Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 373

V petek (9/18 0C), soboto (10/21 0C) in nedeljo (9/20 0C) bo pretežno oblačno.
V soboto možen dež.

O

Četrtek, 30. aprila 2015
številka 17 | leto 62
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
) Naj Ipe s emfzadoni;
živi naj prvi maj!
1. maj je praznik dela, praznik žuljavih je rok, naj bo pesem nam vesela, ko zapoje prvi maj.
Tako pravi pesem. In čeprav so korenine tega delavskega praznika daljne in globoke, je danes videti, da v spremenjenih časih in pogojih, sodobni delavci potrebujejo ponovno potrditev njegovih temeljnih idej. To pa so boj za osemurni delavnik, pravica do dopusta, bolniške in porodniške odsotnosti, solidarnostni pokojninski sistem, ukinitev otroškega dela, brezplačno in vsem dostopno šolstvo in zdravstvo ... Torej boj za socialne pravice, ki so danes, kot nekoč, ogrožene pri nas, po Evropi in svetu.
In če kaj, potem naj nam bo dovoljeno, da ob jutrišnjem prazniku zaželimo vsem predvsem novih delovnih mest za mlade. Pa prijetno praznovanje!
Živel 1. maj-praznik dela!
Zagotovo bo kdo rekel, da vsako leto ob l.maju ponavljamo eno in isto zgodbo. Res je. Ponavljamo jo. Da ostane. Da se ne pozabi. V boju delavcev za njihove pravice, predvsem 8-urni delavnik, je bilo leta 1886 v Cikagu med protesti ubitih enajst ljudi. Ni bilo zaman, protestnikom je uspelo in njihove zahteve so se uresničile. Danes zaradi krize veliko ljudi ostaja brez službe. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da tudi tisti, ki imajo službo, s svojimi prihodki težko preživijo. Zaradi draginje in hlastanja kapitalistov po čim večjem dobičku je življenjski standard delavcev čedalje slabši. Danes se borimo za ohranitev delavskih pravic, ki so sijih izborili naši predhodniki. Delodajalci nam očitajo, da imamo preveč pravic, da smo nekonkurenčni. Niso osamljene ideje, da bi morali praznik dela ukiniti, ker je iz drugih časov in je preživet. Pa jim ne bo uspelo. Prižgali bomo še več kresov, borili se bomo za še več pravic in večje blagostanje delavcev. Letos praznik dela praznujemo že stotridesetič. Na doslej izborjeno smo delavci lahko ponosni. Zato ostanimo sindikati tudi v prihodnje varuhi delavskih vrednot in pravic.
a Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI Gorenje
Po vsej Sloveniji so v četrtek, na svetovni dan knjige, slavili pisano besedo. Noč knjige je tokrat potekala drugič, kar velja tudi za Šaleško dolino. Prireditve so potekale v velenjski in šoštanjski knjižnici, pa tudi v čarobnem okolju gradu Pakenstein v Šmartnem ob Paki. Več na strani 9.
Pod Belim dvorom bo zagorel velik kres
Velenje, 30. aprila - Nocoj, na predvečer letošnjega praznika dela, bo na travniku pod Belim dvorom na Gorici spet zagorel velik kres. Mestna občina Velenje in KS Gorica namreč tudi letos tam pripravljata tradicionalno največje občinsko kresovanje v upanju, da bo vreme zdržalo. Če bo, se bo dogajanje razživelo ob 19. uri in trajalo pozno v noč, organizatorji pa so prepričani, da se bo tudi letos ob kresu družilo okoli 1000 ljudi.
Že teden dni pred dogodkom je bil kres postavljen, saj so po besedah predsednika sveta KS Gorica Jožeta Kandolfa tudi v času očiščevalne akcije material zanj že zvozili na travnik pod Belim dvorom. »Na dan kresovanja ga bomo le še dopolnili, polepšali in zavarovali,« je dodal, kot tudi, da je kresovanje vedno dobra osnova za druženje. »Znamo poskrbeti, da je ob kresu dobro vzdušje vseh, ki se nam pridružijo. Ko se bomo še zbirali, nam bo zaigral Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Zbrane bo nagovoril velenjski župan Bojan Kontič. Poskrbeli bomo tudi za dobro gostinsko ponudbo in za veselje ob zvokih glasbe ansambla Potepuhi. Poskrbeli bomo tudi za golaž, ki ne sme manjkati na kresovanju,« nam je še povedal Jože Kandolf.
Tudi letos bo pri pripravi in izvedbi kresovanja pomagalo veliko krajanov. »Zelo aktivni so naši upokojenci, pa tudi ostali člani sveta KS Gorica. Vsaj 30 nas je, ki poskrbimo, da kresovanje pripravimo in za njim na praznik dela tudi pospravimo,« še izvemo. Ker nova garažna hiša še ne bo odprta, organizatorji priporočajo, da na kresovanje pridete z Lokalcem ali peš. a
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 30
2
OD SREDE DO TORKA
«»^AS
SQ. aprila 2015
LOKALNE novice
Predlogi za občinska priznanja
Velenje, 28. aprila - Komisija za priznanja Mestne občine Velenje, ki ji v tem mandatu predseduje mag. Dragica Povh, je objavila Obvestilo o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2015. Pobude za podelitev priznanj lahko vložijo občani mestne občine Velenje, združenja občanov, ki delujejo v mestni občini Velenje, in pravne osebe s sedežem v mestni občini Velenje. Komisija je v letošnjem letu razpisala priznanja za častnega občana MO Velenje, grb, plaketo in priznanje župana MO Velenje. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja, utemeljitev in soglasje za obdelavo osebnih podatkov kandidata za podelitev priznanja. Pobude bodo na MO Velenje zbirali do 11. maja do 12. ure.
V vrtec vse generacije
Šoštanj - Medgeneracijsko središče Šoštanj bo v torek, 5. maja, pripravilo voden ogled po Vrtcu Šoštanj. Udeleženci se bodo ob 10. uri zbrali pred Vrtcem.
a mkp
Vilo Rožle že preoblačijo
Velenje, 15. aprila - Prejšnji teden so začeli obnavljati vilo Rožle v Sončnem parku. Zaradi del, ki bodo zelo intenzivna, saj morajo biti končana do konca meseca julija, bo v tem času zaprta postaja sistema BICY v Sončnem parku.
Obnovo vile Rožle bo velenjska občina izvedla v sklopu projekta EE Culture (Energetska učinkovitost kulturne dediščine), ki ga sofinancira evropski program Slovenija - Hrvaška. Vrednost naložbe znaša dobrih 273 tisoč evrov. Za izvajalca del sta bila izbrana konzorcij RGP, d. o. o., in HTZ I. P., d. o. o. Zaradi varnosti obiskovalcev so pot ob objektu zaprli in onemogočili prehod za pešce. Ker je predvideni rok obnove kratek, bodo dela izvajali tudi ob koncih tedna in praznikih.
Tretja faza obnove Jenkove ceste
Velenje, 22. aprila - Prejšnjo sredo so delavci podjetja VOC končali drugi del obnove Jenkove ceste. Kot smo že poročali, obnova poteka v treh delih zato, da je vedno omogočen dostop do OŠ Antona Aškerca, velenjske glasbene šole in stanovanjskega bloka. Tako so lani obnovili prvi del ceste od Prešernove vključno z novim mostom čez reko Pako, letos pa so obnovo nadaljevali z delom ceste od križišča s Tomšičevo cesto do uvoza proti glasbeni šoli. Sedaj že teče obnova zadnjega, sredinskega pasu ceste, pod katero bodo v celoti zamenjali tudi vse komunalne vode. Dostop do vseh stavb ob Jenkovi cesti bo do konca junija, ko naj bi bila obnova končana, možen le s Tomšičeve ceste.
a bš
Novi prostori junija?
Velenje - V KS Gorica so letos pripravili že nekaj dogodkov, najbolj pa se veselijo krajevnega praznovanja junija, ko bodo, upajo, slavnostno odprli tudi nove prostore krajevne skupnosti. Te so že odkupili v novem poslovnem delu stanovanjsko-poslovnega centra Gorica, zato o selitvi ni več dvoma. »Vprašanje je le, kdaj bo objekt prevzet in dan v uporabo, a mi smo optimisti. Verjamemo, da bomo najpozneje junija dobili veliko novih krajanov, da bo odprta tudi garažna hiša. Verjamemo, da bomo s tem končno rešili težave zaradi pomanjkanja parkirnih mest na Gorici. Kot kaže, bo nov poslovni center sprva okrnjen - trgovine ne bo, ker ni investitorjev. Tudi nekateri lokali, ki bi morali zaživeti v tem delu, v prvi fazi ne bodo. Upamo, da se bodo časi izboljšali in bo center res zaživel,« pravi predsednik KS Gorica Jože Kandolf.
a bš
Sanacija plazu v Lazah
Velenje, 23. aprila - Ljubljansko podjetje NGD je začelo sanirati plaz na lokalni cesti Zgornje Laze-Spodnje Laze v krajevni skupnosti Šentilj. Cesta je popolnoma zaprta, krajanom pa so omogočili dostop do njihovih domov. Občina bo za dela odštela 55 tisoč evrov, končana pa naj bi bila do konca maja.
Novo vodstvo Univerze
Velenje - V sestavku o volilnem občnem zboru Univerze za tretje življenjsko obdobje jo je pri izvoljenih članih za naslednje štiriletno obdobje (prejšnji teden) ponagajal »škrat«. Novo vodstvo zato objavljamo ponovno: Marija Vrtačnik (predsednica) Zdenka Uršnik (podpredsednica) in člani: Jelka Fužir, Dragica Camloh, Jana Kavtičnik, Alma Koren, Anica Krajnik Pistotnik, Ivan Likar, Zinka Moškon, Liljana Rakun, Marija Skornišek, Fanika Stropnik, Vida Šme, Ciril Zdovc in Magda Žist.	a
Trije venci, trije prazniki, tri pridobitve
Tudi v prihodnje skrb za čim boljše življenje ljudi
Tradicionalno postavljanje mlaja v Hrastovcu, letos že štirinajsto, je bilo nekaj posebnega. Smrekovo drevo je bilo prvič okraše-
co konca druge svetovne vojne. Težko in dolgo drevo je dokaj namu-čilo krepke fante in može, preden je slovenska zastava zavihrala na njem
no s tremi venci, ki so simbolizi- v vetrovnem sobotnem popoldnevu.
bnih pridobitev za krajane, je izrekel Božidar Repnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Škale-Hrasto-vec. »Lansko leto je bilo resnično zelo uspešno. Simbolično predaja-
Čeprav bi bilo z avtodvigalom lažje, so težko drevo - kot veleva tradicija - dvigovali ročno.
rali tri pridobitve v kraju, obenem pa naznanjali tri praznične dni: dan upora proti okupatorju, mednarodni praznik dela in 70-letni-
Nato so se krajani po tradiciji zbrali pod Drenovčevim kozolcem. Zadovoljstvo in hvaležnost vsem, ki so pripomogli k uresničitvi pomem-
mo v obratovanje projekte, ki smo jih dolgo časa načrtovali. Gre za komunalno opremljanje naselja Lazo-še, projekt, ki ga je financirala Mest-
na občina Velenje. V njem so tudi evropska sredstva za razvoj podeželja. S tem projektom smo dobili tudi dolgo pričakovano cestno povezavo v naselje Lazoše. Pomembna je tudi izgradnja povezovalnega vodovoda Hrastovec-Cirkovce v okviru uresničevanja projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, in drugi del napeljave sekundarnega voda v tako imenovanem naselju »Vrh« v Hrastovcu; to so bile edine hiše, ki doslej še niso imele kakovostne vode. Za to pridobitev so tudi tamkajšnji krajani prispevali nekaj sredstev. Razveseljivo je, da je bilo ob tem asfaltiranih tudi nekaj tamkajšnjih lokalnih cest, oziroma javnih poti.«
Simbolične otvoritve teh pridobitev sta se udeležila tudi župan Bojan Kontič in poslanka, podpredsednica državnega zbora ter kandidatka za obrambno ministrico Andreja Katič. Župan je ob tem, za krajane tega dela Šaleške doline prijetnem popoldnevu, z zadovoljstvom menil, »da v mestni občini dobro skrbimo za infrastrukturo. Ni krajevne skupnosti, kjer ne bi ugotovili, da se je v preteklih letih veliko naredilo.« Čeprav imajo težave, ker je sredstev vsako leto manj, bo tudi v prihodnje cilj vseh projektov zagotavljanje višjega standarda prebivalcev ne glede na to, kje živijo.
