srbe i Hrvate 1 Slovence ter vse dele naše Jugoslavije. Mi varujemo Jugoslavijo in jugoslovanstvo nad vse, toda mi najostreje obsojamo tiste, ki so trgali in metali na grmade Cankarjeve himne o Sloveniji in Slovenstvu. Samo ponosen in zadovoljen Srb, Hrvat in Slovenec je pravi požrtvovalni in ognjeviti Jugoslovan.
Zato smo srečni, da smo mi dali Ljubljani najvišje kulturne ustanove. Akademija znanosti in umetnosti ter univerza kralja Aleksandra v Ljubljani sta naš skupni ponos in naš up. Ponosni smo na to, da je kulturni razvoj in napredek v lepi Sloveniji zabeležil v času naše vlade zgodovinske uspehe.
Proti naši strnjeni fronti in proti našemu programu pa stoje nasproti naši bedni nasprotniki s svojo razcepljenostjo. Tako so maloštevilni, da nihče izmed njih sploh ne bi mogel sam sestaviti svoje liste ter so se^vsi zato zbrali skupaj in naredili skrpucalo. Vsekakor pa je med temi skupinami po številu največja bivša HSS in tako pridem do tega, da poleg drugih zares velikih slovenskih imen imenujem še enega Slovenca: dr. Vlada Mačka. Moram priznati: Čeprav gospod Maček dosedai še ni mogel pri nas kakor pri vas v Sloveniji dobiti posebne popularnosti. ga je pa seda.i družba s Kramerjem in Petrom Živkovičetn naredila po-pularnega. (Smeh in odobravanje.)
Poglejte bile so volitve leta 1935. 0. Maček in Hrvatje so se silno pritoževali nad terorjem oblasti in policije, Mi v vladi pa smo sklenili, da morajo biti volitve povsod, pa seveda tudi v hrvatskih
krajih, popolnoma svobodne, da vsakdo lahko glasuje, kakor pač more po svoji najboljši vesti. Na čelu notranjega ministrstva stoji g. dr. Korošec. Vidite, ta človek sploh ne more drugače izpeljati volitev, kakor svobodoumno, širokogrudno ter demokratsko.
Nedavno je izšla neka knjiga o velikem francoskem državniku, pokojnem Aristi-du Briandu. Bral sem razne njegove govore in na nekem mestu sem našel tudi tele Briandove besede:
Avtoriteto oblasti je treba uveljaviti na način, kakor to pristoja demokraciji: Brez brutalnosti s širokogrudnostjo na očetovski način, vendar pa na način, ki je učinkovit in stvaren.
To so Briandove besede, ki so bile izgovorjene v francoski republiki pred svetovno vojno. Ko berem to v času, ko se govori o sedanjih volitvah v Jugoslaviji, se mi zdi, da naš dr. Krošec ne postopa nič drugače, kakor pa bi postopal sam Aristid Briand. Zato bodo te volitve ostale v naši politični zgodovini sigurno označene kot najbolj svobodne. Toda žalibog ne povsod.
Mi srno hoteli v hrvatskih krajih dr. Mačka in njegove prijatelje osvoboditi nritiska oblasti, kakor je bil leta 1935. Toda dr. Maček izkorišča to svobodo, da terorizira s svoje strani tudi svoje pristaše in svoje nasprotnike. Požigajo se hiše, »obijajo se okna, rujejo se vinogradi! Sedaj je Maček poslal tudi poseben apel hrvatskim uradnikom, naj glasujejo zanj. Če ne bodo glasovali zanj, jim grozi z zelo »blagimi« in »kulturnimi« sredstvi. Z ukinitvijo plač, pa tudi z ukinitvijo po-koinin. Seveda je treba pristaviti: Kadar bo on prišel na oblast! To pa se bo zgodilo, ako bo dr. Maček nadaljeval, kakor ie začel, po njegovem lastnem računu šele čez 99 let.
Mi vemo zelo dobro, da državni uradniki In uslužbenci niso zadostno plačani, mi vemo prav dobro, da je treba povečati plače njim, pa tudi nekaterim starim upokojencem. Mi se na tem poprišču trudimo :n se bomo trudili še vnaprej, kolikor bomo mogli. Vi veste, da nam je bilo v tistih hudih dneh evropske krize potrebno zadostno število pušk, zadostno število topov (odobravanje in burni vzkliki: Živela vojska!) in mi smo se v prvi vrsti morali brigati za to. Sedaj moramo misliti tudi na druga vprašanja.
Dragi bratje! Kr. vlada, kateri imam čast načelovati, prihaja pred vas in pred vse volivce v naši državi, ne z obljubami, temveč z gotovimi deli. Da nismo ničesar drugega storili, kakor da smo v zadnji evropski krizi s pametno zunanjo politiko rešili i Slovenijo i Hrvatsko i vso Jugoslavijo, že zaslužimo, da dobimo na bližnjih volitvah ne samo navadno zmago, — ki nam je danes že več kot gotova — temveč, da dobimo veliko in ogromno zmago. Prepričan sem, da jo bomo tako tudi doživeli. Živeli bratje Slovenci!«
Konec govora dr. Milana Stojadinoviča so zborovalci pozdravili z burnimi vzkliki: Živel voditelj! Množica jc priredila silne ovacije i dr. Stojadinoviču i dr. Korošcu. Ovacije so brez prestanka trajale več minut. Skozi dvorano pa so se čuli gromki vzkliki: Živel naš kralj! Živel knez namestnik! Živela Jugoslavija!
Govor notranjega ministra I
Dragi zborovalci! Po tehtnih besedah predsednika dr. Stojadinoviča bom jaz govoril samo na kratko. Zdi se mi zelo1
zajemljivo, če n. pr. v Beogradu gledam, kako vojaštvo maršira po ulicah. Ta slika je podobna oni, ko koraka JRZ pod vodstvom dr. Milana Stojadinoviča. Ona se je strnila. To je naš volivni boj. Kje pa je godba? Godba, to smo mi kandidatje. Tudi mi moramo trobentati. Kje pa so zastave, ki gredo z vojaštvom? Te zastave so pa te — le zelene knjižice, v katerih je zapisan program JRZ. Pisati smo ga začeli na Hvaru, končali pa smo ga v Beogradu. Mi smo že spravili ta program v življenje, toda vsega še nismo storili Če bi storili vse že v treh letih, potem bi naša stranka sploh ne smela več živeti. Mi imamo še druge stvari v programu. Nismo pozabili tudi ne na invalide in prostovoljce. Tako tudi nismo pozabili na uradnike in upokojence. Mislim, da ni treba s tem izgubljati besedi. Ko smo prišli na vlado, smo se posvetili skrbi za ljudstvo. Vso državo smo pomirili. Ljudstvu smo dali mnogo več svobode. Hočemo pa narediti še en korak naprej, ter hočemo dati to, kar si ljudstvo najbolj želi: To so široke samouprave.
Ne smete misliti, da govorim o širokih' samoupravah zato, ker smo zdaj pred volitvami. Prosim, poglejte program. Tu stoji, da je narodu treba dati široke samouprave. To je v našem programu in mi ga bomo izpeljali.
Toda dr. Maček, kaj pa z njim? Njegov voz gre malo težje. Kadar pride s svojim vozom v vas, ali trg, ali pa v kako tnesto, potem mora odpreti svojo kletko na vozu. In iz te kletke sfrči vse mogoče: Svetlordeči komunisti, malo temnejši, že nekoliko ogoreli socialisti, preplašeni demokrati, pofovci, ki še niso dobili prave oblike, ker jih je nesreča doletela v razvoju, kakor male žabice. Pohorcev tudi ni več. Saj na Pohorju jih ne vidimo več. Vsi ti lezejo iz kletke. In kadar lezejo ven, se sliši vseh vrst čivkanje, cvrčanje, da nastane zares velika godlja. Ti tički namreč ne pojejo 'enotne pesmi, enotne melodije ali »viže«, da se izrazim po slovensko. In zato je njihova godba največja disharmonija, prava mačja godba. Iz tega ne more nikdar nastati nekaj lepega, nekaj dobrega. Zato se tudi nič ne bojimo. Oni groze: Mi vam bomo pokazali. Mi vam vsem hočemo razbiti glave. Mislim, da bo to grožnjo, ki ni v redu, dr. Maček sam poskusil. Bo še obžaloval, da je svoj narod tako učil.
Mislim, da danes ni človeka, ki bi sploh' še dvomil o tem, da bomo zmagali. Vsaj en glas večine bomo gotovo dobili iti s tem bomo po volivnem zakonu dobili 300 mandatov. Tem ljudem povejte tole: Če imajo najvišji činitelji zaupanje v vas, bomo vladali še štiri leta, še štiri leta, štiri cela leta. (Navdušeno ploskanje.) Vi ste prenaglo ploskali! Hotel sem vam reči. da najmanj Štiri leta.
Mislim, da sem vse povedal, kar je potrebno. Zato se vračam k vojaštvu. Stari ljudje in otroci radi gledajo vojake. Vsa-‘ko leto 4. septembra gledamo v Beogradu parado, parado za našega mladega kralja Petra II. (Navdušeno vzklikanje kralju Petru.) In takrat gledamo vsi vojake na Banjici. To je zanimivo gledati: tani je konjenica, pehota, artiljerija, tam je godba, tam se sliši brnenje letal. In če gledate te čete: Vsak se hoče kar najbolj potruditi in se narediti lepšega, ko koraka mimo kneza namestnika Pavla. (Dolgotrajno vzklikanje knezu Pavlu.) častniki gledajo na svoje bluze, da bi jim lepše pristojale. Šoferji pazijo, da bi pravilno in lepo vodili svoje avtomobile, občinstvo je nestrpno. Povsod vidite sa-rno dobro razpoloženje. Vse čaka na znamenje trobente, ki naj bi naznanila, da prihaja knez namestnik, in potem vse na novo oživi in spet parada, navdušeno vzklikaje, korakanje, vse to je močno kakor je močna naša JRZ. Zgodovina nam ne bo nikdar očitala, da nismo vsega storili za našo hrabro vojsko. (Vzkliki: Živela naša vojska.) Mi smo vsi tu ner-
Napetost med Italijo in Francije
Demonstracije v Franciii in Italiji se nadaljujejo — Nemči'a se postavila popolnoma na italijansko stran — Angli a že oričena mešetari J za sporazum, ki naj bi ga plačala Francija
RIM, 9. decembra. Napetost med Italijo in Francijo stalno narašča. Dan za dnem se ponavljajo v Italiji demonstracije proti Franciji, v Franciji in njenih kolonijah pa demonstracije proti Italiji. Tudi pisanje listov dobiva vedno ostrejše oblike. Vse pa kaže, da so ti dogodki šele uvod v kampanjo za uresničenje italijanskih teženj, ki so se rodile iz izkušnje nemškega uspeha nasproti češkoslovaške. Zdi se tudi, da bo Nemčija kljub podpisu nemško-francoske izjave dne 6. t. m. italijanske težnje v celoti podpirala, ker jo ta pogodba vežele k spoštovanju meje na Reni, ne pa tudi drugih francoskih mej. Prav tako se pa opaža tudi v Angliji kolebanje in nameravajo v Londonu že nasvetovati Franciji, naj ugodi Italiji vsaj s tem, da ji odstopi Džibuti. V tem znamenju bo tudi obisk Chamberlaina in Halifaxa v Rimu.
NEMČIJA BO PODPRLA ITALIJO.