Simbolično otvoritev so z nastopom obogatili učenci podružnične škalske šole pod vodstvom učiteljice Eve Kumer, ki so zapeli in recitirali nekaj pesmi, primernih za ta čas, za veselo druženje krajanov pa se je potrudi ansambel Žarek.
a S. Vovk
Savinjsko-šaleska naveza
S(m)o res postavili nove mejnike?
Pred zadnjo odločbo US in po njej - Mariborčani ga spet imajo - Vitanje iz Zosa - Po muzejsko med Celjem in Podčetrtkom - Kisla župa v Šentjurju.
Kako tanka je meja med »grehom«in nedolžnostjo! Trije znani slovenski obsojenci z nekdanjim premierjem in dolga leta predsednikom največje opozicijske stranke JJ na čelu so to dobro zaznali. Obsojenci so po odločitvi ustavnega sodišča postali nedolžni oziroma le obtoženci. In ves sodni postopek naj bi se znova začel na okrajnem sodišču, po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov pa bi moralo to kar slediti US in izreči le oprostilno sodbo. A treba je priznati, da glede tega »patrijske-ga« primera niti pravna stroka ni povsem enotna, zato se obeta zanimivo nadaljevanje. Tudi pod pritiskom javnosti. Z ene in druge strani. Ta primer je po mnenju dela stroke poseben tudi zato, ker naj bi postavil nove standarde pri obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj. Ta odločitev US naj bi bila določen mejnik: med dosedanjo obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj in novimi. Nekatere je strah, da bo poslej za tovrstna kazniva dejanja kaznovanih še manj domnevnih grešnikov. Mnoge ob tem seveda tudi zanima, kakšno »čistko« v sodnih vrstah bo res prinesel ta primer.
Nov mejnik posebne vrste so »postavili« v nedeljo tudi v Mariboru. Ve-selejšega kot v Ljubljani, saj so ustoličili novega nadškofa. Po pretresih v tej nadškofiji in začasni »vladi« celjskega škofa Stanislava Lipovška, je bil prav ta eden od posvečevalcev svojega rojaka iz Vojnika oziroma Nove Cerkve Alojzija Cvikla za novega mariborskega nadškofa in metropolita. Ta je sicer pred časom prišel vodit izredno ekonomijo te nad-škofije, ko so zadeve ob pomoči graške nadškofije spravili v red, ga je po »sodbi« Vatikana doletelo imenovanje za nadškofa. Mnogi so se ob tem oddahnili. Tudi celjski škof, ki je ob domači dolgo časa bdel tudi nad mariborsko nadškofijo. Sicer pa z našega širšega območja v mariborsko nadškofijo sodita zreško in konjiško območje.
Novi nadškof je tako odšel iz vitanjske občine, vitanjska občina pa je »odšla« iz Zosa, združenja občin Slovenije. Pravijo, da je škoda denarja za to druščino, ker da učinkov ne vidijo. Bolj se nekaterim zdi čudno, da so rekli adijo tudi Regijskemu študijskemu središču. V sosednji frankolovski
občini pa so že začeli prireditve ob stoletnici smrti Antona Bezenška, pedagoga, založnika, predvsem pa znanega stenografa. Velja za ustvarjalca ne le slovenske, tudi hrvaške, bolgarske in ruske stenografije. Večino časa je deloval v Bolgariji, kjer je tudi umrl. Za začetek so v Globočah odprli razstavo o njegovem življenju in delu.
Poseben mejnik so postavili tudi v Celju. Turistične vrste. Po zgledu muzejskega vlaka, ki vozi od Jesenic do Mosta na Soči, bo vozil tak vlak tudi med Celjem in Podčetrtkom. Otvoritve tega skupnega projekta Slovenskih železnic in Zavoda za kulturne prireditve Celeia Celje, Z muzejskim vlakom po deželi Celjski se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ob njem tudi župan Podčetrtka, sicer tudi vlakovodja Peter Misja. Manj veselo je bilo v Celju zaradi Klasja, ki ga je sicer lastninsko obvladoval Velenjčan Tomaž Ročnik. Vse do konca so nekateri še upali, da bo kljub stečaju delo nadaljevalo kakšnih 80 delavcev, a jih bo ob opozarjanju sindikata in previdnosti stečajnega upravitelja le 20. V proizvodni perspektivnih brezglutenskih izdelkov. Tako sta v kratkem času v Celju »propadli« kar dve znani podjetji. Pred Klasjem že Aero.
V Rogatcu pa so očitno resni, saj vsako leto prav 1. aprila odpirajo svoj muzej na prostem. Letos so ga še obogatili, tako da se lahko še v večji meri starejši spominjajo svoje mladosti, mladi pa spoznavajo, kako so živeli njihovi dedki in babice. In še kakšna generacija pred njimi. Precej starega in novega pa so v soboto na osrednji prireditvi Šentjurjevo prikazali tudi Šentjurčani. Na njej so kuhali tudi kislo župo, vendar se je večina obiskovalcev »držala« veselo in nič kaj kislo. Tudi predsednik Pahor, ki jih je obiskal. Ne vem pa, če je šentjursko kislo župo tudi poskusil.
Pa še to: v nedeljo so v Žusmu na Kozjanskem odprli stolp ljubezni. Tudi, če bi se nanj povzpel slovenski politični vrh, mu to k večji medsebojni ljubeznivosti menda ne bi nič kaj pomagalo.
a k


■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 3
30. aprila 2015
Brez dneva upora
OB PRAZNIKU	3
ne bi bilo dneva zmage
Prazniki prispevajo k temu, da vedenje in zavedanje o ljudeh in dejanjih, ki delajo tudi maloštevilne narode velike, prenašamo z generacije na generacijo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 23. aprila - 27. april, dan upora proti okupatorju, so v Velenju praznovali s svečanostjo, ki je v četrtek na večer potekala v do zadnjega kotička napolnjenem domu kulture. Nastala je pod okriljem osnovne šole Antona Aškerca Velenje. Po njej so čestitke ustvarjalcem in nastopajočim deževale. To pove vse.
Slavnostna govornica je bila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Spregovorila je o pomenu praznikov in tem, kako različen odnos imamo ljudje do njih. Sploh državnih, tistih, katerih sporočilna vrednost naj bi narod in državo gradila, povezovala, navdihovala, napolnjevala z domoljubjem in navdajala s ponosom. V govoru se je izognila tukajšnjim aktualnim vprašanjem in temam dnevne politike.
»Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, kakšen pomen in vlogo imajo prazniki v našem življenju, tako za človeka posameznika kot narod in družbo. Prav je, da vede-
nje in zavedanje o ljudeh in o dejanjih, ki delajo tudi maloštevilne narode velike, prenašamo z generacije na generacijo. Da govorimo o
tistem, kar se je zgodilo. Da ohranjamo spomin, da se ob vsakem prazniku vračamo k bistvu, k izvoru. Zato sporočajmo še naprej:
brez dneva upora, brez dolgih in nepredstavljivo težkih 1.472 dni upora ne bi bilo dneva zmage. Niti dneva Evrope.
Lepo pa je tudi, če znamo svoje veselje in ponos ob prazniku pokazati in povedati navzven. Na primer tako, da izobesimo zastavo in s tem glasno povemo - tukaj je Slovenija, tega smo veseli, ponosni smo na to in to znamo ceniti.
Če se ob praznikih ne znamo veseliti ali ne znamo pokazati ponosa, potem se moramo tega naučiti, če pa tega nočemo ali ne zmoremo, potem nas mora malce zaskrbeti,« je med drugim dejala in vsem državljankam in državljanom izrekla iskrene čestitke ob praznikih: devu upora proti okupatorju, prazniku
Slavnostna govornica Mojca Ževart: »Sporočajmo še naprej - brez dolgih in nepredstavljivo težkih 1.472 dni upora ne bi bilo dneva zmage. Niti dneva Evrope.«
dela, 9. maju kot dnevu zmage in dnevu Evrope. »Vsem želim, da se imajo med prazničnimi dnevi lepo in da prazniki tudi zanje postanejo navdih.«	a
Poklon žrtvam
fašističnega
nasilja
V občini Velenje, ki je takrat obsegala malo manj kot 63 kvadratnih kilometrov, je oktobra 1941 živelo 6.096 prebivalcev. Na spomeniku Onemele puške je zapisanih 668 imen padlih borcev in drugih žrtev fašističnega nasilja s tega območja.
Pred svečanostjo ob dnevu upora se je delegacija Zdenko Hriberšek, Marjana Koren, Bojan Kontič poklonila vsem žrtvam in pred spomenik položila cvetje.
Mojca Ževart je spomnila, da bodo v Velenju ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravili več dogodkov, vanje so se pod okriljem Mestne občine povezale vse institucije, ki delujejo v kulturi, kar je še en dokaz več, da v Velenju znajo delati in praznovati skupaj. »Sklop majskih spominskih dogodkov smo naslovili z verzom še enega našega ponosa, Kajuha: »To leto bo naše in naša bo letos pomlad!«
Enaki si postajamo v revščini
Razmere v Sloveniji so vedno bolj zaskrbljujoče, pravi sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik
Milena Krstič - Planine
Velenje, Mozirje - »Povečevanje števila brezposelnih, zlasti med starimi od trideset do petintrideset let, vse več tistih, ki živijo na pragu revščine, in tistih, ki prejemajo minimalno plačo, povprečni mesečni neto dohodek, ki znaša manj kot tisoč evrov, zakonodaja, ki podjetjem onemogoča ustrezna plačila strokovnjakov zaradi visokih dajatev - to je današnja realnost Slovenije, ki zelo negativno vpliva tudi na razmišljanje o naši prihodnosti,« pravi sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik. Z njo smo se pogovarjali pred jutrišnjim praznikom dela 1. majem.
Ste zagovornica univerzalnega temeljnega dohodka, o katerem se zadnje čase znova veliko govori?
»Sem. Sem pa tudi zagovornica socialne kapice, uvedbe zapore izplačila plač brez prispevkov in davkov, postavitve minimalne plače za izhodiščno plačo v vseh kolektivnih pogodbah, privatizacije ... Samo to lahko privede do povečanja uspešnosti podjetij, zagona gospodarstva, več delovnih mest, povišanja plač, do denarja za pokojnine ...«. Zapora za izplačilo plač brez plačila prispevkov in davkov? Bolj konkretno. Kaj imate v mislih? »To, da sedanji sistem daje potu-ho tistim, ki prispevkov sploh ne nameravajo plačevati redno, in po-
daljšuje propad slabih podjetij. Zelo redko pa se iz tega izcimi dobro in pozitivno.
ci ne bi imeli težav pri uveljavljanju delovne dobe in izračunih pokojninskih osnov, nepotrebne bi bile števil-
uzakonjena 1. januarja 1997. V letih od 2009 do 2015 se je iz 593 evrov bruto povečala na 784 evrov bruto.
Obstoj podjetij, ki nimajo dovolj denarja za izplačilo plač, je dolgoročno škodljiv tako za delavce kot za trg. Z uvedbo zapore za izplačilo plač brez plačanih prispevkov in davkov bi država pridobila sredstva, ki jih dolgujejo pravne osebe, delav-
ne evidence in izterjave, posledično tudi seznam dolžnikov, ki se sedaj objavlja in ne prinaša pričakovanih rezultatov.« Minimalna plača kot izhodiščna plača za vse kolektivne pogodbe? Minimalna plača je bila v Sloveniji
je od leta 2009 do danes povečalo iz približno 41 odstotkov na preko 50 odstotkov, kar nas uvršča na vrh v EU. Višina minimalne plače je v večini kolektivnih pogodb med V. in VI. tarifnim razredom. To pomeni uravnilovko, čedalje več ljudi prejema minimalno plačo, večina ljudi pa plačo v neto višini pod 1.000 evri.
Ljudje postajamo enaki v revščini.
»Točno tako. Plača v neto višini pod tisoč evrov pa tudi ima zelo
>
Večina ljudi prejema neto plačo v višini pod 1.000 evri.
pogodbah in predstavljala plačilo za najmanj zahtevna dela, vsa višje razvrščena dela pa bi bila v ustreznem razmerju glede na količnike med plačilnimi razredi. Ustrezno plačilo pa bi pozitivno vplivalo na poslovno učinkovitost, ki je v Sloveniji izredno nizka.
Kakšen vpliv pa bi imela uvedba
socialne kapice?