RIM, 9. decembra. Zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj nemškega poslanika von Mackensena. Ta razgovor je vzbudil tu veliko zanimanje, ker je sledil neposredno podpisu nemško-francoske 'zjave in poostritvi napetosti med Italijo ;n Francijo. Oboje je, kakor se zdi, vzrok •ivahne izmenjave misli med Berlinom in Rimom. Italija hoče predvsem zaščititi popolnoma vprašanje nemške podpore za njeno politiko nasproti Franclji. Rim more z vso upravičenostjo pričakovati, da se bo Nemčija prav tako zavzela za italijanske zahteve ,kakor se je Italija za nemške v primeru češkoslovaške. Kakor se na no-učenem mestu zatrjuje, je Nemčija obljubila vso podporo in se bo, ako sprožijo v nanji Rimu tudi oficielno vprašanje italijanskih zahtev nasproti Franciji, z vso težo zavzela za to, da se Pariz prijavi k volji za mirna pogajanja. Nemčija v Parizu ni ga-
tu so študentje priredili več demonstracij proti Italiji. Nosili so tudi napise: »Zahtevamo Benetke in Suez!« Pri Daladierju so se javili bivši bojevniki s Korzike in mu izročili resolucijo, ki pravi, da je Korzika vedno bila francoska in bo francoska tudi ostala. Na Korziki in v Monte Carlu je bilo več protiitalijanskih demonstracij.
LYON, 9. decembra. V Lyonu so prire-
dili včeraj študenje in meščani velike prc tiitalijanske demonstracije, vzklikali »Hočemo Sardinijo in Sicilijo« ter peli mar-sejezo.
RIM, 9. decembra. V mnogih italijanskih mestih, zlasti pa v Rimu, so nastale včeraj zopet demonstracije proti Franciji. Demonstranti so vzklikali kralju in Mussoliniju ter »Tunis, Korzika!«
NEMŠKI TISK ZA ITALIJO
BERLIN, 9. dec. Nemško časopisje se je zdaj prvič izjasnilo o italijansko-fran-coskem sporu in pravi, da uživa Italija popolne simpatije Nemčije. Dejstvo, da se bori Italija za Tunis, kjer je večina prebivalstva italijanskega (op. ur. v Tuniziji tvorijo večino prebivalstva Arabci, nato sledijo Francozi in šele kot tretji Italijani), opisujejo v Franciji kot delovanje proti miru.
Ribbentrop zopet v Berlinu
NEMŠKI ZUNANJI MINISTER SE JE TEKOM NOČI VRNIL S SVOJIM SPREM
STVOM IZ PARIZA
BERLIN, 9. decembra. Nemški zu-
pa izjavil o notranjem položaju Romunije, da se je vlada posl užila naj-strožjih ukrepov proli dijaštvu. da zagotovi mir in red. Delovanje Železne garde je za državo pogubno.
K Vpeda pred ed očiSvi o
KLAJPEDA, 9. decembra. V nedeljo, dne 11. t. m. bodo v Klajpedi (Memel) avtonomne volitve, na katere se pripravljajo tako Nemci kakor Lilvan-ci z vso vztrajnostjo. 7.e sedaj so raz-vcsili Nemci mestne, zeleno-beio-rdeče zastave, ki pomenijo demonstracijo proti litvanski državni zastavi. Po izložbah nemških trgovin so napravljeni napisi: „Nastop k pohodu v svobodo!" „Dr. Neumann, mi ti sledimo1* itd. Dr. Neumann je voditelj klajped-skih nacionalističnih Nemcev. Po mestu hodijo uniformirani nemški ..reditelji11 in govori se splošno ,da bodo te volitve odločilne za nadaljnjo usodo Klajpodc. Vse štiri litvanske stranke so se združile na skupni listi, vendar je nemška agitacija tako velika, da jc malo upanja, da bi Litvanci zmagali. V lej zvezi se v litvanskih listih mnogo razpravlja o vprašanju, ali bo mogla Klajpeda še ostali pri Litvi, ali bo dobila enak položaj kakor Gdansk, ali bo priključena k Nemčiji.
minister von Ribbentrop se jc v pretekli noči vrnil s svojim spremstvom iz Pariza v Berlin. O političnih in gospodarskih nasledkih v Parizu
podpisane izjave se zlasti v Parizu še rantiraia Franciji druge meje, kakor samo vcdno veliko razpravlja. „Temps“ piše
la Reni. Glede mej francoskih kolonij s to izjavo ni v nobenem primeru vezana.
ANGLEŽI ŽE BARANTAJO.
LONDON, 9. decembra. V angleških vladnih krogih ne gledajo na italijanske zahteve nasproti Franciji popolnoma odklonilno, kakor se je prvotno zdelo. Nasprotno, Chamberlain meni, da bi bilo heba Italiji glede Džibutija ugoditi, da se na ta način prepreči razpravljanje o spremembah v Sredozemlju. Anglija stoj? na stališču, da je kolonija Džibuti po italijanski okupaciji in aneksiji Abesinije postala za Francjo popolnoma brez pomena in bo predstavljala le večne spore med Francijo hi Italijo. Zafo naj Francija odstopi Dži-buti Italiji, Italija pa naj sklene s Francijo enako pogodbo, kakor jo je Nemčija 6. t. m. Glede Tunisa naj Francija reši italijansko vprašanje tako, da dobe tamkajšnji Italijani vse zahtevane narodne pravice, Tunizija sama pa mora ostati francoska, da se. s tem ne poruši sredozemelj-sko ravnotežje.
DEMONSTRACIJE NA VSEH STRANEH
TUNIS, 9. decembra. Včeraj so bile tu ves dan velike demonstracije proti Ita-'iii. Policija je morala poklicati na pomoč mobilno gardo. Iz Marseillea so poslali v runis večji oddelek policije. Aretiranih je bilo 16 Italijanov, med njimi neki uradnik generalnega konzulata in direktor ita-lianskega časnika ter voditelj Dopolavo-ra, ker sta organizirala protidemonstra-cije s parolo »Tunis - Korzika!« Italijanski generalni konzul je pri guvemeju protestiral ter po še nepotrjenih vesteh dejal, tla se bodo Italijani sami branili Iz Tripo-htanije pribegl! Židje poročajo, da so tam razbili vse židovske trgovine.
PARIZ, 9. decembra. V Latinskem kvar
vozni. Mi bi šli radi žc jutri na volitve. Mi smo pripravljeni, da gremo v vsa naša mesta. Vse naše čete so v redu, vse ic lepo pripravljeno. Mi samo prosimo vse naše prijatelje, da pridejo prihodnjo ledeljo skupaj, da bomo skupno korakali po zmago.
Končujem s temile besedami: Prosim vas z vsemi svojimi kandidati, ki delamo rodbo, prosim vas za zaupanje 11. decembra. Prosim vas, da glasujete za državno listo dr. Stojadinoviea in potem za tiste kandidate, ki ste si jih izbrali. Živela Slovenija! Živela Jugoslavija! Živela JRZ! (Navdušeno vzklikanje kralju Pe-*<ru. knezu namestniku, lik ZA
da os Rim—Berlin s to izjavo ni bila prav nič prizadeta. Ostali listi, pišejo
večinoma v tem smislu, da je nemško francoska izjava koristen instrument za pomiritev duhov na obeh straneh Rene. „Instransigeanl“ pa meni, da nemško-francoski razgovori z dne 6. t, m. še niso končani in se bodo nekem določenem roku nadaljevali, da sc razčistijo tudi še tista vprašanja, ki so ostala nerešena.
Os Rim-Berlin je trdna
KOMENTAR OFICIOZNEGA ITALIJAN SKEGA ZUNANJEPOLITIČNEGA nlSTA
K NEMŠKO-FRANCOSKI IZJAVI
RIM, 9. decembra. Oficiozna „Infor-mazione Diplomatica11 objavlja komentar k pariški izjavi in pravi, da je bila podana z nemške strani v sporazumu z Italijo. Ta izjava je čisto v duhu Hitlerjevih izjav, da med Nemčijo in Francijo ne obstajajo nobeni mejni spori več in je sedanja meja dokončna. Ta izjava pa niti najmanje ne slabi osi Rim -Berlin. Dokaz za to je že dejstvo, da je Italija spremljala Ribbentropov obisk v Parizu s sim-
patijo, kakor je Nemčija sporazum med Italijo in Anglijo. Tisti, ki mislijo drugače, sc silovito motijo. Taka iluzija bi bila zares žalostna in se more rodili le v možganih človeka, ki še vedno ni doumel bistva, pomena in razvoja politike osi, ki združuje oba naroda in obe revoluciji. Ostali listi pa toplo pozdravljajo pisanje nemškega tiska v zvezi s protiitalijanskimi demonstracijami v Tunisu in drugod.
Francija, Nemčija in Rusija
KOMENTAR • PARIŠKE IZJAVE V »MA TINU«. IZVAJANJE BIVŠEGA VOJNEGA
MINISTRA FABRYJA.
PARIZ, 9. dezembra. V »Matinu« objavlja bivši francoski vojni minister Fa-bry članek o nemško-francoski izjavi, v katerem pravi, da je bila v Versaillesu storjena neodpustljiva napaka, ko so zrna govalci hoteli napraviti iz 65 milijonske Nemčije v srcu Evrope drugovrstno državo. Rezultat je 80 milijonska Nemčija. Francija je sosedinja te Nemčije in zanjo bostaja najvažnejše vprašanje: Sporazum ali nesporazum? Pamet govori za sporazum. Podpis nemško-francoske izjave je za vsakogar, ki ne obžaluje, da v septembru ni izbruhnila vojna, pomirjujoče dejanje. Ta izjava je za Francijo nasledek politike, ki ostro reagira proti fran-
cosko sovjetskemu paktu in Francijo od njega odvaja. O tem si moramo biti vsi na jasnem. V trenuku, ko je ljudska fronta postavila francosko vlado pod jarem kominterne, so Francozi spoznali, kakšnega čudnega zavznika so si nakopali na vrat. Francija je podpisala pakt zato, da ohrani mir, Stalin pa da pripravi vojno. Pakt bi moral varovati malo antanto, a jo je na pol uničil. Pakt je garantiral evropski red, a je rodil revizijo mej. Sedaj si ni več mogoče prikrivati, da Francija s sovjetsko Rusijo ne bo mogla več ostati v tesnejšem stiku. Zato je treba igrati z odprtimi kartami.
Mehiški socialisti prodajajo Nemčiji petrolej
NEW YORK, 9. dec. »New York Ti. nes« poročajo, da je mehiška vlada podpisala z Nemčijo pogodbo, po kateri ji bo prodala v prihodnjem letu za eno milijar* do in četrt dinarjev petroleja.
Romunski zapori so polni
DOSLEJ JE BILO ARETIRANIM ŽE OKOLI 18.000 ČLANOV RAZPUŠČENE
IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA
FAŠISTIČNE ŽELEZNE GARDE
BUKAREŠTA, 9. decemra. V Romuniji so še verino v veljavi najslrožje varnostne odredbe. .Mostovi, javne zgradbe, železniške postaje in vse strateške postojanke so še dalje strogo zastražene. Posebno je pa zastražena Bukarešta, ker se oblaslva boje alen-talov. Mnogo voditeljev Železne garde se je poskrilo in jih oblastva kljub Jugoslaviji in vsem naporom ne morejo najti. Obla-st.-va- sumij,o., da so skrili v Bukarešti
in da pripravljajo neko novo akcijo. Aretacije se neprenehoma nadaljujejo in trdi se, da je v vseh romunskih zaporih že okoli 18.000 članov Železne garde. Preiskave in obsodbe se vsak dan nadaljujejo. Poluradna „Roinania“ opravičuje to postopanje z objavo, da je bilo treba seči po brezobzirnih sredstvih, da se prepreči velika nevarnost, ki jo Romuniji grozila. Notranji minister Calmcscu je
Pomiritev v Belgiji
BRUXELLKS, 9. dec. Glavna delavska zveza, ki je v socialističnih rokah, je sklenila, da ne zahteva od socialističnih ministrov, da odstopijo zaradi tega, ker ie vlada poslala v Burgos poslanika. Zaradi tega pa je odstopil prosvetni minister Dircks, ki je liberalec. Vendar ga je ministrski predsednik Spaak pregovoril, da je pozneje preklical odstopitev.
VSEAMERIŠKT KONGRES V LIMI
LIMA, 9 .decembra. Danes popoldne se bo pričel v Limi vseameriški kongres. Program kongresa obsega 7 točk-Večina zastopnikov latinskih držav Amerike je izjavila časnikarjem, da njihove države ne žele nobene tesnejše zveze z Združenimi državami. Tudi argentinski poslanik v Rimu je izjavil dopisniku lista „Giornalc d’ Italia , da bo ohranila Argentina popolno svobodo postopanja in se ne bo navezala na USA. „Tribunalt pa objavlja izjavo brazilskega poslanika, ki je naglasil ,da zveza z USA, ki bi jemala akcijsko svobodo in svobodo opredeljevanja, za latinske države Južne aine-rike ni priporočljiva. Brazilija ne bo pristopila zalo k nobeni vojaški zvezi z Združenimi državami.
ITALIJANSKO OBOROŽEVANJE RIM, 9. dec. Izdan je bil dekret, po ka* tereni se izdatki za oboroževanje povečajo za 21%. Skupno znašajo 3 in P°‘ milijarde dinarjev. Za mornarico bo izdanih 2 in četrt milijardo dinarjev. JEZOV ODSTOPIL MOSKVA, 9. dcc. Notranji minister J®’ žov, ki je bil na polpžaju dve leti >nv
vodi! vse vohunske in protitrockisticne
procese, je odstopil.
1INSKO-UUSKI PAKT .
MOSKVA, 9. decembra. Semkaj J'-prispela finska delegacija, ki bo sk‘* nila z Rusijo palci, podoben poljsko ruskemu.
POGREB KRALJICE MAUD-OSLO, 9. decembra. Včeraj so pok‘ -pali norveško kraljico Maud.
TAJFUN NA FILIPINIH MAN1LLA, 9. dec. Na južnovzhochim Filipinih je velik tajfun zahteval 19 sJn »ih žrtev in več tisoč ljudi je ostalo
strehe.	»riiL
PIROW PRI ANGLEŠKEM KILA«^1
LONDON, 9. decembra. ;fuž|u, L ški vojni minister Pirovv j‘‘ bi kosilu pri angleškem kralju.	____
Borza. C u r i h, 9. decembra. Deviz^ ^,-i/ n.615. London 20. >0’
23.23, Berlm
Milano
Beograd 10, iJariz Nevv York 441.625 177. Praga 15.10.	t
Vremenska napoved z'< sobom:
tie vremenske spremembe.
Nobe*
Italijanske težnje
Kadar tok dogajanj privede s seboj kako spremembo, o kateri njeni tvorci domnevajo, da je to zadnja sprememba in da ostane podoba odslej nespremenjena, se pojavijo nenadoma na površini vprašanja, ki so bila na videz že pokopana in Pozabljena. Pojavijo sc stare rane in bolečine, ki znova vznemirijo svet. Tako je bilo o priliki nedavnih izjav italijanskega zunanjega ministra	grofa Ciana,
ko so zazvenela imena Tunis, Korzika in Savojska. Za nedavno imenovanega poslanika Francije v Rimu je bil to gotovo neprijeten pozdrav, in to tembolj, ker je bil ta diplomat prisoten pri operaciji Češkoslovaške in je videl, kako je težko, izgubljati posamezne dele države. Poleg tega pa ona tri ozemlja niso tako dolgo del Francije kakor so na pr. bile sudetske pokrajine del ozemlja češke krone.
Nekateri znaki kažejo,	da nedavno
Podpisana angleško-italijanska pogodba nima prave cene, dokler je ne dopolni irancosko-italijanski sporazum. Toda Italija je stavila Franciji težke pogoje, katerih jedro je bilo francosko priznanje italijanskega položaja v Sredozemskem morju. Toda v teh uradnih pogojih ni bilo nobene besede o omenjenih treh področjih razen o Tunisu.
Tunis je stara italijansko-francoska rana, zaradi katere je Italija popolnoma spremenila svojo politično fronto, kajti i. 1881. jo je Francija prehitela z ureditvijo protektorata nad Tunisom. Zato se je nagnila k trozvezi. To področje ima poltretji milijon prebivalcev in je nadaljevanje Sicilije. Njena največja vrednost je v zemljepisni legi. Tu ni zaman nastalo staro mesto Kartago, ki je bilo najresnejši nasprotnik Rima. Danes je od nekaj nad 200.000 Evropejcev približno pol Italijanov in pol Francozov, Francija pa šteje mnogo Italijanov za Francoze in prav to Italijo tako draži. Na osvojitev celega Tunisa Italija danes niti ne misli, iz njega želi le izriniti Francijo, ki jo domorodci sovražjo.
Druga sporna točka je Korzika, ki Pripada Franciji od 1. 1768. Zemljepisno in jezikovno spada nesporno k Italiji, Prebivalci pa se čutijo nekako Francoze. S Korzike je tudi prišel Napoleon Bona-Parte. Korzika je za Francijo ključ njene Pozicije v Sredozemlju. V zadnjih letih je Francija korziško obrežje skrbno utrdila, da bi od tod mogla obvladati Tirensko morje in vsa najvažnejša italijanska pristanišča. To je torej zopet zemljepisna lega, zaradi katere je ta otok, ki meri samo 9.000 kv. km iij ima 322.000 prebivalcev, še posebno dragocen za Italijo.
Tretje jabolko spora predstavlja S a-v o j s k a, rodni kraj sedanje italijanske kraljevske rodbine. Podrugo stoletje je bila spojena s sardinskim kraljestvom, I. 1860. pa jo je dobila Francija. To je reven, toda lep svet. Savojci so hodli na delo v Francijo; znani so tudi kot popotni pevci.
Poleg klica »Savoia!« je bilo prošle dni slišati v Italiji tudi ime Nizze. Tam je Prebivalstvo, ki govori doma italijanski, zavednejše. Obe ozemlji pa sta za francosko obrambo zelo važni, kajti podolgovate alpske doline na francoski stran! se dajo mnogo uspešneje braniti kakor 'kratke kotline na italijanski, kjer ni tež-stopiti na odprto padsko nižino. Tukaj s° Francozi vpadali v Italijo. Iz Italije vdreti v Francijo pa se je posrečilo samo
vgenu Savojskemu.
Vedeti pa je treba, da so bili oni vzkliki v Italiji neoficielni: Mussolinija je mno-ž,ca celo zaman klicala na balkon, naj bi sPregovori! o teh krilaticah. Toda že sa-!n° dovoljevanje tega neuradnega vzkli-u"ija kaže. da te želje italijanskega Ijud-stya uradni Italiji niso neljube. V Franciji Pa ie to vzbudilo ogorčenje in zdi se. da Sc' je razburila tudi Anglija, ki je morala ?aeeti misliti na usodo Malte in položaja
alije v Tunisu, ki obvladuje Sredozem-)e lepSe kakor utrjena Pantellaria. Ali pa :e vse to le pritisk Italije na Francijo, da
Novice
Nova obmejna trdnjava
SLOVESNA OTVORITEV NOVEGA SO KOLŠKEGA DOMA V MARENBERGU — PRIZNANJE TISTIM, KI NA M UTRJUJEJO SEVERNO MEJO
Včeraj je bila v Marenbergu slovesna otvoritev novega doma sokolskega društva Vuhred-Marenberg. Dom, za katerega imajo največ zaslug gg. inž. Pahernik, Mravljak in drugi, je bil slovesno okrašen. V dvorani se je trlo ljudi iz vseli krajev Dravske doline in Koroške. Starosta sokolskega društva Vuhred-Marenberg g. inž. Pahernik se je v uvodu zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je Sokol lahko postavil ob severni meji tako važno trdnjavo. Pozdravil je vse navzoče predstavnike oblasti, sokolskih društev, CMD in drugih narodnih organizacij ter otvoril dom. V imenu mariborske sokolske župe je govoril njen starosta. Za njim se je oglasil k besedi g. dr. Dolar, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo sloge na severni meji, ker zlatega časa za prepire imajo v Ljubljani dovolj, tu pa ne smemo poznati razlik v barvi, ko gre za skupno narodno stvar. Nato je govoril stari narodnoobrambni delavec g. Robnik.
Po govorih je bila akademija, pri kateri so bili posebno zapaženi »čevljarčki« in nastop članic na gredi. Dobro uvežba-
ni marenberški mladinski zbor, imenovan tudi »Marenberški slavčki«, je pod vodstvom nadučitelja g. Tomažiča zapel dve lepi pesmici. Zelo efekten je bil nastop moškega naraščaja s točko »V boj!« in moških članov na bradlji. Sledili sta dve plesni točki: »Buditev cveta« in »Ciganski ples«.
Po akademiji so si udeleženci ogledali prostore novega sokolskega doma, ki ima razen prostrane dvorane kot ponos tudi velik oder, na katerem bodo našla zatočišče vsa narodnoobrambna in prosvetna društva. Stranski prostori so smiselno urejeni, vendar bo vsa stavba dovršena šele tekom enega leta. Starosta inž. Pahernik je že sedaj povabil vse mariborske in druge Sokole, da se bodo udeležili otvoritve letnega telovadišča, ki bo v mesecu juniju in pa celokupne otvoritve sokolskega doma, ki bo 1. 1940. — ob 20-letnici sokolskega društva Vuhred-Marenberg.
Ruški sokolski orkester je pod vodstvom učitelja g. Črnka marljivo igral okrogle in zabava je trajala še dolgo po odhodu zunanjih gostov.
c. Celje bo obogatelo te dni za dve
novi celici v zaporih. Doslej sta biH le dve, ena za moške, druga za ženske, zdaj dobijo moški še dve. Stari dve sta tako zanemarjeni, da je še berače vanje težko spraviti.
c. V bolnišnico je bila prepeljana 3-let-na Tratnik Mia iz Zagrada 79, ki si je po nesreči pri padcu zasadila nož v prsa.
Maistrovi borci za priznan> prostovoljstva
E
, se potrudila za naglo sklenitev pogod °e z Italijo? Ta
Na praznik so v Celju zborovali Maistrovi borci celjskega okraja. Zbor je vodil bivši predsednik g. Kovačič Viktor, ki je svoje mesto odložil in izstopil iz organizacije, ker mu baje ne nudi pogojev za koristno delo. Izmed štirih delegatov Zveze se je oglasil g. Male n-š e k iz Maribora, ki je pozdravil zbor v imenu centralnega odbora. Povedal je, da so se Maistrovi borci organizirali, da preprečijo zlorabo imena Maistrov borec. Danes ima Zveza 1500 članov in predstavlja močno skupnost, ki terja tudi svoje pravice. Upoštevajo jo, saj je mariborska občina vnesla v proračun za njo 15.000 din za revne člane, Med obdarovanimi bosta tudi dva Celjana. Organizacija naj pomaga svojim ljudem, ki so se borili, ko je nastopil najsvetlejši trenutek slovenske in jugoslovanske zgodovine. Zdaj pa je mnogo teh borcev brezposelnih in žive v bedi, ko sedi nekaj dru-
gih brez zaslug na prominentnih mestih. Govornik je pozval člane k tovarištvu in složnosti proti vnašanju klikarske politike v organizacijo. — Tajnik zveze je očrtal boj za priznanje dobrovoljstva. Dobrovoljci ne potrebujejo obljub, hočejo uzakonitev rešitve njihovega vprašanja. — Predsednik je prebral pozdravno pismo g. dr. Dolarja iz Maribora. Zbor je pozdravil v imenu koroških borcev predsednik Krajevne organizacije koroških borcev g. inž. Rudolf. — Po poročilu blagajnika so člani soglasno izbrali za novega predsednika g. Frana R o-ša, za tajnika g. Franca Javšovca in blagajnika g. Primca Ferda. Novi predsednik se je zahvalil za izvolitev in obljubil, da bo delal za koristi organizacije pod pogojem, da zavzame celjski odsek mesto, ki mu gre in pod pogojem, da bo delo složno.