»Podoben vpliv, kot bi ga imela prej omenjena minimalna plača za vse kolektivne pogodbe - na to, da bi sposobni strokovnjaki ostajali doma, na rast in razvoj podjetij ter poslovno učinkovitost. Dajatve od plač, ki bi lahko motivacijsko vplivale na strokovnjake, so namreč tako visoke, da podjetjem povzročajo prevelike stroške. Primer: pri neto plači delavca 1.502,17 evra ima podjetje kar 1.262,86 evra dajatev; dohodnina od te višine plače navzgor pa znaša kar 41 odstotkov.«
Takole je bilo na Graški gori lani.
Njena neto višina je nekoliko nad pragom revščine, ki je za leto 2014 znašal 593 evrov. Povprečna bruto plača v Sloveniji je v letu 2009 znašala 1.439 evrov, v januarju 2015 pa 1.538 evrov. Razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo se
negativen vpliv na strokovni kader, ki bi v podjetjih lahko pomembno prispeval k razvoju. Povzroča izgubo motivacije, pri mladih celo odhode v tujino. Zato bi bilo pomembno, da bi minimalna plača postala izhodiščna plača v vseh kolektivnih
Prvomajska srečanja
Številni jo bodo po tradiciji 1. maja na praznik dela mahnili na kak hrib ali se udeležili katerega od številnih srečanj, ki bodo potekala po državi.
V Šaleški dolini ima dolgo tradicijo prvomajsko srečanje na Gra-ški gori. Prirejajo ga Šaleško-savinjski sindikati. Kulturni program se bo začel ob 11. uri. Zbrane bo nagovoril predsednik sindikata Premogovnika Velenje Ferdinand Žerak, nastopila bo folklorna skupina Koleda, za zabavo pa bo igral ansambel Rosa. Na Graško goro in z nje bodo vozili brezplačni avtobusi, v dolino pa se bodo vračali med 15. in 17. uro, ko se bo zaključil zabavni del srečanja, ki ga lahko prepreči le dež.
Vse večjo veljavo v Šaleški dolini pa ima tudi prvomajsko srečanje v Šoštanju na Pristavi. Tega organizira tamkajšnje turistično društvo. Pod gradom Forhtenek se bo začelo na praznični dan opoldne.

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 4
4
DRUŽBA

30. aprila 2015
Dogajanja nas ne smejo pustiti ravnodušne
Slovenija bi si lahko izborila normalen odnos med kapitalom in socialo - Potrebno je preprečiti manipulacije na osnovi zgodovine
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 24. aprila - Tudi letos so v občini Šmartno ob Paki lokalna skupnost, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo
tere dogodke in vsak ima svojo sporočilno vrednost. 1. maj kot najstarejši med njimi je v Evropi praznik vseh delavcev. Njihov položaj je danes - po njegovem mnenju - slabši kot je bil ob koncu prejšnjega stole-
med kapitalom in socialo. Tako pa je interes kapitala močno prevzel oblast nad socialnimi in delavskimi pravicami.« Dotaknil se je tudi tako imenovanega čezatlantskega sporazuma med ZDA in EU, o katerem
zastrupljanje odnosov.« Kot je poudaril, je treba preprečiti manipulacije na osnovi zgodovine.
Države v Evropi praznujejo 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Pomeni tudi dan Evrope. Ne smemo dopustiti, da bi spomini na dogodke, v katerih je bilo več žrtev med civilisti kot vojaki, holo-kavst ter nepredstavljivo trpljenje milijonov ljudi po svetu, utonili v pozabo. »Ostati morajo pomnik, ki nas opominja k razumu, dialogu, strpnosti in razumevanju, da se zgodovina ne bi več ponovila.« Šol-tes je še dejal, da danes v Evropi živimo v miru, a dogajanja okrog nas pogosto navdajajo z nelagodjem, ki vzbuja skrb za naše otroke, vnuke in prihodnje rodove. »Ne smejo nas
S proslave v počastitev treh praznikov
Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Igor Šoltes
Velenje, velenjsko območno združenje slovenskih častnikov in šmarško območno združenje zveze borcev NOB pripravili proslavo v počastitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja.
Zbrane na prireditvenem prostoru za Hišo mladih je nagovori! evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
Med drugim je dejal, da vsak od praznikov ohranja spomin na neka-
tja. Pravico do dostojnega dela in plače je zamenjal boj za vsaj minimalne plače, za ohranitev dela. V zadnjem desetletju je marsikaj vplivalo na zmanjšanje pravic delavcev - tudi neplačevanje prispevkov delodajalcev (kar kliče po vrnitvi institucije, kot je bil SDK), ropanje slovenskih podjetij ter nerazumno zadolževanje, s katerim so si mnogi želeli predvsem izboljšati svoj položaj. »Slovenija bi lahko imela normalen odnos
se v zadnjem času veliko govori. Po izdelani študiji bi v Sloveniji izgubilo delo do 1200 do 1500 ljudi. »Takim sporazumom se je treba upreti. Ne nazadnje pomenijo tudi konkreten poseg v pridobljene socialne, zdravstvene in delavske pravice.«
Ustanovitev OF-a je označil kot nastanek pomembnega gibanja. »Zgodovine ne moremo spreminjati za nazaj. Narobe je, če se ta uporablja za razdvajanje naroda, za
pustiti ravnodušne.« Svoje misli je sklenil z željo po iskrenem in tvornem sodelovanju, ki bo s skupnimi prizadevanji generacijam prineslo poleg upanja tudi dobre življenjske in delovne pogoje.
Priložnostni kulturni program so pripravili Pihalni orkester Zarja Šoštanj ter učenka glasbene šole Gvido.
Počakali bodo na revizijsko poročilo
Ustanoviteljica dolg do javnega zavoda priznava, ne pa tudi zamudnih obresti -Tekoče obveznosti poravnane sproti
Tatjana Podgoršek
Svetniki Občine Šmartno ob Paki so na sejah občinskega sveta že večkrat izpostavili dolg lokalne skupnosti do tamkajšnjega javnega zavoda Osnovne šola bratov Letonja. Svet zavoda je v drugi polovici prejšnjega meseca naslovil na Občino kot ustanoviteljico šole ter na vse občinske svetnike zahtevo po pisnem pojasnilu o vzrokih za nastanek neporavnanih obveznosti ter o tem, kako in kdaj bo ta obveznosti poravnala. Ostro zahtevo so na nedavni zadnji seji občinskega sveta svetniki tudi obravnavali.
Dolg izpred leta 2006
Kot nam je pojasnil šmarški župan Janko Kopušar, je dolg v višini več kot 50 tisoč evrov nastal v obdobju pred letom 2006, ko je lokalna skupnost izvajala tudi finančno zahtevno naložbo - prizidek k šoli in ureditev telovadnice. »Vlaganja so takrat zaradi opravljenih kar nekaj dodatnih nepredvidenih del presegla predračunske vrednosti, kar je bilo gotovo storjeno v soglasju z vodstvoma Občine in šole. Danes omenjene naložbe omogočajo javnemu zavodu izvajanje tržnih in nadstandardnih programov, na dolgi rok prinašajo prihranke.«
Kopušar je dejal, da se je z vodstvom šole poskušal že večkrat dogovoriti glede plačila obveznosti, a do dogovora ni prišlo. Tega otežuje tudi težek finančni položaj lokalne skupnosti. Poleg posledic krize, ki klesti proračun, so v teku velike naložbe, za katere odlog plačil ni možen«. Na vprašanje, kako in kdaj nameravajo poravnati obveznosti do šole, pa je odgovoril: »Končnega dogovora še nismo oblikovali. Jasno je, da bi zaradi zmanjšanja povprečnin lokalnim skupnostim v državi to letos zelo težko pokrili. Je pa še v tem letu predvidena revizija poslovanja šole. Počakali bomo na njene izsledke in v skladu s proračunskimi možnostmi načrtovali, kako bomo dolg do šole, ki ga priznavamo, zamudnih obresti pa ne, v prihodnje pokrili. Naj še dodam, da vse tekoče obveznosti, ki jih imamo kot ustanovitelji, redno plačujemo in javnemu zavodu zagotavljamo nemoteno delovanje.«
Pri ravnatelju šole Bojanu Jurasu smo preverjali, kakšne težave povzroča dolg občine. Največ jih je zaradi neplačanih računov. Teh imajo za 30 do 40 tisoč evrov. »Obveznosti poravnavamo z zamikom, delno jih plačujemo tudi z denarjem iz šolskega sklada,« je pojasnil Juras.


S financami je bilo vse v redu
Šoštanjske svetnice in svetniki aprilsko sejo začeli z zaključnim računom za leto 2014
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 22. aprila - Šoštanjske svetnice in svetniki so se na aprilski seji sestali v sredo popoldan. Župan Darko Menih je nanjo uvrstil kar 19 točk dnevnega reda, kar se zgodi le redko. Bo pa v prihodnje najbrž tolikšen obseg kar stalnica, saj svetnike, kot je razvidno iz okvirnega programa dela, do konca letošnjega leta loči le še pet sej.
Primanjkljaj pokrit
Sejo so začeli z obravnavo in potrditvijo zaključnega računa za lansko leto. Predsednik nadzornega odbora Milan Kopušar je na osnovi ugotovitev, da so poslovne knjige in zaključni račun skladni z veljavnimi predpisi, svetu predlagal, da ga sprejme. Prihodki so znašali 15.200.000 evrov, odhodki 16.410.000, primanjkljaj v višini 1.200.000 evrov pa so poravnali pol z zadolžitvijo, pol pa z zmanjšanjem stanja na transakcijskem računu občine.
Več kot polovico proračunskega denarja, 53 odstotkov, je bilo lani namenjenega naložbam.
Šoštanjski svetniki in svetnice so na aprilski seji spravili pod streho
devetnajst točk dnevnega reda.
Pobiranje turistične takse v osnutku
Finančna sredstva, ki se naberejo iz pobrane turistične takse, so prihodek proračuna občine. Ta jih porabi za dejavnosti in storitve, določene z zakonom, in so povezane s spodbujanjem turizma.
V Šoštanju odlok o turistični taksi ni bil spremenjen vse od leta 1998, zato so pripravili novega. Z novo ureditvijo bo Občina skušala še v večji meri kot doslej - ko turistično takso praktično plačujejo le Terme Topolšica - v pobiranje in odvajanje takse vključiti vse zavezance. Zanje bo pripravila obrazce mesečnega poročanja o številu nočitev in znesku pobrane takse. Vsebinsko se osnutek od sedanjega veljavnega odloka ne razlikuje bistveno, morda je le bolj »sistematičen«, kot je svetnikom pojasnil Bogomir Berložnik iz uprave
Občine Šoštanj. Osnutek so svetniki potrdili.
Stanovanja v obvezni razlagi
Ker je Uprava enota Velenje zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja investitorju Občini Šoštanj za ureditev neprofitnih stanovanj na Kajuhovi 3 (v izpraznjenih prostorih nekdanje enote Brina Vrtca Šoštanj), ki naj bi bili javnega značaja, je župan Darko Menih komisiji za pripravo statuta in poslovnika pri svetu Občine podal zahtevo za obvezno razlago občinskega splošnega akta. Po mnenju Upravne enote namreč odlok o pro-storskoureditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrastnikom za morfološko enoto 4, kjer je objekt, nima posebne opredelitve, v njem posegi niso dovoljeni.
Drugačnega mnenja je komisija, je svetnikom razložila predsednica
Judita Čas Krneža: »Če je prostor javnega značaja, bodo tudi stanovanja v njem javnega značaja.«
Judita Čas Krneža: »Občina bo v njih uredila stanovanja, ki bodo tudi javnega značaja. Zato mislimo, da je obvezna razlaga v smislu, ki smo jo oblikovali, logična.«
Občina bo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja podala še enkrat oziroma jo dopolnila z obvezno razlago. Glede na to, da so nova občinska stanovanja v Šoštanju zelo po-
Za predstavnika Občine Šoštanj v svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje je bil za naslednja štiri leta imenovan Franc Rosec (SDS).
V svetu zavoda za kulturo bodo predstavnice ustanovitelja Občine Šoštanj Karmen Poštrak (SD), Marija Vačovnik (Lista Viktorja Dre-va) in Mateja Kumer (Lista Borisa Goličnika).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) pa je upravi Občine Šoštanj predlagala, da predlagatelje za imenovanja v prihodnje pozove, da kandidati k soglasju h kandidaturi priložijo tudi kratek življenjepis. Tako bo komisija lažje odločala.
trebna, so svetniki obvezno razlago potrdili brez pripomb.
Precej časa posvetili šoli in vrtcu
Na aprilski seji so se seznanili tudi s poročili - o izvajanju lokalne gospodarske službe zbiranja in prevo-
za komunalnih odpadkov PUP Sau-bermacherja ter z letnim poročilom Komunalnega podjetja Velenje, Policijske postaje Velenje, medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, Vrtca Šoštanj in osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha.
Hrvati nas pričakujejo
Zagreb - Na Hrvaškem med prvomajskimi prazniki pričakujejo približno 70.000 slovenskih gostov, več kot polovica Slovencev pa bo letovala v hrvaški Istri. Hrvaški turistični delavci upajo, da bo do konca tedna tudi več obiskov iz Italije, kot jih je bilo za velikonočne praznike.
Lani je Hrvaško obiskalo 1,2 milijona Slovencev, ki so imeli več kot 7,8 milijona nočitev. Bili so drugi gosti iz tujine na Hrvaškem, takoj za nemškimi turisti.
V	Sloveniji kriza bolj udarila bogatejše regije
OECD je objavila serijo publikacij, v katerih primerja članice po določenih kazalnikih. Eden od teh je sorazmernost razvoja regij, ki ga merijo s primerjavo BDP na prebivalca v desetih odstotkih najbogatejših in najrevnejših regij.
V	splošnem se je razkorak med regijami povečal, v Sloveniji pa statistika kaže, da se je BDP na prebivalca v najbogatejših regijah skrčil bolj kot v najrevnejših regijah. Ob tem omenimo, da so pri OECD upoštevali podatke za leti 2008 in 2010.	a

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 5
30. aprila 2015
""^Jis
OB PRAZNIKU DELA
5
Premogovnik čaka zahtevno obdobje zategovanja pasu
Iz insolventnosti jih lahko popelje samo dosledno izvajanje ukrepov
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Uprava Premogovnika Velenje je v začetku aprila seznanila nadzorni svet z ukrepi za reševanje insolventnosti družbe. Ocena je, da obstajajo tehtni ekonomsko--finančni, poslovni in socialni razlogi za izvedbo dokapitalizacije. Ta je predvidena tudi v poslovnem načrtu Premogovnika za letos.
Enako stališče je nadzorni svet zavzel tudi po presoji poslovnega načrta, ki mu je bil predstavljen 22. aprila, uprava Premogovnika pa ga mora v najkrajšem možnem času še dopolniti.
Predlagani ukrepi finančnega prestrukturiranja so nujni, pravi predsednik uprave mag. Ludvik Golob, za kratkoročno kot dolgoročno zagotovitev plačilne sposobnosti družbe, obenem pa omogočajo razdolžitev in zagotovitev denarnih sredstev za normalizacijo finančnega položaja in poslovanja.
Med ukrepi je tudi dezinvestira-nje poslovno nepotrebnega premoženja.
Najprej odideta hotela
Kot je znano, je v prvi fazi predvidena odprodaja hotelov na slovenski obali, Barbare v Fiesi in Oleandra v Strunjanu. Premogovnik je javni razpis zbiranja ponudb že objavil. Izhodiščna cena za Barbaro znaša 4.400.000 evrov, za Oleander
2.720.000 evrov. Eden od razpisnih pogojev pa je tudi prevzem zaposlenih, iz Barbare 12 in Oleandra 7.
Predmet nadaljnjega dezinvesti-ranja družb v Skupini pa bodo še Center starejših Zimzelen, Vila Široko z zemljišči, Restavracija Jezero, Bela dvorana, upravna zgradba Gosta, steklena direkcija, poslovni prostor Šmartno ob Paki ter zemljišča.
Lani skrčili stroške za 1,2 milijona evrov, letos jih bodo za 2,8 milijona
»Poleg tega v okviru stroškovne racionalizacije že izvajamo optimizacijo stroškov materiala, storitev, dela ter drugih odhodkov. V okviru finančnega prestrukturiranja pa ukrepe za repro-gram finančnih obveznosti, predloge novih vložkov v osnovni kapital in v okviru poslovnega prestrukturiranja odprodajo naložb, ki niso vezane na proces pridobivanja premoga.«
V okviru splošnih ukrepov je Premogovnik lani znižal stroške v višini 1,2 milijona evrov, od tega najbolj pri storitvah (600.000 evrov), letos pa načrtujejo 2,8 milijonov evrov prihranka.
Do manj zaposlenih z mehkimi ukrepi
Osnova za načrtovano znižanje mase stroškov dela je socialni sporazum, ki je bil podpisan v začetku
Mag. Ludvik Golob: »Stabilno poslovanje bomo poleg vseh ukrepov lahko dosegli le, če bomo dosegli tudi proizvodni plan.«
dela za 7,8 milijona evrov, v celotni Skupini pa za 13,8 milijona evrov,« pravi predsednik uprave.
Sestavni del ukrepov je tudi nova sistemizacija delovnih mest in zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih z mehkimi ukrepi, upokojevanjem in podobnim. Skupno bi z načrtovanim znižanjem stroškov dela v letu 2015 dosegli prihranek v višini 7,8 milijonov evrov, kar predstavlja 13,7 odstotka glede na leto pred tem.
Ostaneta HTZ in PV Invest
V proces poslovnega in finančnega prestrukturiranja sodi osredotočenost na osnovno dejavnost - pridobivanje premoga. Med strateško pomembnimi odvisnimi družbami za podporo osnovnemu procesu sta HTZ in PV Invest predvideni, da ostaneta v Skupini Premogovnik. Obe pa se bosta poslovno prestrukturirali z odprodajo premoženja, ki ne podpira osnovne dejavnosti, in ukinitvijo ne-donosnih dejavnosti. Druge naložbe so predvidene za proces dezinvestiranja.
leta. »Temelji na socialno uravnoteženem pristopu in omogoča ohranitev delovnih mest ter socialno varnost za vse zaposlene. Z ukrepi, zapisanimi v sporazumu, bomo letos v Premogovniku znižali stroške
Letošnji načrt proizvodnje predvideva 3.571.106 ton premoga ali v energiji vrednost v višini 36.677 TJ. Večja, kot bo kurilnost, manj nako-panih ton bo potrebnih. »S temi količinami bomo zagotovili normalno obratovanje Termoelektrarne Šoštanj. V prvi polovici leta imamo sicer nekoliko manj produktivno od-kopno fronto, tako da bomo večjo proizvodnjo dosegali v drugi polovici leta. Dobava premoga TEŠ poteka tako iz neposredne proizvodnje kot iz deponije. Če TEŠ za proizvodnjo električne energije potrebuje višje količine premoga od nakopa-nih, razliko prevzame z deponije premoga,« pravi Ludvik Golob.
Lanska izguba (tudi) na račun višje sile
Glavni razlog za izgubo v poslovnem letu 2014 je nastop višje sile, zatesnitve odvozne proge odkopa CD1. Zaradi tega je bila proizvodnja dalj časa polovična, saj je bila na enem od dveh delujočih odkopov dva meseca in pol zaustavljena, kasneje pa precej nižja od pričakovane, kar je bistveno vplivalo na izpad prihodkov družbe. Za-tesnitev CD1 ter izredno zahtevni
Za večjo kurilno vrednost je potrebnih manj ton
Stabilno poslovanje pa bodo lahko dosegli le ob predpostavki, da bodo dosegli tudi proizvodni plan.
geomehanski pogoji so pomenili izpad proizvodnje v višini 640.000 ton oziroma 7.400 TJ glede na zastavljen plan proizvodnje za leto 2014. »Posledica je bil izpad prodaje premoga v enaki višini, kar vrednostno pomeni 21,8 milijona evrov brez DDV.«
Leto 2015 bo zahtevno
»Narediti moramo več kot šest kilometrov novih jamskih prog. Do prve polovice leta imamo precej neugodno odkopno fronto, ki ne omogoča visoke produktivnosti, vendar moramo zaradi koncepta odkopa-vanja odkopati tudi to. To narekuje dodatne sanacije jamskih objektov, prestavljanje ali popravilo odvozov, cevovodov, energetskih vodov ... In vse to povečuje stroške proizvodnje. V drugi polovici leta računamo na izboljšanje odkopne fronte in s tem višjo proizvodnjo ter izpolnitev letnega delovnega načrta.«
V prvih treh mesecih so načrtovali proizvodnjo v višini 720.203 ton (v energiji 8.108 TJ), nakopali pa 670.963 ton premoga (v energiji 7.966 TJ).
Člani nadzornega sveta družbe so se seznanili tudi z osnutkom poročila posebne revizije pravnih poslov za obdobje zadnjih petih let, ki ga je pripravila revizijska družba Ernst & Young.
Nadzorni svet je upravo pozval, da takoj pristopi k izvedbi ukrepov na osnovi izsledkov pregleda za zaščito interesa družb Skupine Premogovnik. Ocenjujejo, da bodo aktivnosti zaključene najkasneje do jeseni letošnjega leta.
a
Še držijo glavo nad vodo
Prilagajanje novim razmeram tudi s prestrukturiranjem - Specialisti za izdelavo delovnih oblačil vseh vrst, delovnih čevljev in rokavic
Tatjana Podgoršek
Družinsko podjetje Rednak iz Šoštanja je v več kot 40-letni tradiciji doživelo več padcev in vzponov. So bili padci posledica položaja tekstil-
žavami vse od osamosvojitve Slovenije, s prihodom gospodarske krize pa so se te še povečale. Na nove razmere smo se odzivali z različnimi ukrepi in tako spremenili strategijo poslovanja ter prodaje do kup-
podjetje skupaj z bratom Dejanom. Zagotovil je, da so lansko poslovno leto sklenili brez rdečih številk, uspeh pa je tudi, da imajo poravnane obveznosti in 84 zaposlenim redno izplačujejo plače.
Včasih so šivali usnjene jakne in druga oblačila, danes proizvodne zmogljivosti zapolnjuje izdelovanje
delovnih oblačil.
ne industrije, katere sestavni del so, posledic gospodarske krize ali morda tudi katere od napačnih odločitev v preteklih letih?
»Podjetje piše zgodovino od leta 1978, ko sta moja starša začela pot samostojnih podjetnikov. Tekstilna industrija se praktično srečuje s te-
cev. Veliko teh je namreč propadlo, pustili pa so nam dolgove, ki jih niso poplačali. Tudi sicer se finančna disciplina ni bistveno popravila ne pri zasebnikih in ne v državnih podjetjih. Veliko naporov vlagamo, da še držimo glavo tik nad vodo,« je povedal Damjan Rednak, ki vodi
Osnovna dejavnost izdelava zaščitnih izdelkov
Eden od temeljnih ukrepov prilagajanja nastalim razmeram je bilo prestrukturiranje podjetja. Dejavnost so razdelili na prodajni in proizvodni del. Slednji je uspel prido-
biti status invalidskega podjetja, na katerega so prenesli vse proizvodne posle. Glavnino teh predstavlja izdelovanje delovnih oblačil vseh vrst, delovnih čevljev in rokavic, za kar so specialisti. Trgovski del pa predstavljajo izdelki, ki jih dokupujejo. Trg, kamor prodajajo, je predvsem slovenski, poskušajo pa še na avstrijskem in češkem. »Posle pridobivamo na razpisih. Na njih sodelujejo tudi podjetja, ki so preselila proizvodnjo v Bosno in Srbijo. Naša ponudba je zato težko konkurenčna njihovi, saj so v omenjenih republikah stroški delovne sile nižji.« Varčevalni ukrepi na vseh ravneh še kako krojijo razvoj podjetja. Vlaganja v posodobitev proizvodnje so nujna, naročila za nakup raznih uniform, delovnih halj . pa vse manjša. Ker v Sloveniji praktično ni več proizvodnje tekstila, tega uvažajo, dobavitelji pa zahtevajo predplačilo.
Za zdaj morebitne širitve dejavnosti ne načrtujejo. Na trgu so okrepili svojo osnovno dejavnost, zaupanje kupcev in poslovnih partnerjev pa bodo še naprej pridobivali s kakovostnimi izdelki. V prihodnje pa, dodaja Damjan Rednak, ne izključujejo niti kakšne možnosti za širitev dejavnosti.
GOSPODARSKE novice
Vlada klasificirala naložbe

Ljubljana - Po sedanjem predlogu klasifikacije državnih naložb, ki ga je pripravila vlada, naj bi bilo 22 državnih naložb strateških, 23 pomembnih in 57 portfeljskih. Po pričakovanju ostajajo strateška vsa infrastrukturna podjetja, med njimi tudi HSE in velike družbe kot so Zavarovalnica Triglav in Krka. Med 23 pomembnih naložb, v katerih naj bi država ohranila vsaj četrtinski delež, je vlada uvrstila tudi Gorenje.