Otvoritev železniške proge Sevnica—Tržišče
Včeraj so svečano otvorili novo železnico, ki spaja Sevnico s Tržiščem. Svečanosti so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja, min. predsednik, dva ministra, ban, mariborski škof, ki je novo železnico blagoslovil, generalni direktor drž. žel., mariborski, ljubljanski in ptujski župan ter drugi odličniki. Po kratkih nagovorih je škof dr. Tomažič prerezal trak čez progo in jo tako simbolično otvoril. Nato je peljal prvi vlak proti Tržišču, kmalu za njim pa drugi, ki je bil že poln potnikov. — Tudi v Tržišču so z veliko
slovesnostjo pričakale novi vlak velike množice domačinov ter šolska mladina.
Sicer je pomen proge za zdaj še lokalen, pridobljena pa je zveza med glavno progo Zagreb—Zidani most in dolenjsko progo Karlovec—Ljubljana. Ko bo pa zgrajena vsa proga od Sevnice do proge Zagreb—Sušak, bo pomen te proge mnogo večji. Novo otvorjena proga je namreč del jadranske proge.
Z novo otvorjeno progo pa je tudi mnogo olajšan trgovski promet med gorenjskimi postajami in Savsko dolino.
Tragična smrt mlade poštarice
V Rogaševcih nad Mursko Soboto je izvršila 30-letna poštarica Reli Šafariče-va strahovit samomor. Ko je bila poštarica, ki je šele nekaj, dni na novem službenem mestu, sama v uradu, se je polila s petrolejem in nato zažgala obleko. V hipu je bila Šafaričeva v plamenu. V obupu se je nato še s Škarjami zabodla v vrat in ranila žile. Ljudje, ki so slišali obupne krike, so prihiteli na pomoč, ki pa je žal bila že prepozna. Mlada poštarica je kmalu izdihnila. Kaj jo je vgnalo v tako strašno smrt, še ni znano.
cOsk
ra>
emu tisku
znušljanja.
negotovost daje fran-mnogo snovi za dolga
" Svinja z 19 mladiči. V vasi Sokolov-1 Pn Križevcih je nekemu kmetu svi-
skotila 19 mladiče
, ■■»umu IV miadičev. kar je za tam-kraje zelo redek primer. Njegovi 'Vavianj pr;ivijo. da ie zaradi tetra ča-'°viuk.
Nov plot v Studencih
Zadnji čas opažamo, da gradi železniška uprava okrog nove delavnico nov plot, akoravno je bil dosedanji še popolnoma v dobrem stanju, razloček je samo ta, da je novi za pol metra višji od starega. Samoumevno so bili ljudje radovedni, zakaj je bila la sprememba naenkrat iako nujno po-trebna. Končno so pa nekateri bistro-umneži le ugotovili, da je bil star plot prenizek za velikanske plakate, ki so jih zadnje dni nalepili. Pripomniti je še. kakor se sliši, da je za imenovani novi plol predvidena precejšnja vsota.
o. Smrtna kosa. V nedeljo, 4. 1. m., je umrla po kratki bolezni v 25-lelu starosti Karolina Skambič, šivilja v Sesteržali pri Majšperku.
o. Tečaj za oskrbnike planinskih koč je priredilo Slovensko planinsko društvo v Bohinju. Tečaj je bil teoretičen in praktičen ter je zelo lepo uspel.
o. Zadel od kapi je naglo preminul
v Ljubljani pred hotelom ..Union ‘ na Miklošičevi cesli, (i8-lelni nadzornik policijske straže v pokoju F. Vrečar. Med občinstvom, ki se je. zbralo k sprejemu dr .Stojadinoviča in dr. Ko-rošča na glavnem kolodvoru, je bil tudi on in je odkorakal v sprevodu proti mestu, pa mu je nenadoma prišlo slabo.
o. Smučarski dom v plamenih. Kakor smo izvedeli, je na Pustovem rov-lu zgorel smučarski doni jeseniškega S. K. Bratstvo.
o. V Savo je skočila pri Suhadolu blizu Hrastnika ol-letna železničarjeva žena Marija .Majcs. Njenega trupla še niso našli.
c. Bela zastava bi morala včeraj viseti nad celjskimi policijskimi zapori, ki so bili prazni, čeprav je bilo pred Belim volom in Celjskim domom malo veselo.
n. V Balovi suboliški podružnici jc
nastal ogenj, ki ga je gasilcem uspelo omejili. Ker leži podružnica sredi mesta, je grozila nevarnost, da se požar razširi. Škoda je znatna.
n. V hanjaluški okolici in na Velebitu je zapadel sneg. Pastirji so že odvedli svoje črede v nižino. Sneg je zapadel tudi po nekaterih predelili Like.
n Ker se mu je po 20 letiii zakona rodil sin, je milijonar trgovec Ibrahim Bej-tulahovič iz Kosovske Mitroviče sklical vse svoje prijatelje in znance ter jih kraljevsko pogostil. Ob 'oj priliki so izpili 280 litrov žganja, 3800 čajev, pojedli par desetin kolačev in okoli 50 kg najfinejšega peciva, skadili pa za 2000 dinarjev cigaret in sigar. Svojsnra poslovodji jc srečni oče takoj odpovedal službo in mu izplačal 70.000 dinarjev za desetletno mezdo, ker se mu je porogljivo rasmejal.
n. Stara bomba raztrgala tri dečke. V vasi Rača pri Bajini Bašti so trije dečki na polju našli staro ročno bombo. Pastirčki so na paši kurili. V ogenj so vrgli tudi neki zarjaveli železni predmet. Nastala je strahovita eksplozija in bomba je vse tri dečke razmesarila.
n. Megla povzročila nesrečo na morju. Blizu kotorskega pristanišča je v gosti megli izgubil smer parnik »Drina« in zavozil v plitvino, od koder so ga šele s pomočjo drugega parnika rešili. Take megle na morju že dolgo ne pomnijo.
n. Oddelek predzgodovinskih zbirk je otvoril znani muzej v Varaždinu. Za te zbirke je dala varaždinska občina 25.000 dinarjev.
n. Kar dva mosta so zgradili v Svilajn-cu na reki Resavi. Armirana betonska mosta so s primerno svečanostjo izročili prometu. V Mariboru pa niti enega ne moremo zgraditi.
n 5 otrok svojega brata ubil z vilami. V prokupijanskem okraju je Milorad Radosavljevič izvršil strahovit zločin. Ko ni bilo brata doma, se je vtihotapil v njegovo hišo in v divjem besu pričel z vilami udrihati po spečih bratovih otrokiii. Petim malčkom je zverinski stric prizadejal smrtne poškodbe. Zločinec pravi, da se je s tem maščeval svojemu bratu.
n. Higienski muzej bodo v bližnjih dneh odprli v Zagrebu. Urejen bo po vzoru velikega higienskega muzeja v Dresde-nu. Pobudo zanj je dal Higienski zavod, ki prevzame tudi upravo in vodstvo muzeja.
n. Strupen med so prodajali. V Som-boru in Subotici ler okoliških krajih je zbolelo več oseb. Preiskava je dognala. da so se zastrupile z medom, ki ga je dobavljal Sombor. Takoj je posegla v afero policija, ki jc zaplenila ogromne količine ponarejenega medu.
n Kravo obljubila za smrt moža. Blizu Tuzle so našli truplo 50-letnega Jovana Sinikiča. Preiskava je dognala, da ga jc dala umoriti njegova žena. Morilcu je žena za smrt moža obljubila kravo in 5000 dinarjev.
»In zdaj mi nimate pokazati nobene stvari več?«
»Kvečjemu še jezik!«
Maribor
Razstava mariborskih likovnih umetnikov otvoHena
Včeraj je bila ob 10.30 odprta v Beli unionski dvorani letošnja jesenska razstava skupine mariborskih likovnih umetnikov: akad. slikarja prof. Ivana Kosa, akad. slikarja prof. Karla Jiraka, akad. slikarja Zorana Mušiča, akad. slikarja Maksa Kavčiča in akad. kiparja prof. Frana Ravnikarja. Razstavo je odprl predsednik kluba »Brazde« g. Radivoj Rehar, ki je v svojem govoru poudaril zlasti potrebo, da dobi Maribor čirnpreje razstavni paviljon in zadostno število ateljejev. Umetniški klub in »Brazda« bosta v kratkem stopila pred javnost s konkretno akcijo za uresničenje te, že dvajset let stare in posebno sedaj skrajno nujne potrebe. Brez paviljona in ateljejev se likovna umetnost v Mariboru nikoli ne bo mogla razviti do tiste pomembnosti, ki ji je potrebna, ako hočemo iz našega mesta ustvariti zares polnovredno aktivno umetnositno središče.
Razstava je bila že prvi dan dobro obiskana in je vzbudila splošno zanimanje. Dokazala je, da so naši likovni umet-
niki zopet napredovali (čeprav dvorana niti po svojem obsegu niti po razsvetljavi za razstave ni posebno primerna). Karel Jirak je razstavil 12 olj, razen enega portreta same krajine iz Maribora in okolice, Primorja in Italije. Maks Kavčič se je predstavil z 10 deli: olji, temperami in akvarelom, krajinami in tihožitji. Ivan Kos je pokazal med 10 deli olja, akvarele, linoreze in risbo iti je tako edini zastopan tudi z grafiko. Zoran Mušič je zastopan z 12 slikami, 10 olji in dvema gva-šema, med katerimi so razen krajin tudi trije portreti. S petimi skulpturami je zastopan rta razstavi kipar Fran Ravnikar. Njegovo največje delo je bron »Dekle«, dekorativna figura za palačo Ljudske samopomoči.
Razstava bo odprta do 24. t. m. od 9. do 19. ure. Obiskovalci razstave dobe nu-merirane vstopnice in pravico do udeležbe pri žrebanju slik v skupni vrednosti okoli 10.000 din, ki bodo razdeljene ob zaključku.
„Zasebrta tiskarnau bankovcev v Radvanju
SENZACIONALNO ODKRITJE MARIBORSKE POLICIJE, KI JE ZALOTILA TISKARJA* PRI DELU.
Mariborska policija je izvršila senzacionalno odkritje. Razkrinkala je ponarejevalce 500 dinarskih kovancev, ki so bili. tako dobro ponarejeni, da bi jih bili storilci lahko spravili v promet. Policija je bila zaupno obveščena, da je sedež ponarejevalske družbe v v Radvanju. To hišico, je nedavno vzel organe, ki so s pomočjo studenških orožnikov odkrili .tiskarno" bankovcev v hišici nasproti gostilne ,,Pošta11 Radvanju. To hišico, je nedavno vzel v najem 35-Ietni odvetniški uradnik Mohor Vabič iz Maribora. Ko je stopila policija pod vodstvom višjega nadzornika g. Gajnka in v družbi poveljnika studenške orožniške postaje
g. Žagarja v Yabičevo stanovanje, so v kuhinji našli ponarejevalca Vabiča pri delu. Pravkar je izdeloval 500 di-ilinnrski bankovec. Okoli njega so našli raznovrstno ponarejevalsko orodje, opalograf, kemikalije, tuše, risarsko o-rodje in 100 falzifikatov po 500 dinarjev. Ti bankovci so bili tako dobro ponarejeni, da jih je nameraval prihodnje dni spraviti v promet. Tako bi oškodoval državo za pol milijona dinarjev. Znano je, da je advokatski uradnik Vabič zelo dober in spreten risar. Njegova aretacija je vzbudila v vsej javnosti izredno senzacijo. Preiskava sc nadaljuje in bo gotovo odkrila še mnogo zanimivih podrobnosti.