Klasje v stečaj
Celje - Znamenito celjsko mlinsko-predelovalno podjetje Klasje, je po sklepu celjskega sodišča, po skoraj dvoletni prisilni poravnavi, končalo v stečaju. Stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak bo skušal manjši manjši del proizvodnje in okoli 20 zaposlenih obdržati, 99 delavcev pa je delo izgubilo.
Manj plastičnih vrečk
Strasbourg - Države članice EU bodo morale v skladu z novimi pravili, ki jih je v torek izglasoval Evropski parlament, drastično zmanjšati uporabo plastičnih vrečk, ki močno obremenjujejo okolje. Gre za lahke plastične vrečke, tanjše od 50 mikronov, ki jih je sedaj običajno na blagajnah v trgovinah mogoče dobiti zastonj.
Klic v sili
Strasbourg - Evropski parlament je ta teden potrdil uvedbo sistema za klic v sili eCall, ki bo zagotovil hitrejši prihod reševalcev na kraj prometne nesreče. Od 31. marca 2018 bo zato morala biti v vseh novih avtomobilih in lahkih dostavnih vozilih vgrajena posebna naprava, ki bo v primeru hujše prometne nesreče samodejno obvestila reševalne službe.
Simobil v prvem četrtletju s 43,4 milijona evrov prihodkov
Ljubljana - Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je v prvem četrtletju ustvaril 43,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 13,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 168 odstotkov na 26,1 milijona evrov, in sicer na račun 20-milijon-skega priliva iz naslova poravnave s Telekomom Slovenije.	a

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
»»WAS
30. aprila 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 22. aprila
Znova se je zgodil shod. Tokrat v podporo legalizaciji marihuane. Zbralo se je okoli tisoč udeležencev.
Poslanci so obravnavali predlog novele zakona o bančništvu, s katero je skušal SDS doseči, da varovanje zaupnih bančnih podatkov ne bi veljalo za banke, ki so bile podržavljene. Predlog ni dobil podpore.
Sešla sta se slovenski in italijanski predsednik Borut Pahor in Sergio Mattarella. Obe narodni manjšini sta označila za bogastvo, ki plemeniti multikulturnost obeh držav.
Voditelji azijskih in afriških držav so se na srečanju v Džakarti zavzeli za nov svetovni red, ki bi vključeval tudi gospodarsko razvijajoče se države in opustil zastarele ideje.
Evropski politiki so razmišljali, kako rešiti problematiko s priseljenci.
Evropska komisija je po več kot dveh letih preiskave ruski energetski velikan Gazprom uradno obtožila, da zlorablja prevladujoči položaj v osmih vzhodno- in srednjeevropskih članicah Evropske unije.
Predstavniki evropske politike so se ukvarjali z odgovornostjo za tragedije na Sredozemskem morju. Ponujenih je bilo nekaj ladij, tudi naša Triglav, in nekaj mest za begunce -a ne v vseh državah.
Četrtek, 23. aprila
Calbuco, ki je med prebivalci sprožil paniko in kaos.
Petek, 24. aprila
Predstavili so nam novi osnutek zakona, ki predvideva podaljšanje mandata DUTB za pet let (do 2022) in po katerem se slabi banki obetajo tudi nove pristojnosti in orodja za prestrukturiranje podjetij ter učinkovitejši nadzor.
Pred poslopjem vrhovnega sodišča je zbrane nagovoril Janez Janša. Dejal je, da je proces Patria »razgalil vso bedo« slovenskih sodišč.
Vlada je socialnim partnerjem predstavila dopolnjen osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016. A ti z njim niso najbolj zadovoljni, saj je bilo jasno, kdo ga bo financiral in so dejali, da si niti ne zasluži naziva »reformni« program.
Šiitski uporniki v Jemnu so Savd-ski Arabiji zagrozili, da jo bodo napadli, če ne bo ustavila zračnih napadov na Jemen.
V Nemčiji so zaostrili protitero-ristično zakonodajo, s katero bo v Nemčiji po novem kaznivo potovanje na bojišča v Siriji in Iraku in celo poskus potovanja tja.
Ptičje gripe (še) ni konec.
V ameriški zvezni državi Minnesota so razglasili izredne razmere po hitrem širjenju smrtonosnega virusa ptičje gripe, zaradi katerega so v ZDA poklali že 7,8 milijona živali.
Ustavno sodišče je sodbo v aferi Patria razveljavilo.
Ustavno sodišče je razveljavilo ob-sodilne sodbe v zadevi Patria in odločilo, da se sodni postopek vrne na začetek. Iz SDS so sporočili, da je odločba potrdila, da je bila sodba v zadevi Patria politična.
Opozicijske poslanske skupine so podprle predlog, da bi študentje bone za prehrano lahko uporabljali do 22. ure - a vlada mu je nasprotovala in predlog ni bil sprejet.
Potem ko je avstrijski parlament v skupni izjavi vseh šestih poslanskih skupin pokol Armencev v Otoman-skem cesarstvu pred sto leti prvič označil za genocid, je Turčija protestno odpoklicala svojega veleposlanika.
Medtem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko napovedal izvedbo referenduma o pristopu Ukrajine k zvezi Nato, so ZDA Rusijo obtožile krepitve navzočnosti na meji.
Na jugu Čila je izbruhnil ognjenik
Sobota, 25. aprila
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic EU so sklenili dvodnevno neformalno srečanje v Rigi. Glavna tema je bila razgreta razprava evroskupine o Grčiji. Minister Mramor je našim medijem zaupal, da gredo ukrepi omenjene države v napačno smer.
Predstavniki ljubljanskega okrajnega in vrhovnega sodišča so se odzvali na nekatere odzive po odstopu odgovornih in dejali, da zaradi odločitve ustavnih sodnikov ni nobene potrebe po odstopih.
Opoldne po krajevnem času je močan potres z magnitudo 7,9 stresel osrednji Nepal, na pol poti med glavnim mestom Katmandujem in Pokaro.
»Zelo močno se je treslo in tudi zelo dolgo,« sta poročala Slovenca, ki v Nepalu živita že tri leta. Prvi podatki so pričali o veliki gmotni škodi ter o vsaj 1500 smrtnih žrtvah.
Nedelja, 26. aprila
V Šempetru pri Gorici je ob 70. obletnici osvoboditve potekala osrednja primorska prireditev z naslovom Svoboda je zasijala.
Novi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v mariborski stolnici prejel škofovsko posvečenje, nato pa je tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadškofije.
Oči sveta so bile uprte v Nepal, kjer so šteli žrtve potresa. Njihovo
Potres
dolgo turnejo iz Moskve do Berlina.
Članice Združenja držav jugovzhodne Azije so na vrhu v Maleziji izrazile zaskrbljenost nad ozemeljskimi težnjami Pekinga v Juž-nokitajskem morju, čeprav Kitajske sicer niso izrecno omenile.
Na predsedniških volitvah v Sudanu je dosedanji predsednik Omar Al Bašir, ki ga zaradi zločinov v Darfurju išče Mednarodno kazen-
Finančni ministri EU so ugotavljali, da gredo ukrepi Grčije v napačno smer.
Alojz Cvikl je prejel škofovsko posvečenje in prevzel vodenje mariborske nadškofije.
število iz ure v uro narašča. Uničena pa so tudi številna domovanja in različna zgodovinska dediščina.
V	Bagdadu in okolici so v trgovskih središčih odjeknile eksplozije, v katerih je umrlo najmanj 18 ljudi. Za napadi naj bi stala Islamska država.
V	Kazahstanu so potekale volitve, na katerih je trenutni predsednik Nursultan Nazarbajev z izjemno visokim odstotkom podpore podaljšal svojo vladavino v tej srednjeazij-ski državi.
Na Hrvaškem so se spomnili žrtev koncentracijskega taborišča Ja-senovac.
Ponedeljek, 27. aprila
Na osrednji slovesnosti ob dnevu boja proti okupatorju je bil slavnostni govornik Bogdan Osolnik. »S takim okupatorjem nobeno sodelovanje ne more biti dovoljeno in je zavržno dejanje ,« je dejal.
Rusija je od Poljske zahtevala pojasnilo, zakaj je zavrnila vstop skupini ruskih motoristov, ki so se ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne podali na 6000 kilometrov
Govornik na osrednji slovesnosti je bil Bogdan Osolnik.
sko sodišče, osvojil več kot 94 odstotkov glasov.
Na grškem delu Cipra so pozdravili izvolitev zagovornika ponovne združitve otoka Mustafe Akincija za predsednika turškega dela Cipra.
Torek, 28. aprila
Premier Miro Cerar je predstavil kandidatko za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Izbral je visokošolsko profesorico Majo Ma-kovec Brenčič.
Leto dni po ovadbi Nacionalnega preiskovalnega urada je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo spornih nakupov NKBM prek hčerinske družbe na Hrvaškem. V 60 milijonov evrov vrednem poslu je poniknilo 28 milijonov evrov.
Reševalci, ki so prišli na pomoč 36-letnemu domačinu, ki je imel težave s srcem, so bili nemočni, ko mu niso mogli pomagati. Še bolj ne-
Tjaša Zajc
Kandidatka za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport.
močni pa so se čutili, ko jih je napadla večja skupina Romov, ki so menili, da so reševalci prišli prepozno.
Evropski parlament je podprl zakonodajo, ki bo prinesla premik k naprednim biogorivom, obenem pa omejila uporabo biogoriv iz poljščin.
Stanje v Nepalu je bilo še vedno izredno. Število žrtev potresa je naraslo na več kot pet tisoč, tamkajšnji premier pa je opozoril, da bi lahko bila končna številka lahko celo dvakrat višja.
Žabja perspektiva
Pametni telefoni v boju z zdravjem
Že vrsto let so na trgu športnih pripomočkov ure, s katerimi je mogoče meriti srčni utrip, hitrost, razdaljo in druge parametre teka ali hoje. Ce so bili ti merilci pred nekaj leti precej dragi, so danes zelo dostopni v obliki mobilnih aplikacij na pametnih telefonih. Mobilne aplikacije so na več področjih prinesle možnost za (pre)veliko posvečanje pozornosti sebi, svojim prehranjevalnim, spalnim in gibalnim navadam.
Tako imajo danes nov pomen in filozofijo in cilje dejanja, o katerih se nekoč ni kaj prida razmišljalo. Včasih se je jedlo predvsem zaradi lakote in za preživetje, rekreiralo pa zaradi bodisi dobrega počutja ali sproščenega preživljanja prostega časa. Danes se mnogokrat ne. Teče se za rezultate, za deljenje slednjih na družabnih omrežjih, za tekmovanje. Je se več, kot je treba, ker seje teklo ali kolesarilo. Kolesari in teče se zato, ker se v obesogenem okolju in sedečem življenjskem slogu odvečni kilogrami zelo hitro naberejo. Tako kot pri začaranem krogu poživil in uspaval se ljudje hitro zapletejo v začaran krog obsedenosti s porabljenimi in zaužitimi kalorijami.
Sem optimist, zato se kljub vsem tem pomislekom in kritikam pri novih tehnologijah navdušujem predvsem nad njihovimi potencialnimi pozitivnimi učinki. Z aplikacijami je bistveno lažje in hitreje vedeti, kako pretiravamo pri nezdravi hrani ali kako energetsko močni so nekateri prigrizki, ki se na prvi pogled zdijo nedolžni. Merjenje oziroma kvantifi-ciranje sebe pa počasi vstopa tudi na polje resnih kliničnih študij. Proces izvedbe klasične klinične študije je dolg: pripravljena je zasnova, skrbno so izbrane sodelujoče zdravstvene ustanove in preiskovanci. S tem so trditve in izsledki na koncu lahko kredibilni. Problem je, da nabor sodelujočih včasih zahteva precej časa, poleg tega pa se kliničnim študijam očita, da ne operirajo z "realnimi" bolniki, ampak v njih sodelujejo predvsem tisti, pri katerih bodo rezultati dobri za izvajalca študije. Ce jo financira proizvajalec novega zdravila, lahko med bolniki izbere takšne, pri katerih lahko računa na boljše končne rezultate o učinkovitosti zdravila. Rezultati kliničnih študij pa so tisti, na podlagi katerih se nadzorni organi, kot je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA), Evropska agencija za zdravila (EMA) ali Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na koncu odločajo, kako širok krog bolnikov ga bo lahko dobilo.