Zene v zadružnem gibanju
V	okviru Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev se je nedavno ustanovil ženski krožek, katerega naloga je, organizirati in zainteresirati ženo-gospodinjo za zadružno gospodarstvo in kulturo. Z ozirom na razmere, ki vedno bolj vključujejo gospodinjo v gospodarski proces, zlasti na polju ekonomije, je treba to akcijo toplo pozdraviti. Zena ima po svojem poslanstvu in trenutnem gospodarskem položaju večkrat več smisla in umevanja za socialno gibanje, nego ntoški. Zato more prav ta krožek dati marsikatero zdravo zamisel v praktičnem in idejnem pravou. Predvsem pa pričakujemo, da se bo ta krožek, sestoječ pretežno iz zadrtigark-
vzgojiteljic, zavzel za zadružno vzgojo naše mladine.
Včeraj je ta krožek obdaril deco članov Nabavli. zadruge. V telovadnici I. dekl. mešč. šole so se zbrali starši in otroci. Na programu je bil nagovor predsednice ge. Bračičeve, petje, deklamacije. Miklavžev govor.
Nedvomno bo krožek priredil kako akademijo s širokim zadružni vzgoji prikrojenem programom.
Božični darovi za obmejno mladino
V	pomožni šoli v Razlagovi ulici je bila otvorjena razstava nabranih darov za božičnice v obmejnih krajih.
Na Lej razstavi je za preko 50.000j dinarjev razne obleke, obuvala, perila in toplih pletenin, s čimer bo človekoljubni Maribor za Božič razveselil revne obmejne šolske otroke. Pohvaliti je treba požrtvovalnost naših Ciril-Metodarjev, ki so celo leto mislili na obmejne sirote in trkali na usmiljena srca Mariborčanov. Uspeh te požrtvovalnosti ni izostal, saj bodo obmejni Šolarji bogato obdarovani. Pri tem so jim pomagali tudi mariborski Rotarij-ci, ki bodo sami obdarovali sirote na Kapli in v Lokavcu.
m. Iz sodne služb«. Za pis. uradnika
0.	pol. skupine pri okrajnem sodišču v Mariboru je imenovan Stanko Vitez, za. pis. uradnika 10. pol. skupine pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu Fran Uršič in Maribora.
m. Umetniški klub. Danes zvečer ob 20. uri bo pri „Orlu“ seja.
m. Nov dirigent Glasbene Matice. Dirigentsko vprašanje je bilo dolgo pereč problem Glasbene Matice v Mariboru. To mesto je sedaj prevzel dirigent Učiteljskega pevskega društva „Adamič“ g. Milan Pertot.
m. Sneg na Pohorju. V eni preteklih noči je na Pohorju letos prvič snežilo. Pohorski vrhovi so pokriti z belo odejo, ki je letos s svojo zakasnelostjo Pohorce presenetila.
in. Citronček po zimi. Blizu Vuhreda so sc ljudje zelo čudili izrednemu pri-rodnemu pojavu. Tik pred nastopom zime j,e letal nad njivami metulj citronček, kar je za sedaj gotovo nekaj nenavadnega.
m. Dve prisilni poravnavi. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo prisilno poravnavo trgovke Ane Hobachcr z Aleksandrove c. 13 in prisilno poravnavo Mirka Fariča v. Betnavskc ceste štev. 31.
m. Nadaljevanje del v mariborskem
gradu. Prvo nadstropje gradu je že urejeno. Tam so prostori mariborskega muzeja. Sedaj bodo pričeli urejevati še prostore v mednadslropju, kjer so stanovanjski prostori policijskih stražnikov. Tudi v teh prostorih bo muzej in banovinski a rit iv.
m. Proslava mariborskega delavstva. Preteklo soboto zvečer je bila v dvorani Sokolskega doma lepa proslava mariborskega delavstva ob priliki 20-lelnice osvobojenja. Prireditev je bila pod okriljem ,,Vzajemnosti”. Program je bil zelo pester. Sodelovala je železničarska godba Schonherr, peli pa so pevci „Grafike‘! in zbor ,,Pekov". Slavnostni govor je imel dr. Reisman.
m. Vrnila m je. Pred dnevi smo poročali, da je neznanokam odšla 18-lelna Izabela Kurbusova in pustila doma poslovilno pismo. Mladenka pa se je včeraj vrnila domov.
m. Nesreča r lovsko puško. V mariborsko bolnišnico so pripeljali posestniškega sina Alojza Dvoržaka iz Trčove pri Sv. Petru, ki ga je njegov
tovariš po nesreči obstrelil z lovsko puško. Do nesreče je prišlo zaradi malenkostnega prepira, ki je posestnika S. tako razburil, da ni vedel, kdaj se je puška sprožila.
m. Zasliševanje ponarejevalca Vabiča. Včeraj so na policiji zasliševali aretiranega ponarejevalca 500 dinarskih bankovcev odvetniškega uradnika Mohorja Vabiča iz Radvanja. Priznal je, da je pred poldrugim mesecem pričel s ponarejanjem. Pri tem delu ni imel nobenega pajdaša in je bankovce popolnoma satu ponarejal. Moža so danes izročili sodišču.
* Najlepši poklon za Rožič je izvan-redna kolonska voda in parfum .,For-vil“ 5 Fleurs in Trois Valses. Dobiva se v drogeriji Kanc.
* Izlet v Gradec z luksuznim avtoka-rom »Putnika« v sredo, 14. dec. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor.
Nočna lekarniška služba: Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70; Dvorna lekarna pri sv. Arshu, Glavni tr2 20, tel. 20-05.
Kino
* Grajski kino. Prekrasen film »Ogle* dalo življenja«. Pavla Wessely, Atila Horbiger. Zimski šport, ljubezen.
* Esplanade kino. Danes najsijajnejša veseloigra »Izgubljena žena«. Paul KemP-Lucie Englisch, Hans Moser, Theo Lin-gen, Oskar Sima.
* Zvočni kino, Pobrežje, komedija »Allotria«. Wohlbriick, Muller, Jugo, Rfih* mann in drugi.
Mariborsko gledališie
Petek: Zaprlo.
Sobota, ob 20.: „Aida“. Red B. Nedelja, ob 15.: »Gašper in Hudamora«-Znižane'cene. — Ob 20. uri: »Pesen1 s ceste«. Znižane cene.
Konec tedna v Narodnem gledališču.
V	soboto druga ponovitev »AUle« za red B. — V nedeljo popoldne prisrčno spre* jeta otroška predstava »Gašper in Huda' mora«. — Zvečer zabavna komedija »Pe' seni s ceste«. Pri obeh predstavah veljajo znižane cene.
Naorošamo Vas
da naročite Male Oglase za naš 1>S* v upravi „Večernika“ (Kopališka ul* 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) VSak dan najkasneje do 9. ure d°P'
Za soboto
pa prosimo, da naročite Male ogla9®
že v petek
dopoldne ali popoldne, ker za M**e oglase, naročene šele v soboto d°P^’ dne radi prejšnega zaključka lista fene moremo sprejeti jamstva, da boj5 priobčeni po želji cenjenih naročnik«^*
^^^^^IJorava^jVečernlk^
Kultura
Beograjsko kulturno pismo
Pred dnevi so se zaprla vrata umetniškega paviljona »Cvijete Zuzoriča«, kjer so skoraj tri tedne razstavljali svoja dela srbski umetniki na svoji jesenski razstavi. Ta razstava, ki je sicer privabila ljubitelje likovne umetnosti v dokaj lepem številu, je mnoge razočarala. Ce-> lotna podoba ni namreč nudila nič nove-uy, kar bi razstavo ločilo od zadnjih dveh, ki sta bili lani in predlanskim. Nekaj stvari sc je celo ponavljalo. Mogoče j$ prav v tem iskati razlog, da je to pot beograjska umetniška publika nerada segla v žep, da bi kupila kaj več del. Tako s te strani razstava tudi razstavljalce same ni zadovoljila.
■	Med letošnjimi razstavljale! smo srečali skoraj (z nekaj izjemami) sama stara imena. Razstavili so: Staša Beložan-ski (pejsaže s Svete gore Atosa), Milica Bcševič, Bodnarev Stcvan (interesantni miniaturni portreti), Vukovič Svetislav (razstavil prvič v Beogradu), Vuškovič Mjloš (dva predela z Bleda), Golubovič Miloš, GrahOvac Nikoia, Djordjevič Radmila. Ivanovič Ljubomir (grafik). Jovanovič Gordana, Konjevič Milan. Kumrič Aleksander (primorski predeli), Levi Rajko, Ličenovski Lazar. Lozanič Milica.
Lukič Svetolik. Minjič Milan, Mitrinovič Dragutin (slikano steklo), Milica Cadje-vič, Nastasijcvič Zivorad, Perič Jefto, Petrov Mihajlo (olje) in Šuput Bogdan. V kiparstvu so bili zastopani: naš tukajšnji slovenski rojak Lojze Dolinar, Aram-bašič Dragomir, Bertoto Giovanni, Stojanovič Sreteti in Tankosič Milan.
V	nedeljo, 4. decembra, je odprl v istem paviljonu svojo drugo kolektivno razstavo znani hrvatski slikar Vladimir Fila-kovae. Razstava bo odprta deset dni. Fi-lakovac je znan kot umetnik poln temperamenta, zdravega kolorita in mojster olja. Za njegovo razstavo je veliko zanimanje v vseh umetniških krogih prestolnice. ker je pokazal na tej razstavi močan razvoj svojega dela v zadnjih letih.
Beograjska gledališka publika je prišla zopet na svoj račun. Prejšnji teden je dvakrat do zadnjega kotička napolnila gledališče pred Kneževini spomenikom in uživala v krasni umetniški kreaciji francoskega igralca in filmskega zvezdnika Marija Baura. ali bolje Henrija Marija, ki je v Beogradu gostoval v dveh francoskih dramah s svojo gledališko skupino, Seveda je bila deležna tega uživanja le "Zgornja desetina prestolnice,
ki si je lahko privoščila izdatek 100 do 500 dinarjev, kolikor so stale vstopnice k eni in drugi predstavi. Marija Baura je sprejelo in se od njega poslovilo več sto njegovih filmskih oboževalcev, ki so prišli poceni do njegovega avtograma. Ob slovesu je obljubil Hari Baur, da pride v našo prestolnico v kratkem zopet, mogoče januarja, in da bo tedaj omogočil tudi revnejšim ljubiteljem gledališke umetnosti, da pridejo na svoj račun. Kritika je Marija Baura toplo sprejela in nadvse laskavo ocenila, medtem ko je bila z njegovo gledališko družino povsem nezadovoljna.
Pred nekaj dnevi je v beograjski operi gostoval bivši dirigent dunajske državne opere Krips, ki je po priključitvi Avstrije k Nemčiji kot Žid izgubil svoje mesto. Josef Krips je dirigiral VVagner-jevega »Letečega Holandca« in žel sijajno polivalo, tako občinstva kakor celotnega prestolničnega tiska. To je bila uajpristnejša interpretacija Wagnerja in predstava dogodek tukajšnjega gledališkega življenja. Drugi dogodek, prav tako poln uživanja, bo nedvomno gostovanje članov milanske »Scale«, ki bo gostovala v prestolniški operi v soboto in nedeljo.
Uprava beograjske opere se že dalj časa bavi r. mislijo, da bi zgradila v prestolnici novo monumentalno poslopje, ki
bi v dovoljni meri reprezentiralo Be0_ grad in tudi zadovoljilo tukajšnje P° . be. Dosedanja opera pred Knežev' ^ spomenikom je namreč stara, predvojij-zgradba, ki je zadostovala za predvoj Beograd, ko je štel komaj toliko pre valcev, kolikor jih šteje sedaj Ljubija1' -Novo opero bi zgradili blizu »Slavije^ sredi krasnega parka izza beograjs drame. Stroški za samo stavbo bi znai>c okoli 10 milijonov dinarjev
k Roditeljski list. Četrta številka letnika te staršem namenjene maribors revije objavlja uvodnik »Ob dvajse nici našega osvobojenja in zedinjenj dr. S. Gogala piše o vzgajanju v dru dr. A. Trstenjak o čutu manjvrednos i mladini, J. Brinar objavlja »Oj ii jest A. Černejeva sestavek »Naš fant ® ra«. E. Deisingerjeva sestavek mladina uhaja z doma«, dr. V. Sclnr . navodila o preizkušanju otroka gicot govskega talenta, Ivan Potrč pa ^ »Pavlek«. Slede še vzgojni nas ~in zdravstveni nasveti, knjižni kotice*
roditeljski pokret.	-mvn0
k V ljubljanski drami je bila IICd‘ ,ic krstna predstava nove igre Pav a ^ »Dobrudža id«, ki obravnava dogoa^ časa bojev jugoslovanskih prostovo v Dobrudži. Kritika je ocenila delo nevoljno.
Spor*
Jesenska sezona zaključena
ZADNJI TEKMI ZA PRVENSTVO LNP-a — RAPID IN ČŠK REMIZIRALA — JADRANOVA ZMAGA NAD SVOBODO — LJUBLJANA-B: LJUBLJANA-
LIGA 2:1 (1:1).
Včeraj sta se odigrali na področju LNP-a zadnji tekmi za prvenstvo, ena v Mariboru, ena v Ljubljani. S tem so nogometaši zaključili sezono ter se pripravljajo na prezimovanje. ČŠK je ostal v vodstvu ter mu je prvenstvo že tudi za naprej skoro zagotovljeno, zanimivo je, da sta na tretjem in četrtem mestu Ra-Pid in Mura, ki imata isto število točk ter isto razmerje golov.
Prvenstvena tablica bo preko zime sledeča:
ČŠK	8	5
Železničar	7	3
Rapid	9	3
Mura	9	3
Maribor	8	2	3	3	14:13	7
Slavija	9	13	5	9:23	5
16:6
10:7
19:19
19:19
14:13
9:23
v začetku sicer po lepi kombinaciji Werb-nigg-Bodendorfer-Kreiner po slednjem izenačil, toda to je tudi bilo vse. V nadaljevanju. ko je bil Rapid še bolj v občutni premoči, ker je CŠK mestoma branil z vsemi igralci, iz najidealnejših šans niso dosegli več nobenega uspeha.
Rezultat poteku igre nikakor ne odgovarja, po poteku bi si bil Rapid zaslužil zmago. Na račun občutnega mraza in ker so nekateri obrati včeraj obratovali, je tekmi prisostvovalo le malo gledalcev.
Tekmo je sodil ss. g. Konič.
točke Italijanov. Rezultat lahko smatramo za uspeh Italijanov, ki so nastopili v jako pomlajeni postavi.
DVE
Rapid : CŠK 1:1 (0:1)
Tekma med Rapidom in ČŠK se je odigrala pri občutnem mrazu, ki je gotovo tudi po svoje vplival na razvoj igre. Vnaprej je treba poudariti, da nasprotnika nista pokazala tega, kar se je od njih pričakovalo.
CŠK si je tekom sezone pomladil moštvo ter niti približno ni več to, kar je bil poprej. Predvsem se je znatno poslabšala ožja obramba, kjer tudi popularni Vamplin že močno popušča. Napad ima sicer dovolj odločne strelce, ki so pa le redko prišli do besede, ker je moštvo igralo od začetka do konca defenzivno ter je posledica tega bila, da je veliko več imel od igre Rapid. Krilska vrsta je Pokazala lepo obvladanje žoge z glavo, sicer pa absolutno ni bila na mestu.
Rapid je podal od obeh nasprotnikov sicer boljšo partijo, ki pa tudi ni mogla zadovoljiti, kajti pri vsakem povprečnem Papadu bi bil pri včerajšnjem poteku igre Pio ral visoko zmagati. Obramba je dobro čistila, na dobljenem golu je ne zadene krivda, krilska vrsta je bila v drugi polovici dobra, v prvi je popolnoma odpo-yedai srednji krilec. Napad pa je bil celo 'gro sterilen, pri najlepših pozicijah je z uiuko izkoristil eno samo. Prav verjetno Pa je, da ima moštvo v nogah zadnje tekme, kajti Rapid je moral tekom 12 dni odigrati štiri težke prvenstvene lek-nie na jako težkem terenu.
O	poteku ni mogoče mnogo poročati, ker je bila slika na igrišču skoro stalno 'sta. Rapidov napad je stalno oblegal nasprotnikova vrata, a ni našel poti v mre-z°- Zastreljali so celo žoge v vratarjevem prostoru, tu in tam pa je pomagala ;udi smola, posebno pri krasni Kreiner-Jevi žogi, ki se mu je od glave odbila tik eroga v out. ČŠK je prišel poceni v vod-stvo po Breslauerju v 21. min., žoge v gornji levi kot vratar Rapida ni mogel Praniti. V drugi polovici je Rapid takoj
NOGOMETNI TEKMI V LJUBLJANI
V	prvenstveni nogometni tekmi sta se srečali enajstorici Jadrana in Svobode. Rezultat tekme je: Jadran:Svoboda 2:1 (2:1). Jadran je z današnjo zmago zasedel tretje mesto na tablici ljubljanske skupine.
Ljubljana-B : Ljubljana-liga 2:1 (1:1).
Prijateljska tekma se je končala z malim presenečenjem, ker je rezervno moštvo zasluženo zmagalo nad ligaši.
PROTEST SK ŽELEZNIČARJA ZAVRNJEN
SK Železničar se je pritožil na JNS radi sklepa LNP-a, glasom katerega je bil kaznovan s 100 din denarne kazni in z za-brano prireditev na lastnem igrišču za dobo 1 meseca. JNS je odobril stališče LNP-a ter je protest zavrnil.
SLAVIJA JESENSKI PRVAK ONP-a.
Včeraj se je v Osijeku ponovno odigrala prv. tekma med Slavijo in Hajdukom. Rezultat tekme je Slavija'.Hajduk 4:0, dočim je prvo tekmo dobil Hajduk v razmerju 2:1, a je na protest Sla vije bila ista anulirana. Tako je postala Slavija prvak podzveze, pri prvem rezultatu pa bi bil ta naslov pripadel SK Bata, Bo rovo. Ker sta se Bata in Hajduk pritožila na JNS, zadeva s tem še ni končana.
ZA POKAL ŠVEDSKEGA KRALJA GUSTAVA V.
Za teniški pokal švedskega kralja Gustava V. bodo letos na pokritih igriščih tekmovale samo Švedska, Francija, Nemčija in Danska. Prvo srečanje bo od 9. do 11. dec. v Kopenhagnu med Francijo in Dansko, za drugo pa še ni določen termin. V finale bosta po vsej priliki prišli Nemčija in Francija. Za Nemčijo bodo igrali bržkone Henkel, Metaxa in Menzel.
ZIMSKO-SPORTNE VESTI
Mednarodna smučarska zveza objavlja, da je Belgija prestala biti član zveze, ker ni plačala članarine. — Za časa prireditev svetovnega smučarskega prvenstva v Zakopanih bo tam 16. febr. tudi seja predsedstva FIS-e. FIS-a je dala po svojem tajniku g. Kjellanu pregledati vse proge in skakalnice za svetovno prvenstvo v Zakopanih. Ugotovil je, da so po-
dani vsi pogoji za reden potek tekntp-1 vanj.
s. Italija B—Francija B 1:0. Tudi meddržavno tekmo drugih garnitur je dobila Italija.	'.ušot
s. Jugoslovanska plavalna zveza ie ve-*
rificirala vse rekorde, ki so jih postavi# naši plavalci v srečanju z Italijo v TrMU s. Gostovanje SK Jugoslavije v Buka-^ rešti so Romuni odpovedali radi hladnega? vremena.
s. V Kopenhagnu je nemški plavalet? Balke postavil nov svetovni rekord1 ria 500 m v času 7:23.3.
s. Alzacija—Lombardija 2:2. Tekma še* je vršila v Strasburgu kot nekako srečanje tretjih moštev Italije in F'rancije.';i 0
s. Norveška zveza bo prirejala tečaje,1 v katerih se bodo vzgajali mojsttškfj igralci v nogometu. Ravno tako paJw ustanovila šolo, v kateri se bodo usposabljali trenerji, športni učitelji itd., tako da bo v kratkem ves norveški spoft rpotF strokovnim nadzorstvom.
r film ______i	r	d
Gospodarsko sodelovanje z Anglijo
Vezi med našo in angleško trgovino so prijateljske in vedno tesnejše. To je pokazal trgovinski sporazum med Anglijo in Jugoslavijo. Pokazala pa so tudi prizadevanja angleških državnikov. Anglija želi svojo trgovino čimbolj razviti na evropskem jugovzhodu in bo storila vse, da to tudi doseže. Prvi rezultati tega prizadevanja so že vidni, saj je Anglija povečala svoj uvoz naših surovin tako, da je bila nedavno na prvem mestu v našem izvozu. Kljub temu, da Anglija v trgovini noče tekmovati z Nemčijo, ki je po zemljepisnem položaju najbolj navezana na trgovsko sodelovanje z jugovzhodno Evropo, bo vedno stremela za načrtnimi in čim živahnejšimi
GRADJANSKI-SUŠAK 2:1.
Gradjanski je včeraj gostoval s kompletnim prvim moštvom v Sušaku proti komb. moštvu Orienta in Slavije. Po trdem odporu domačinov so gosti zmagali z 2:1.
ŠKOTSKA : MADŽARSKA 3:1 (1:0).
Madžari so izgubili proti reprezentanci Škotske v razmerju 3:1. Njihov častni gol je dosegel Sarosy. ko so Škoti vodili že s 3:0. Tekma je bila v Glasgovvu.