Kot rečeno, na področje kliničnih študij vstopajo tudi pametni telefoni. Ameriško podjetje Apple je v zadnjem valu svojih inovacij predstavilo t. i. platformo ResearchKit. Najlažje si jo je predstavljati kot povezovalni kanal med uporabniki iPhonov in raziskovalci s področja medicine. Bolniki s specifičnimi boleznimi lahko z dvema klikoma z raziskovalci delijo svoje meritve o gibanju, prehrani in drugih vitalnih znakih, ki jih merijo z mobilnimi aplikacijami. Podatki o življenjskem slogu so pri določenih kroničnih in težko ozdravljivih boleznih lahko bistven dejavnik poteka bolezni in zdravljenja. Vodilne ugledne zdravstvene organizacije - britanski UCLA center za rakave bolezni, oddelek za medicino na Univerzi v Stanfordu, Fundaciji Michaela J. Foxa za raziskave Parkinskonove bolezni in drugi - so že pripravile aplikacije za bolnike z diabetesom, rakom dojke in srčno-žilnimi boleznimi.
Spomočjo ResearchKita bo v študije lahko zajetih več bolnikov. O življenjskem slogu bolnikov, njihovem vsakodnevnem gibanju, kaj jedo, koliko spijo, kako redno jemljejo zdravila, lahko zdravniki trenutno sklepajo le na osnovi medlih, včasih vprašljivih, bolnikovih izjav. Iz tega je konkretne zaključke težko vleči. Širjenje poti do bolnikov z mobilnimi telefoni v primeru ResearchKita je za zdaj omejena na uporabnike iPhona, kar do določene mere spet omeji doseg bolnikov. A pomena nove možnosti zbiranja meritev in na njih osnovanih raziskavah vseeno ne gre zanemariti. Bazen podatkov o življenjskem slogu skriva ogromno za raziskovalce zanimivih podatkov. Morda odgovorov, na katere danes bolnikom še ne morejo odgovoriti.
Vzhod Slovenije agresivneje rešuje težave
Kot poroča časnik Večer, podatki policije kažejo, da vzhodni del Slovenije odstopa od povprečja pri številu kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih tudi tukaj pada.
Na območju mariborske, murskosoboške, celjske in novomeške policijske uprave so ta dejanja presegala slovensko povprečje, ki je 86 takšnih kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Na neslavnem prvem mestu je območje policijske uprave Maribor s 113 takšnimi primeri, celjsko območje je s 93 primeri na tretjem mestu. Najmanj takšnih kaznivih dejanj (53) obravnava policijska uprava Nova Gorica.
Strokovnjaki menijo, da bi del tega problema lahko pripisali večjim socialnim stiskam na teh območjih, oropanemu dostojanstvu in bolj avtoritarnemu pristopu pri urejanju razmer. Seveda pa je vprašanje bolj kompleksno in zahteva več podatkov in analiz.	a

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 7
30. aprila 2015
»»WAS
GOPSPODARSTVO
7
Manjša priključna moč, manj prihodkov
Samo "na račun" Gorenja Komunalno podjetje Velenje lani ob milijon evrov
Velenje, Šoštanj - Poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje je v lanskem letu ustvarila manj prihodkov kot leto pred tem oziroma prodala manj toplotne energije, kot so načrtovali.
»Eden od razlogov za to je bilo
Direktor Komunalnega podjetja dr. Uroš Rotnikje letno poročilo predstavil tudi šoštanjskim svetnikom.
toplejše leto od predhodnih,« je na seji sveta Občine Šoštanj pojasnil direktor Komunalnega podjetja Velenje dr. Uroš Rotnik. Poglavitnejši razlog pa tiči v željah porabnikov toplotne energije po zmanjšanju instalirane moči. »V Gorenju smo lani priključno moč iz 25 megavatov
znižali na 16 megatov, kar je za Komunalno podjetje Velenje pomenilo milijon evrov manj prihodkov.«
Svetnikom je pojasnil tudi lanski minus v višini 52.000 evrov. Nastal je zaradi naložbe v Razvojni center Energija (RCE), v katerem je imelo Komunalno podjetje vloženih ne-
kaj več kot 400.000 evrov. »Ta sredstva smo odpisali in posledično ob 350.000 evrih plusa ustvarili 52.000 evrov minusa.«
a mkp
Okoljevarstvenega dovoljenja še ni
Dokler ga ne bo, bodo nastajali stroški, povezani s pred petimi leti zaprtim odlagališčem nenevarnih komunalnih odpadkov
Milena Krstič - Planine
Velenje - Pred petimi leti so v Velenju po več kot četrt stoletja obratovanja zaprli odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov, kamor so jih letno naložili od 30 do 43 tisoč ton. Zaprtje je pomenilo, da na odlagališče niso več vozili novih odpadkov, ni pa to pomenilo, da je
»misija zapiranja odlagališča« tudi končana.
Kako daleč je danes? »Zapiralna dela v okviru programa so praktično zaključena. Čaka pa nas pomembno vprašanje, to je zagotavljanje finančnega jamstva. O tem pa pogovori na ministrstvu še potekajo,« pravi direktor PUP Sauber-macheija Janez Herodež.
Medtem pa v zvezi z odlagališčem še nastajajo stroški. Povezani so z zakonskim monitoringom in aktivnostmi, ki jih v okviru obstoječe zakonodaje izvajajo na odlagališču. Nastajali bodo tako dolgo, da ne »pridejo do ustrezne odločbe« oziroma okoljevarstvenega dovoljenja.
Prejšnji teden so pridobili zaključno mnenje Ministrstva za okolje in
prostor, Agencije RS za okolje glede dopolnitev, ki jih morajo pripraviti. »Maja naj bi bila oblikovana skupna strategija z lokalnimi skupnostmi o tem, kako ukrepati naprej. Naš cilj je zadevo čim prej končati, ne moremo pa odgovoriti, kdaj to bo, ker to ni v naši moči.«
Redno spremljanje Ekološkega
informacijskega sistema
S toplimi dnevi prihajajo višje koncentracije prizemnega ozona
Velenje - V Šaleški dolini redno spremljajo in nadzorujejo delovanje Ekološkega informacijskega sistema (EIS) za področje varovanja zraka, v katerega se stekajo podatki iz osmih merilnih postaj na območju treh občin in mobilne postaje, ki stoji ob bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj.
V letu 2014 merjeni parametri niso presegali mejnih urnih vrednosti, tudi opozorilne in alarmne vrednosti niso bile presežene.
Bile pa so presežene ciljne vrednosti ozona. Topli sončni dnevi so po-
goj za višje koncentracije prizemne-ga ozona. Pojavljajo se v obdobju od maja do septembra. Spremljajo jih, ker ozon vpliva na zdravje ljudi, rastline in živali. Zato tudi Agencija Republike Slovenije dnevno obvešča javnost o koncentracijah ozona v tem obdobju in napovedi za tekoči in naslednji dan.
Javnost v Šaleški dolini ima možnost stalnega in sprotnega dostopa do podatkov o koncentracijah onesnaženosti zraka na spletnem naslovu http://okolje.velenje.si/.
a mkp
V Šoštanju manj odpadkov
Šoštanj - V PUP Saubermacherju, kjer lokalno gospodarsko javno službo zbiranja in prevoz komunalnih odpadkov izvajajo tudi za občino Šoštanj, lani od tam niso odpeljali tolikšnih količin odpadkov, kot so jih v letih pred tem.
To pa ne pomeni, da so Šoštanjčani manj »smetili«, pridelali manj odpadkov ali bili na tem področju bolj racionalni. Razlog tiči v zelo intenzivnem naložbenem ciklusu (blok 6 Termoelektrarne), ki je zaposloval množico delavcev od drugod. Ti so bodisi bivali na tem območju, bodisi na to območje dnevno potovali in k skupnim količinam odpadkov prispevali svoje.
Zdaj, ko je ta naložba v zaključni fazi in je v Šoštanju manj ljudi, pa se to pozna tudi na količini ustvarjenih odpadkov.
a mkp

Vabljeni v naš prenovljeni Vrtni center na Koroški cesti 40a, kjer vam nudimo pestro izbiro:
• balkonskega cvetja lastne proizvodnje,
semen in sadik zelenjave, dišavnic,
enoletnic in dvoletnic, lončnic, trajnic,
okrasnih loncev in dekorativnih materialov, okrasne drevnine, gnojil, semen ter substratov
Številne lončnice, okrasne lonce in dekorativne materiale boste lahko izbirali po posebej ugodnih cenah.
Pri nas kupljeno balkonsko cvetje, na vašo željo tudi posadimo v vaša korita.
Z vami
p>iyp
► že 20 let.
ZA UREJENO OKOLJE
'jsssssssss*
Hkrati vas vabimo v naš vrtni center PUP-Kalia na Celjski cesti 4 v Velenju, kjer vam nudimo:
•	Široko ponudbo semenskega materiala,
•	Seme koruze ter ostalih poljščin za kmete,
•	Semena vrtnin za profesionalne pridelovalce,
•	Vse vrste rastnih substratov in zemlje za vrt,
•	Specialna gnojila za trato , okrasne rastline, lončnice ter organska gnojila različnih vrst
•	Vrtno orodje, kosilnice in škropilnice,
•	Zalivalno tehniko in pripomočke za zalivanje,
•	Široko ponudbo okrasnih loncev in cvetličnih korit,
•	Balkonsko cvetje lastne ^^^^^ proizvodnje,
vse vrste zelišč, enoletnic, dvoletnic, trajnic in okrasne drevnine
• Sredstva za varstvo in krepitev rastlin
Obratovalni cas:
Od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure Nedelja in prazniki -zaprto
PE VRTNARSTVO PE GRADNJE
Seuiß&uKadt&i
KARBON
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA
«»^AS
30. aprila 2015
Kajuh (spet) prihaja med ljudi
Izšle nove Kajuhove Zbrane pesmi - V prvem tednu maja predstavitev knjige v Šoštanju in Velenju - Objavili 151 zapisov, tudi še neobjavljene pesmi
Velenje, 5. maja - Knjižnica Velenje bo v začetku maja ob 70. obletnici zmage nad fašizmom izdala knjigo »Kajuh, Zbrane pesmi, 2015«. Uredil jo je Vlado Vrbič, na pot med bralce pa jo pošilja tudi s svojo spremno besedo in opombami. Povedal nam je, da ne gre za ponatis zbirke iz leta 1949, čeprav knjiga nosi podoben naslov in podobno naslovnico. Prvič bodo knjigo predstavili v torek, 5. maja, ob 18. uri v Galeriji Šoštanj, dan kasneje, ob 19. uri, pa še v velenjski vili Bianci.
»Kajuh je v svojem kratkem življe-
nju napisal le za dober stot pesmi, ki pa so močno zaznamovale slovensko pesništvo. Zbirka, ki jo je leta 1943 pesnik še sam uredil, je obsegala sedemindvajset pesmi; tudi nekaj naslednjih ni bilo obsežnejših; šele dr. Dušan Moravec je leta 1949 v knjigi Kajuhove pesmi objavil tri-inšestdeset pesmi, jih opremil z znanstvenimi opombami ter dodal prvi obsežnejši Kajuhov življenjepis. Kajuhovo pesniško zapuščino je leta 1966 (skoraj) v celoti - sto sedemindvajset pesmi - prvič objavil in znanstveno obdelal dr. Emil
Cesar v monografiji Karel Destov-nik Kajuh - Zbrano delo. Kajuh in njegova poezija sta med ljudmi globoko vsajena že več kot sedem desetletij. Izdaje zbirk njegove poezije so bile v tem času številne, vendar so bile običajno omejene na izbor njegovih najbolj znanih pesmi. Namen te izdaje pa je bralcu prvič na enem mestu - brez bremena literar-novednih besedil - predstaviti vso poezijo izpod Kajuhovega peresa, saj navadno posegamo le po ožjem izboru njegovih najbolj znanih in že skorajda ponarodelih verzov,« pravi
Vlado Vrbič. V novi knjigi Kajuhovi poeziji dodajajo le kratek oris pesnikovega življenja in nekaj najnujnejših opomb. V prvem delu je zbrana poezija, ki je nastala v času od leta 1938 do okupacije Jugoslavije aprila 1941, v drugem delu pa so pesmi, ki so nastale od začetka okupacije do pesnikovega odhoda v partizane. V zadnjem, najkrajšem delu, so pesmi, ki jih je Kajuh napisal v partizanih. Dodali so Ribičičevi pesmi Na oknu in V mraku gozda, ki sta jima Kajuh in Matej Bor skupno dodala po eno kitico. »Objavljamo 151 zapisov. Želimo si, da gre Kajuh med ljudi, tudi s pesmimi, ki jih doslej niso poznali. Zato bo tudi cena za slovenske razmere izredno nizka - komaj 8,5 evra, kar tudi omogoča relativno visoka naklada - 2500 izvodov.«
a bš
Lutke
obiskale
Šoštanj
Šoštanj, 21. aprila - Pretekli teden so oder šoštanjskega kulturnega doma zavzele lutke. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Velenje, in Zavod za kulturo Šoštanj sta bila organizatorja regijskega srečanja lutkovnih skupin celjske regije. Mladi gledalci so si ogledali štiri lutkovne predstave, in sicer Svinjskega pastirja v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, Kra-
r
/T 1
mM
Iz predstave »Ups, jaz pa sem zelen« skupine Lutkovni mulci osnovne šole Šmarje (foto: Dejan Tonkli)
vo na luni, ki jo je na oder postavila lutkovna skupina Zverinice iz OŠ Petrovče, ter predstavi O orlu, ki je mislil, da je kokoš, ki jo je odigrala Dravinjska župca iz OŠ Dravinja, in Ups, jaz pa sem zelen, v izvedbi
Lutkovnih mulcev iz OŠ Šmarje.
Regijski selektor Matevž Gregorič je bil nad videnim zelo navdušen. Tovrstna srečanja dokazujejo neutrudno delo mentorjev in otrok, ki so še vedno polni idej. Nemalokrat
sodelujejo v celotnem postopku nastajanja predstave, saj lutke pogosto sami izdelajo in nato predstavo tudi odigrajo.
Vedute in portreti
Šoštanj, 23. aprila - Salih Biščic, ki se v Mestni galeriji Šoštanj predstavlja s pregledno razstavo, je dolgoletni član Društva šaleških likovnikov, zadnje čase tudi njihov predsednik. Če je vrsta dogodkov ob Noči knjige razredčila občinstvo, se to na odprtju razstave ni poznalo. Ustvarjalca in prijatelja so pospremili številni ljubitelji umetnosti, zaigrala mu je tudi tamburaška skupina KD Medžimuije. Salih Biščic uspešno razstavlja doma in na tujem, ima več kot dvajset samostojnih razstav, je tudi dobitnik Zlate palete. Slikanju se sploh v zadnjem času, ko mu to življenje dovoljuje, posveča z vso odgovornostjo in predanostjo. Slika v klasični maniri, olja na platno, njegova odlika je realizem, slika tudi portrete, raziskovalna vnema ga vodi v abstrakcijo. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je v svoji kritiki med drugim zapisala:
Salih Biščic je s talentom, voljo, pogumom in brezkompromisno predanostjo mediju svojega izražanja postal realistično profiliran mojster čopiča, ki ustvarja z dolgotrajnim, predanim in preciznim delom v polju slike. Do perfekcije se posveča vidnim vsebinam zunanjega sveta, krajini, tihožitjem, upodobitvam živali in umetnosti portretiranja. Doslednost povzemanja vizualne stvarnosti nekaterim njegovim delom daje že naturalistični značaj. Tehnično dovršene slike premorejo tudi avtorjevo čutenje, njegovo subtilno spremljanje atmosferskega dogajanja, njegovo lovljenje slikovitih trenutkov, predvsem čarobnih dialogov med svetlobo in senco. To so oživljajoči impulzi za njegove notranje uravnotežene kompozicije, za iluzivno poglobljene krajinske poglede, ki te iz prvega plana popeljejo v neskončnost prostora, za njegove skoraj slavnostne uprizoritve mestnih vedut.
Razstava bo na ogled do 20. maja.
a Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli

Prepustite se šepetanju gozdov in žuborenju potokov, spočijte si pogled na zeleni simfoniji brstečega življenja in na živopisnih barvah okolja, zaupajte zdravilnim učinkom termalne vode in spretnim rokam osebja, ki spodbujajo tiste enkratne občutke, ki so združeni v našem sloganu:
NASMEH JE NEPOZABNA MELODIJA SRCA!
Poleg Hotela Vesna in Apartmajskega naselja, ki nudi vse udobje pa lahko svojo dušo razvajate tudi v Wellness centru Zala, hotelskih bazenih ali v Vodnem parku Zora.
Wellness center Zala
Znano je, da nas pestrost izbire privlači, zato verjamemo, da novi wellness omogoča optimalno svetlost, nežnost in prijetnost prostora. V času nenehnega hitenja, kroničnega pomanjkanja časa, smo za vas pridobili priložnost iskanja kančka miru in zavetja. Wellnes Zala vam omogoča popolni odklop. Koriščenje prostorov savn, vas bo zagotovo razorožilo in pomirilo. V hiši se nahaja sedem vrst savn, v katerih se izvajajo programi. Pestrost izbire sledi današnjim sodobnim trendom
in mislimo, da se resnično ne boste opekli. Ko boste dodobra odjadrali z realnosti, vas z veseljem pričakujemo v naših negovalnih prostorih. Razvajamo vas z različnimi masažami, negami in drugimi kozmetičnimi uslugami. Mavričnost naše ponudbe se s tem seveda še ne konča. V našem mozaiku skrivamo še dodatne tri prostore, ki so namenjeni popolni zasebnosti. Morebiti nismo vedno razpoloženi za druženja v klasičnih savnah in wherpoolih, zato si želimo razvajanja samo zase in naše izbrance. Ponujamo vam tri lepotce wellnessa Zala. Lepotci se ki-tijo v obleki starodavnega Rima, orientalske skrivnostnosti ter japonske sončnosti. Prostori so resnično vrhunsko opremljeni. Vsak izmed njih ima parno in finsko sav-
m
erme
olšica
Vodni park Zora
Voda zdravilnega vrelca je ujeta v notranje - zunanji bazenski kompleks s čudovitimi vodnimi atrakcijami (topli vrelci, bazen za otroke, whirpooli, rimske kopeli...) in v Vodni park Zora, ki je s hotelskim bazenom povezan z mostičkom in je prava poletna atrakcija. Tu najdete masažne prhe, tobogan, tlakovane sončne terase, urejene travnate površine za sončenje in odlično kulinarično ponudbo...
Vse to omogoča polna doživetja vsem, ki prihajajo k nam, da bi bolje spoznali tudi sebe. SKRATKA: NUJNO V TOPOLŠICO po razvajanje, zabavo, sanje, počitnice....
no, whirpool, prostor za počitek, minibar, kopalnico in garderobo.
V zgornjem nadstropju se bohoti panoramska kavarna luna. Prostor obdan s steklom, vam bo nudil čudovit pogled na naravo, hkrati pa nudi nepozabna kulinarična doživetja.
Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 9
30. aprila 2015	KULTURA	9
»Z vsakim branjem se knjiga rodi znova«
Tako pravi pesnik, pisatelj in scenarist Feri Lainšček - Ganjen ob razstavi o njegovem življenju in delu
Bojana Špegel
Velenje, Šoštanj, 23. aprila - V
Knjižnici Velenje in Knjižnici Šoštanj so prejšnji četrtek bogato zaznamovali svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Osrednji dogodek Noči knjige v velenjski mestni knjižnici je bila podelitev 66 bralnih značk za odrasle. Prvič je bilo med dobitniki tudi 6 moških, med njimi pa je značko osvoji! tudi župan Bojan Kontič, ki je letos zagovornik Knjižnice Velenje. Pester literarno--kulturni sklop dogodkov so v knjižnici Velenje pod okriljem vseslovenske akcije »Noč knjige« pripravili drugo leto zapored, obisk pa je bil večji kot lani.
Bralna značka za odrasle, imenovana tudi Odprimo knjige, v velenjski knjižnici teče že šest let, število dobitnikov značk pa je vsako leto večje. Letos so bralci lahko izbirali med 21 proznimi in 6 pesniškimi deli. Za osvojitev bralne značke so morali prebrati 5 predlaganih knjig. Med drugim so lahko izbrali tudi roman Ferija Lainščka Orkester za poljube. Prav o njem je pesnik, pisatelj
in scenarist spregovoril na literarnem večeru, ki ga je z nastopom polepšala lanska zagovornica knjižnice Sanja Mlinar Marin. Z gostom sta se (zelo strokovno) pogovarjala Ivo Stropnik in Urška Zupančič.
Življenje s knjigo
Feri Lainšček je bil ganjen že takoj po prihodu v velenjsko knjižnico, saj so v njej pripravili bogato razstavo o njegovem življenju in delu, v razstavišču stekleni dvojček pa so razstavili knjige, ki jih je izbral kot njemu najljubše in najpomembnejše. Takoj po tem, ko si je ogledal razstavo, nam je povedal: »To je prva temeljita razstava o mojem življenju in delu. Zelo so se potrudili, kar se ne zgodi pogosto, zato sem kar malo ganjen. Ob tem me malo skrbi, da se mi že bliža obdobje, ko se začnejo delati evidence. A sam se počutim še mladega. Prvič so me prosili tudi, da predstavim knjige, ki so zaznamovale moje življenje. To je bila priložnost, da malo premislim. Vsak, ki živi s knjigo, hitro najde »svojih« 20 knjig. Verjetno bralcem ne bodo presenečenje, saj sem iz-
bral večinoma romane, ki imajo trdno zgodbo in veliko povedo o času, v katerem so nastali. Dodal sem slovensko poezijo, ki jo zelo cenim, in nekaj stripov, ki jih prebiram z ve-
likim veseljem.«
Obe razstavi si lahko v velenjski mestni knjižnici ogledate še ves maj. Sicer pa je večer zaznamovala tudi uglasbena Lainščkova poezija
v izvedbi pevke Ditke Čepin, mnogi pa so v poznih urah z veseljem prisluhnili pravljičarki Vesni Radova-novič. Lainšček nam je povedal, da močno podpira Noč knjige in da je
samo v zadnjem tednu obiskal 6 slovenskih knjižnic, aprilua je imel 14 nastopov, tako da je res slavil knjigo. »Veseli me, ko vidim, da je knjiga še vedno ljudem blizu, da berejo tudi
slovenske avtorje. Ko se ljudje zberejo ob knjigi, je občutek res lep,« je še dodal. Ni želel razkriti, kaj trenutno ustvarja, saj je vraževeren. Kadar je kaj napovedal, doda, se
je skoraj vedno zalomilo. Vesel pa je, da je v zadnjem času kar nekaj njegovih knjig doživelo ponatis, da bodo kmalu izšle njegove otroške pesmice o živalih, izšle so že zgod-
bice o psičku Goldiju, ki je čisto pravi pes - Ferijev spremljevalec na sprehodih ob Muri. Izdal nam je, da je po številu izvodov med njegovimi številnimi deli zmagovalec roman Namesto koga roža cveti. K temu je dodal: »Skupna naklada je presegla 33 tisoč izvodov. Po številu izvodov sledi roman »Ločil bom peno od valov«. Med romani, ki so »pofilmani«, je to zagotovo Petelinji zajtrk, ki je dosegel fantastičnih 200 tisoč gledalcev. Če merimo po ponatisih, pa je med mojimi deli zmagovalna pesniška zbirka Ne bodi kot drugi, ki je bila doslej šestkrat ponatisnjena in je prodana v 12 tisoč izvodih, kar je za poezijo ogromno.« Ob tem doda, da se med avtorjem in bralcem vedno ustvari magija, ki zanj pomeni novo rojstvo knjige. »Z vsakim branjem se knjiga rodi znova. To je zame čudež, magija. Zato je branje nekaj tako posebnega, saj noben drug medij v človeku ne sproža takšnih občutij kot literatura.« Tisti, ki berejo Ferija Lainščka, zagotovo vedo, kaj je hotel s tem povedati. Ker to čutijo ob vsakem branju.
Feri Lainšček je v velenjski knjižnici užival ob pozornosti, ki so mu jo namenili na razstavi, pa tudi v
pogovoru in druženju z dobitniki bralne značke za odrasle.
Pesniki brali ob jezeru ...
Društvo Revivas Škale je v nedeljo, 26. aprila, popoldan pri Ribiškem domu ob Škalskem jezeru na poseben način obeležilo svetovni dan knjige. Organizirali so prebiranje pesmi iz zbirke Pod vodo vas, nad vodo glas, ki so jo izdali v lanskem letu, v njej pa so združili 79 pesmi 34 avtorjev na temo spreminjanja podobe Šaleške doline v preteklem stoletju. Na prireditvi, ki so ji dali naslov pesmi za vas, se je predstavilo kar 18 avtorjev, tudi vsi štirje nosilni: Dolfe Lipnik, Martin Pustatičnik, Peter Rezman in Gustl Tanšek. Nastopili so še: Jože Ari-

NATUR STANOVANJSKI KREDIT
• ugodnejše obrestne mere za Natur stanovanjske kredite > možnost do 20 % gotovinskega koriščenja
11 banka celje
www.banka-celje.si
Čestitamo ob
prazniku dela
stovnik, Josip Bačic Savski, Milena Blažič, Marija Ana Djordjevič, Miroslava Hrovat, Franc Hudomal, Ivan J. Jakopanec, Marija Jelen, Janez Jelen, Štefka Kovač, Jule Mlinar, Marjan Prislan, Jože Silovšek in Božena Tanšek.