ITALIJA—MADŽARSKA 283.8:282.9
Dvoboj med Italijo in Madžarsko v telovadbi se je končal s pičlo zmago 0.9
Otvoritev laške pivovarne
To dni je. bila v Laškem svečano otvorjena Gostilničarska pivovarna, ki so jo z velikimi žrtvami zgradili slovenski gostilničarji. K slovesnosti se je zbralo mnogo delničarjev, zastopnikov oblasti in domačinov. Po blagoslovitvi je goste pozdravil predsednik Zveze gostilničarskih združenj dravske banovine g. Ciril Majcen, ki je orisal pomen gostilničarske pivovarne. Otvoritvi je sledil občni zbor pivovarniške družbe.
g. V Rusiji se izvoz manjša, uvoz pa veča. Izvoz Sovjetske Rusije je v prvi polovici letošnjega leta znašal 498.1 milijonov zlatih rubljev, dočim lani še 634.6 milijonov. Uvoz pa se je letos povečal od 673,8 milijonov zlatih rubljev na 743.7 milijonov. Pasiva znaša 244.5 miiljonov zlatili rubljev, dočim je bila lani pasiva v istem času samo 39.2 milijonov zlatih rubljev.
oinus oteli msiii . ilir. i
trgovinskimi stiki z nami. V dokaz |$aj'y bo nedavni prihod angleškega trgovce*-ga strokovnjaka Letona v Zagreb z-jia? logo, da natančno prouči vse možijpstj, za čim tesnejše trgovske stike med mi in Anglijo. Nedavni svetovni dogodki, niso bistveno vplivali na to Irgo^sjctp razmerje. Anglija še vedno zavzema,M našem izvozu in uvozu prva mesta itpj^a izvoz v Anglijo vedno nekoliko večji (bil uvoza. Pozitivno je prav gotovo dejsivjk) da se je Anglija odločila, povečati ! uvoz, da nam omogoči aktivno bil^i^ proti Angliji. Pozitivno pa je tudi to,Yct?d je angleška trgovina vnesla zdravo.ygr/ luto, ki je za naše trgovsko gospp^rij stvo zelo velikega pomena. . 'SYcH
~	,	obod
Safl	:,n	j*
Partije z „Avro" turnirja bm
Indijska obramba,
(14. kolo v Amsterdamu 27. nov.^o ni Beli: dr. Aljehin	Črni: Botvipgifc)
1.	d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, TMs 5. Lg2, Le7 6. 0—0, 0—0 7. Sc3, Se4o&o Dc2, Sxc3 9. Dxc3, f5 10. Le3, Lf6irdi2 Dd2, d6 12. d5, e5 13. Sg5, Lx®5 fisM Lxg5, De8 15. e4, fxe4 16. Tael, S4dS7 17. Txe4, Dg6 18. Th4, Sf6 19. f4, exi4o 20. Lxf6, Txf6 21. Tf4, Taf8 22. fca4b Txf4!! 23. Txf4, De8 24. Lf5, Lc8 Ci&ž Lxc8, Dxc8 26. Txf8+, Dxf8 27. De3Jhš'* 28. De6+, Df7 29. Dc8+, Kh7 30. Kg Dg6 in nasprotnika sta se sporazumna na remis, kajti čim beli vzame na dLrsie*! di z De4 večni šah.	.	in-ho c do
aMMMHBBnanaHHaaHMi
Kaj je ljubezen? Ne vem, odkod priHa^l ja, ne vem, kaj je in ne vem, kako vse to končalo... (Madame de iStaet.)041
Daljica marija romunska:	94
la tnajepa m&eitja
Ob neki priliki sem se seznanila tudi s starim voj-v°do Sachsen-Weimarskim, ki je vse življenje vršil 'syoje visoko poslanstvo s tem, da je obiskoval bol-hsnice, jetnišnice, odpiral šole in polagal temeljne kam-le- 9, Hfcm so krožile tudi mnoge anekdote.
Lako je prišel baje nekoč na obisk v neko jetniš-ic°, ogledoval vse naprave in govoril z nekaterimi, Aznjenci. Tako se je znašel tudi pred nekim jetnikom n vprašal, kaj je zagrešil. Povedali so mu, da je ubil j.v£io mater. »Ah«, je vzkliknil vojvoda v svojem večno hJbeznivem tonu, »zelo zanimivo, torej gospo mamo.« »gteni 'se 'e °L>rnil k ravnatelju kaznilnice in vprašal: “Nakšno kazen je pa dob" ta dobri mož?« — »Dobrino ječo.« — »O, res! Nu, pa naj se mu v spomin moj obisk odpusti zadnjih 10 let kazni!« In stari 0)v°da je dostojanstveno odcapljal dalje. t)o Ob neki drugi priliki je pa ogledoval nekje skupi-
Vse
novih
hiš in samozadovoljno vprašal: »Ali so bile hiše doma zgrajene?« v ..Takih in podobnih anekdot je krožilo o njem še ve|iko.
KRALJEVSKI OBISKI v ROMUNIJI.
y. pric je spiejemal svoje goste najrajše v Sinaji. koi v Bukarešti. staro bojarsko hišo, ni kazal ni-
1	Posebnega zanimanja, ker ni bila ne lepa, ne pohot?-komfortabi1na- Za prezidavo ali olepšavo pa ni e| žrtvovati nobenega ficka.
V	tej palači torej ni rad sprejemal nikogar in poleg tpga je vsak obisk tudi motil njegov delovni red. Bile pa so vendarle okoliščine, v katerih se obiskov celo v Bukarešti ni mogel popolnoma iznebiti, zlasti ako se je prijavil kak vladar ali prestolonaslednik.
Najpomembnejši izmed vseh gostov, ki so tedaj prišli, je bil stari cesar Franc Jožef I. Bil je iskren prijatelj romunskega kralja, čeprav je njegova politika včasih vse preveč pritiskala na našo državico, ki bi se bila rada razmahnila. Cesar Franc Jožef je prišel 16. septembra 1896. in je bil sprejet z velikimi manifestacijami. Navzoča sva bila tudi jaz in moj mož. Istočasno je izrekel tudi moj oče prvič po moji poroki željo, da me obišče v Bukarešti. Moje veselje je bilo veliko, toda stricu to ni povsem ugajalo, da bi obenem z avstrijskim cesarjem sprejel še kakega vladarja. Prosil me je zaradi tega, naj očetu sporočim, da bi bilo morda bolje, ako bi se izognil oficielnostirn cesarjevega sprejema. Toda dobri oče migljaja ni razumel in je odgovoril, da mu je nasprotno celo zelo drago, da se bo lahko sešel s cesarjem Francem Jožefom, ki ga že tako dolgo ni videl. Tako je bil stric prisiljen vstaviti v svoj oficielni program tudi vojvodo Koburškega.
Papa je stanoval pri nama. Svetovala sem mu, naj pripelje s, seboj tudi svojega kuharja, toda odgovoril mi je, da je dobi! v življenju že nasvete, naj vzame s seboj na obiske kakega prijatelja, puško ali trnek, še nikoli pa kuharja. Toda meni je povzročilo to obilo skrbi. Pri nas sryo tedaj kuharje neprenehoma menjavali in nismo nikoli mogli dobiti pravega, čeprav je pozneje eden izmed njih slavil celo tridesetletnico , službe na našem dvoru.
Ena izmed točk slavnostnega bivanja cesarja Fjaiten ca Jožefa v Bukarešti je bila pojedina v palači Cotrijsl ceni. In papa se je nazadnje vdal in le pripeljal svojega kuharja, ki je bil znamenit mojster svoje stio&p. Pojedina je popolnoma uspela.	Ljusiaoil
Bilo je to prvič, da je bil papa pri nas na o^i^jfte a žal tudi zadnjič. Poskrbela sem, da se je počutj(;>pf!> nas kolikor mogoče udobno, kar pa seveda ni bilps^bor ko, ker še nisem bila izkušena gospodinja in je bifc>;\fej tedanji Romuniji sploh vse tako težko. Nikjer nobenega reda in treba je bilo neskončnih naporovj| d# so se ljudje otresli svoje orientalske malomarno^ 0i Papa je postal z leti vedno bolj molčeč in 1$ jflb tudi najrajši sam. Ako pa je bil kdaj vesel, ni mflgtl biti nihče bolj ljubezniv, kakor on. Ob času njego-vjss^o obiska sem imela šele dva otroka, Karola in Elizabet?. Bila sem na nju zelo ponosna in sem ju imela v.piijiQi: pri sebi, ali vsaj v bližini. Elizabeta je bila stara tftdfcj-tri leta in prav tako molčeča kakor moj oče. Svojf^a.-starega očeta je zelo vzljubila in z njim se je razuff$l& brez besed.	-,{S1
Stricu je bil obisk cesarja Franca Jožefa velik ..jjp-ni litični in osebni dogodek in je zato poskrbel, da karešta sprejela starega vladarja z vsemi častmi. Gltes de mene se je Nando zelo bal, da ne bom dorasla tialogi. Nasprotno je pa bila teta Elizabeta nepreko^jn ljiva mojstrinja v ljubeznivosti sprejemanja. Imelk Jfn velik talent za družabnost, samo včasih je zašla v več poetične sfere, kar ni bilo po stričevem okustlL ____________________________________________(Dahe j\m
Mal’ položi dar domu na oltarl
Se ena organizirana tatinska banda jz Slovenskih goric
sfAfclj^dobiu nekaj dni je posedla aa zatožno klop pri okrožnem sddišču že dru-tako organizirana tatinska ban-Slovenskih goric. Tudi te s^fv-odJi pazniki iz zaporov okrožnega Vseli pet: Štefana J a ge c a, delavca v Nedeljišču, mladoletnega Franja S., delavca v Slan ju, Iva-n a, mehanika v Nedeljišču, Džu-ish i « i k a, lovskega čuvaja in Šte-lana Novaka, posestnikovega sina v dolži o-btožnica, da so se združili v pravo tatinsko družbo,vlamljali in kradli. Nasprotno od ~^e skupine, ki je kradla življenjske potrebščine in vlam-Pa so ti roparji kradli naj--itt vlamljali v trgovine. Naježi n.¥^ iWimi je bil 23-letni Jagec, ki je I^^B&rat sedel zaradi tatvin.
On in lalan sta 25. maja ponoči vlo-mila v Marčecovo drvarnico v Središču t'^- odnnl in in ju odnesla moško kolo, nekaj vrtalnih strojev, več strojev za rezanje vijakov, pile in žage za železo itd. Kolo je Jager pozneje zamenjal s Franjem S. iVšega so odnesli Marčecu za ^	Je ^ šele nekak za-
' i‘4. julija ponoči so Jagec, Franjo Ttrlan začeli z novimi vlomi. To noč ^Hlzrojiali Kosijevo gostilno v Ormožu.
je povzpel po lestvi do stranišč-inffii tSftia, zlezel skozi njega on, potlej ostalima zadnja hišna vrata. Kosiju jP-TOb pokradeno za 4000 din: dve kolesi, Mafa, fa 450 din tobaka, vseh 99 tombol-^If^art; stare avstrijske krone, šibice iftfi Dva dni za tem sta Jagec in Tratnik ponoči s ponarejenimi ključi Keč-l^8 kovačijo v Loperšicah in odnesla imUČu .pile, svedre, rašple itd. Plen ni b$Pv$lk; zato so se na Talanovem stano-Talana samega ni bilo doma —• thMlraffi Jagec, mladi Franjo, Tratnik in Novak — na idejo je prišel Jagec —, da bodo krenili proti Ormožu, kjer ni vrag, da ne bi prišli do kakega kolesa. In so šli. Spomnili so se na veletrgovca Kuhariča * Ormožu — ha, ta bo imel koles na izbiro! — jn se odpravili kar k njemu. S ponarejenimi ključi so odprli trgovino »"odnesli, kolikor se je največ dalo. Cel taW»!riWek iz čiste volne, 10 hubertusov, zTsfcJlck suknje, 12 pumparc, 6 volnenih oSeJ;i 28. hlač, 12 ženskih rut, kolo itd. SJtlatittU odnčsli so vsega za 24.000 din. iVfc&l lafivfno je stal Novak na straži.
VSilr pa; še ni bilo vse. Janez sam je isti rfrsjtec fidpeljal nekomu iz Varaždina 1700 djnireclno kolo, mladi Franjo S. pa eno kJK> riekomu v Lutbregu. Nadalje je še iWi£..*mbil od nekoga kolo za pet mi-ftfega ni bilo več nazaj, sl^red malim kazenskim senatom, ki mu j(*«ftrease«doval s. o. s. J. Lenart, so bili obsojeni Jagec na 2 leti težke ječe in na i.-wfcaii'ftirti]ih državljanskih pravic za 3 l<4ftit^ranjo S. na leto dni strogega za-p8iPi. lalan na 8 mesecev strogega za-P^.fci^na izgubo častnih pravic za dve "a 10 mesecev in Novak ini 7 mesecev strogega zapora ter oba ir?<t«giibb častnih pravic za dobo dveh leffilfr-J .
-<m.	__________
očetov hlev, ker mu niso spekli
Kostanjev. Nekaj čez trideset let starega mttfc^kovega sina Simona M e 1 o v n i-pred sodnike okrožnega samčjaufe sodnih zaporov. Obtožnica ga 8a je zažgal 12. oktobra letos \<WJd!bžu hlev svojega očeta. Gospodar--sjfe poslopje, zatlačeno s senom in slamo, tal, da je bilo kakih 7000
I*WJe Sina zmotilo, da je šel in zažgal o«8M>-'Wey?
•^»ioPtfribra So pri Melovnikovih nilati-l'OTO!b je bilo težko, da so bili do večera UWštt^o zdelani. Ko so odšli k večerji, «WWl#eni' rekel svoji sestri Luciji, ki je mu naj speče kostanje. Ta pa ;e rekla da ne, da je večerja že kuhana iirOfU timp Jutri pekli kostanje. To jebra-^fezilo — ki je duševno zatrt m z^BraK Mr se je videlo tudi na razpravi, je' flfžJbufjen udaril po svetilki !n od*w*l>r kuhinje. Oče ga je skušal pomiril g)ftf-je pa zaklical proti težaku Jaz
Zanimivosti
Kako dela Hollywood reklamo
KI NE PR1HRANJA NITI UGLEDNIH ZNANSTVENIKOV. — KAKO STA BILA FREUD IN EINSTEIN »ANGAŽIRANA« V HOLLYWOODU.
V ameriškem časopisu »Photo play« je napisal znani ameriški humorist in dramatik G. Kaufmann zelo uspelo in duhovito satiro o reklamnih bluffih in trikih, ki se jih poslužujejo ravnatelji, režiserji ter impresarji hollywoodskih filmskih tovarn, da bi novim filmom zagotovili čim boljši uspeh. Tako je direktor nekega velikega filmskega studia objavil v vseh večjih ameriških dnevnikih senzacionalno vest te-le vsebine:
»Osemdesetletni slavni profesor in učenjak svetovnega slovesa dr. Sigmund Freud je bi! s kablogramom poklican Iz Londona v Hollywood. Profesor je pristal na to, da postane svetovalec za psihološke filme naše tovarne. Dr. Freud pride čez nekaj dni v filmsko metropolo in takoj prevzame svoj nov položaj«.
VESTI O »ŽENITVI« PROF. FREUDA.
Kaufmann z ostro satiro komentira to izmišljotino hollywoodskega filmskega direktorja in dodaja: »Ravnatelj studia, ki je angažiral slavnega dunajskega profesorja, je pozabil v svojem javnem obvestilu dodati, da je dobil od dr. Freuda pristanek tudi na to, da se oženi s slavno filmsko zvezdo Marley Oberon«.
Druga filmska tovarna je zopet zlorabila ime slavnega učenjaka in matematika Alberta Einsteina, ki zdaj stalno biva v Združenih državah Sev. Amerike. Po vesteh, ki so jih objavili mnogi ameriški listi, je slavni tvorec relativnostne teorije pristal, da postane dramaturg nekega filmskega studia v HolIywoodu, seveda z bajeslovnim honorarjem. Tudi Einsteinu so »prisili« kombinacijo o »ženitvi« z neko popularno filmsko igralko.
FILMSKE ZVEZDE — INTELEKTUALCI!
Duhoviti Kaufmann spremlja ta reklamni bluff hollywoodske tovarne s temle satiričnim komentarjem: »Izpopolnjujem obvestilo filmske tovarne z nepobitnimi dejstvi, da bi bila njena reklama večja. Einsteinu je uspelo, da je organiziral v Hollywoodu večjo skupino mladih in talentiranih filmskih igrar^ev, ki so vsi po vrsti visokošolci. Pod vodstvom prof. Einsteina se bo osnovala posebna akademska filmska skupina, ki bo igrala izključno le komedije in tragedije iz življenja intelektualcev. Zvedel sem tudi, da bo s temi študenti posnel prof. Einstein nov film, ki bo poln senzacij, pod naslovom »Pe-pelčica na univerzi«. Dogajanje v filmu bo sestavljeno iz romantičnih epizod v
Radio
Sobota, 10. decembra. Ljubljana:	12.
Pesem, glasba, ples; 17. Otroška ura; 17.40 Plošče; 18. Za delopust igra radijski orkester; 18.40 Pogovor s poslušalci; 20. O zunanji politiki; 20.30 Večer muzikomedijantov; 22.15 Za konec tedna dobra volja! — Beograd: 16.45 Plošče; 17.20 Operetne arije; 20 Večer narodnih pesmi; 22.15 Prenos plesne glasbe iz kavarne. — Saarbrucken: 20.10 Zellerje-va opereta »Ptičar«; Rim: Benatzkega opereta »Vražje dekle«. — Bruselj II: 21. Abrahamova opereta »Viktorija In njen huzar«. — Berlin: 18. Donski kozaki pojejo; 21. Melodije iz Ziehrerjevih operet.
becu, naj gre z njim na Ptujsko goro. Kar mu je pa Jazbec odsvetoval Prigovarjal ■mu je, naj ostane raje doma. Takrat je obtoženi zagrozil:
Še vsi boste prišli iz hiše!«
Med večerjo pa je sestra Lucija opazila, da gori hlev. Simon pa je pritekel in zavpil: »Tu imate, hudiči!« Ko so težaki in domači pritekli iz hiše, jih je suval stran od gorečega poslopja, da ne bi česa rešili in vpil, da mora vse zgoreti. Nazadnje, ko so ga hoteli prijeti, pa je pobegnil. Orožnikom in na razpravi je povedal, da je zažgal zato, ker ga je jezilo, da so morali plačati neko komisijo.
Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca zapora pogojno za dobo dveh let. Melovnik je smel torej po razsodbi domov
duhu Einsteinove teorije o relativnosti...«
Ta satirični članek humorista Kauf-manna je izzval burjo smeha ne samo v Hollywoodu, temveč v vsej Ameriki, zlasti v književnih in znastvenih krogih.. Naj-značilneje je na tej tipično amerikanski in groteskni stvari to, da profesorja Freud in Einstein doslej sploh še nista reagirala na te razmeroma pogumne, a nekoliko tudi neokusne reklamne bluffe hollywoodskih filmskih ravnateljev.
Lov za verniki
V nekem mestu blizu Nev/ Yorka živi in deluje duhovnik, ki ni našel drugega načina, da pripravi svoje nepobožne farane do obiskovanja cerkve, kakor da bega za njimi in jih lovi z motornim čolnom. Že vrsto let je duhovnik opažal, da odhajajo njegovi verniki ob sobotah s svojimi motornimi čolni in jadrnicami na oddih po obalah Mississipija. Zato ni ob nedeljah nihče prihajal v cerkev. Ta grenka izkušnja ga je pripravila do tega,
da je začel tako rekoč preganjati svoje »verne«. Z velikimi gmotnimi žrtvami si je nabavil motorni čoln, in zdaj odhaja z njim vsako nedeljo v naravo, toda ne zaradi odmora, temveč zato. da rešuje krščanske duše. Tako zdaj s svojini čolnom obiskuje svoje župljane in kadar jih najde in dohiti, jim naredi kratko pridigo.
X Na Robinzonovem otoku živi neki starec, ki je po rodu Nemec, že okoli 30 let. Stanuje v neki pečini, hrani se z divjačino in ribolovom in je zelo srečen. On je edini prebivalec tega otoka.
X Z granato so igrali nogomet neki češkoslovaški vojaki v bližini Brna, l:jf:f so našli ročno granato. Misleč, da je to popolnoma nenevarna granata za vojaške vaje, so se z njo dalj časa igrali in jo celo brcali kakor nogometno žogo. Granata pa je nenadoma eksplodirala in ranila tri vojake.
X Kolika je svetovna letna produkcija zlata? Leta 1937. je porasla produkcija zlata na svetu za 60.000 kg, to j«; od 857.000 kg v 1. 1936 na 915.000 kg. V teh številkah pa ni vračunana Rusija. Produkcija zlata se je dvignila zlast; v Avstraliji (za 16%), v USA (za 8.4%) in J-Afriki (za 3.5%).
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane »saka beseda 50 oar: najmanjša orlstoibina za M oiilase le illn 6.—. Dražbe, orcklicl. doolsovania In ženltovanlskl oclasl din !.— do besedi. NaimaniSi znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvorno. Oelasnl davek za enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se olačnie takoi orl naročilu oziroma ca 1° vooslati v pismu skuoai z naročilom aii oa oo noStnl ooložnicl na čekovni račun it. 11.409 Za vse pismene odgovore glede matih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
Darila
ki razveselijo, kakor:
lepo namizno perilo dobro posteljnino (Schroll)
moderno blago za zavese volnene in šivane odeje
prinaša
3447
Tekstilana
Bndefeldt
Maribor, Oosposka ul. 14
Razno
SVOJO DRUŽINO
zadovoljite s pecivom in kruhom, ako stalno kupite v pekarni Čebokli.	2687
ZASTONJ DOBITE
zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143
SAMO DANES ŠE! dobite najboljša vina za dom
za časa volitve — točenje tri dni ukinjeno — oo najnižji ceni. kakor vedno, čez ulico pri Senici, Tattenbachova. 3678
KOLESARJI POZOR!
Sedaj je čas in se vam nudi priložnost, da pustite svoia kolesa dobro popraviti, emajlirati, poniklati ali pokromati, kar izvršuje zelo dobro in po ugodnih cenah vam dobro poznana tvrdka, ki sprejema tudi kolesa čez zimo v shrambo. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.	3376
Posest
-SOGSSLL
ure od Maribora takoj pro dam
POSESTVO
5 in pol orala za ceno 46.000 din, 10 min. oddaljeno od glav ne ceste in šole. Jernejšek Alojz, Pernica 45, Sv. Marjeta ob Pesnici.	3680
Prodam
PRODAM 1 PAR KONJEV
Zrkovska 52, Pobrežje. 3371
PRISTEN CVETLIČNI MED
po din 16.— za kg, pri večjem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba. Meljska c. št. 12.	3371
Širite „Večernik“
Stanovanie
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v najem. Naslov v upravi lista, 3510
Službo dobi
VAJENEC
se sprejme. Soira, Gregorči' čeva 24.	3370
Darila
ki razveselijo, kakor:
blago za plašče volneno blago za obleke svilo za plesne in veterne obleke
prinaša
Tekstilana Budefeldt
Maribor, Gosposka 14
34*S
Nabavite si skrbno in zanes jivo dobro izdelane
kaufe, otomane, madrace, žične vložke itd.
A. ČERIN ml.. KoroSka c.8 fel. 29-47
VELIKA IZBIRA! Pros'm, ojjlejte si našo zalogo! ZMERNE CEN^*
iuad/UH
'9^mWw^wWmWwww
v »saka
torna tonika!
Baš pri vlažnem in hladnem vremenu je potrebno, da imate pi-1 sebi Ni ve a, da si lahko vsak trenutek utrete obraz in roke z Nivea. S tem zagotovite trajno zaščito proti vplivu slabega vremena in obdržite mladostn °> svežo in zdravo polt.	31,J
ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhafa razen nedelje In praznikov »sak dun ob ^ e mesec prejemon v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ni. 6. Tcleion uredništva in ul’r‘lV  	st	25-67.	Poštni čekovni račun št. 11.409.