Na prijetni terasi Ribiškega doma ob danes idiličnem Škalskem jezeru so odmevali verzi, prežeti z nostalgijo, lepimi in trpkimi spomini, kna-povščino in še čim. Manjkala ni niti Škalska pravljica. Prisotnim jo je
prebral Dolfe Lipnik, neutruden kulturni delavec, ki je konec marca praznoval 90. rojstni dan. Na pobudo ene od poslušalk je zbrana družba ob zaključku prireditve njemu v čast zapela še nekaj slovenskih pesmi.
Prireditev Pesmi za vas je bila organizirana kot spremljevalni dogodek v sklopu vseslovenskega projekta Noč knjige, katerega namen je promovirati branje in knjigo.
a Vera Pogačar
... in na Pakensteinu
Šmartno ob Paki, 23. aprila - Noč knjige je po znanih podatkih združevala številne dogodke in prireditve in tudi zaradi tega redčila občinstvo. Na gradu Pakenstein v Šmartnem ob Paki so zato le maloštevilni uživali ob edinstveni sceni, ki so jo pripravili narava in člani kulturnega društva Šmartno ob Paki in Gorenje. Ostanki nekoč mogočnega gradu so vznemirjali domišljijo, identična kašča, pred katero je gorel ogenj pa je dogajanje postavila v ne tako davni, bolj domači in prijetni svet druženj, posedanja ob mizi in pogovorov. Člani literarnega društva Hotenja, ki so skupaj z domačimi ustvarjalci pripravili program za ta dogodek, so to dodobra izkoristili. Poezija in proza sta se dvignili proti mogočnim drevesom in se zakotali-li po bregu proti Šmartnemu, ki je že dremalo v zgodnji noči. Sporočilo takih branj in druženj na prostem je jasno, literatura sodi v vsako okolje. Predvsem pa so prvič takole združila moči tri društva in gotovo ne zadnjič.
Zbrane sta pozdravila oba predsednika Drago Tamše in Jože Robida, Noči knjige se je udeležil tudi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, ki se je zahvalil ustvarjalcem. Brali sta Mojca Rozman in Urška Irman iz Šmartnega ter člani društva Biserka Kraljic, Tatjana Vidmar, Božena Tanšek in Milojka B. Komprej, ki je zbrane nagovorila tudi v imenu šaleških literatov.
a MBK
Poslavljanja
Šoštanj, 24. april - Med dogodke minulega tedna se je v Mestni galeriji Šoštanj zapisal glasbeno poetični večer, ki sta ga izvedla Simona & Dani. Oba glasbena ustvarjalca, Dani pa tudi poet, sta v okviru nastopa predstavila svoj CD Poslavljanja. Dani Bedrač, Celjan, avtor teksta in glasbe, je pred desetletji ustanovil skupino Kladivo, Konj in Voda, s katero je igral folk rock, rock in ljudsko glasbo. Kasneje je deloval sam ali v občasnih duetih, od leta 2007, ko je ustanovil skupino Aletheia pa se posveča ustvarjanju znotraj nje. Posnel je več kot petnajst CD-jev, zadnja leta s skupino Aletheia. Simona Kropec je prav tako članica skupine Aletheia, vokal in kitara, občasno igra tudi v drugih sestavah. Je odlična vokalistka pa tudi skladateljica. V Šoštanju sta bila dobro sprejeta, nastopata pa povsod po Sloveniji. a MBK
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»»^AS
30. aprila 2015
O sprejemanju drugačnosti skozi glasbo in ples
Nova predstava Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido ima globoko sporočilo -Kljub temu je zabavna, predvsem pa glasbeno in plesno žanrsko razgibana
ALTERNATOR
Bojana Špegel
Velenje, 20. aprila - Predstava Diaspora, ki so jo v borih štirih mesecih ustvarili dijaki in učitelji Šolskega centra Velenje in Glasbena šola Gvido, je drugačna. Po uspehu in več kot 26 ponovitvah lanske predstave Jukebox.app ustvarjalci, ki so bili sami presenečeni nad sprejemom lanske predstave, z veseljem sprejemajo tudi čestitke za letošnjo. Pa čeprav priznajo, da so se zaradi občutljive tematike, ki so se je lotili v njej, kar malo bali, kakšni bodo odzivi. Strahu ni več, kot kaže, bo tudi nova predstava čisti uspeh.
Plesno-glasbeno predstavo Diaspora so premierno zaigrali 9. aprila. V velenjskem domu kulture so jo do prejšnjega ponedeljka, ko smo si predstavo ogledali tudi mi, odigrali šestkrat. Samo tisti dan štirikrat. Mladim igralcem, plesalcem in glasbenikom se tudi na zadnji, večerni predstavi ni »poznalo«, da je za njimi zelo aktiven dan. Dokazali so - ne prvič, kaj lahko ustvarijo mladi, če jim damo priložnost in imajo dobre mentorje. Tematika nove predstave je zanimiva, hkrati pa tudi občutljiva. Govori namreč o medkulturnosti in sprejemanju drugačnosti. V predstavi pod mentorstvom šestih učiteljev nastopa kar 36 dijakov Šolskega centra Velenje in učencev Glasbene šole Gvido, ki je zopet poskrbela za izvedbo glasbe v živo. Prav to da predstavi pristnost, pa čeprav glasbenike in zbor večinoma vidimo le v sencah luči, saj so postavljeni v ozadje odra. Ospredje je prizorišče dogajanja na železniški postaji in selitve po številnih državah sveta, kar ob prebiranju pisem, ki jih na postaji najdeta glavna igralca, prikupna fant in dekle, spretno prepletajo pevski in plesni nastopi. Kostumografija je izredno barvita, igralci, plesalci in glasbeniki prepričljivi. Vse skupaj nadgradijo še projekcije, igra z odrskimi lučkami in odličen zvok.
Postali so velika družina
Profesorica Maša Kolšek, ki je v Diaspori koreografinja in kostumo-grafinja, je doslej skupaj s svojimi
dijaki ustvarila že niz predstav. Povedala nam je: »Vaditi smo začeli šele konec lanskega koledarskega leta, saj smo decembra še vedno igrali lansko predstavo. Za temo letošnje smo se odločili, ker smo že-
ro resnosti in humorja, predstava je sprejeta tako, kot smo si želeli.« Izvemo še, da so letošnje koreografije povsem drugačne kot doslej, saj dijaki plešejo irske, španske, mehiške, ciganske plese, drugačna, bolj zah-
leli narediti korak naprej. Skupaj z glasbeno šolo Gvido smo želeli ustvariti nekaj, kar da gledalcu tudi misliti, ne le, da se zabava. Segli smo na občutljivo področje sprejemanja drugačnosti in drugih kultur. Tudi na ŠCV imamo dijake iz različnih kultur, različnih držav, kar je bilo pri nastajanju predstave naša prednost. Bilo pa nas je strah, da s predstavo nehote prizadenemo, zadamo čustvene bolečine. Po prvih odzivih sodeč smo našli pravo me-
tevna je tudi kostumografija. »Porabili smo metre in metre blaga, veliko bleščic,« doda Maša, ki nam pove, da vsi sodelujoči v predstavi zelo uživajo, tako na vajah kot na nastopih. »Postali smo velika družina, dijakom pa nastop v predstavi zelo veliko pomeni.«
Poleg naše sogovornice so mentorji v predstavi še Karmen Mikek, Peter Rozman, Bojana Urbanc in Ksenija Veniger iz ŠCV ter Tomaž Pačnik iz Glasbene šole Gvido. Sle-
Pomladno obarvane skladbe
Tako hitro, kot tečejo dnevi, meseci in leta, tako hitro je minila že deveta abonmajska sezona velenjskih godbenikov. Ob njeni najavi so poslušalcem obljubili pet navdi-hujočih večerov s skrbno izbranim sporedom kot poklon skladateljem
različnih kultur in časov. Obljubo so člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, katerega dirigentsko palico vihti Matjaž Emeršič, in njihovi gostje zagotovo izpolnili. Še več - poskrbeli so za presenečenja, ki nam jih ob najavi abonmaja niso
izdali. Razveseljevali so nas glasbeni mojstri, kot sta Mojmir Sepe in Uroš Peric, na zadnjem Spomladanskem koncertu, ki je bil zaznamovan z zgodbami o ljubezni in hrepenenju, pa Tomi Baaron.
a Metka Maric
dnji je avtor glasbenih in vokalnih priredb v predstavi, vodi pa tudi glasbeno skupino na odru, ki so jo letos okrepili tudi z dijaki. Tomaž doda: »Že lansko leto se je energija naše glasbene šole in dijakov in
Ob prebiranju pisem iz pozabljenega kovčka na železniški postaji nas glavna igralca ob glasbi in plesu popeljeta po številnih državah sveta, kjer dobro vedo, kaj je diaspora.
profesorjev Šolskega centra »poklo-pila«, letos smo to še nadgradili. Nadaljevanje sodelovanja je bilo logično nadaljevanje uspeha predstave Jukebox. Diaspora je bolj zahtevna ne le po temi, ampak tudi glasbeno; več je aranžmajev, predelav, na odru je večja glasbena skupina, stili glasbe so zelo različni, imamo tudi violine, trobentače, flavtistko. A to v predstavi, v kateri vse poteka v živo, deluje zelo naravno, rezultat je odličen. Kot solisti nastopajo tako dijaki ŠCV kot učenci naše glasbene šole.« In prav vsi so odlični.
Za konec izvemo, da bodo ponovitve Diaspore nadaljevali maja, ko bodo trikrat nastopili na sprejemih, ki jih pripravlja velenjski župan Bojan Kontič, za izven pa bodo spet zaigrali 20. maja. In zagotovo to še ne bo vse. Na tihem so si želeli 10 ponovitev. Sedaj že vedo, da jih bodo presegli v kratkih dveh mesecih.
Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki so uspešno končali deveto abonmajsko sezono, vabijo, da se jim pridružite tudi pri jubilejni deseti.
Je podjetništvo mladih lahko rešitev
Aleš Ojsteršek
Brezposelnost, s katero se sooča sedanja mlada generacija, ostaja težava in dolgotrajno stanje že nevarno načenja družbeno tkivo. Delež brezposelnih mladih na ravni držav EU Slovenija v povprečju presega, Velenje pa še dodatno. Šele v starostni skupini nad 40 let se občinsko povprečje približa slovenskemu. Ker je dinamika tukajšnjega gospodarstva del širše ekonomske slike in globalno pogojenih gibanj, je zato na mestu tudi vprašanje, ali obstaja kaj, kjer lahko ukrepajo nacionalne ali lokalne skupnosti? Nekaj smo jih v Velenju v zadnjem času zaznali, dejavna je tudi mladinska stran, ki se z njo strukturira-no pogaja za svoj uspešnejši danes in jutri.
Na podlagi usmeritev, ki sta jih objavila OECD in EU, je mogoče izpeljati nekaj spoznanj, najti nekaj odgovorov. Mladi med 20 in 30 let so tako na primer veliko bolj zainteresirani za samozaposlitev kot starejši in tako kljub neizkušenosti in pomanjkanju financ podjetništvo vidijo kot možno kariero. Kakorkoli pa, samo 4 % v skupini 15 do 24 let je samozaposlenih (v EU), v večini gre tako za zelo mala podjetja v primerjavi s 15 %, ki jih predstavljajo podjetja odraslih. Delež v Sloveniji je pod povprečjem in znaša le dobra 2,5 % med mladimi in 12 % med odraslimi. V tej starosti se mladi sicer šolajo, vendar pa je nizek delež tudi odraz obstoječih ovir, ki onemogočajo vzpostavitev podjetja. Področja, na katera se podjetja mladih usmerjajo, sta predvsem gradbeništvo in informatika. Delujejo pretežno lokalno, vendar so v primerjavi s starejšimi bolj odprta za internacionalizacijo. Večina mlajših deluje s krajšim delovnim časom, kar jim omogoča zmanjšati poslovni riziko in pridobiti pomembne izkušnje. Ker noben začetek ni lahek, tudi podjetja mladih delijo enako usodo kot med odraslimi, delež neuspešnih je večji, kar pa bi težko ocenili kot presenečenje, glede na številne ovire, s katerimi se mladi soočajo - pomanjkanje izkušenj, financ, omrežij ipd. in z veliko konkurenco v sektorjih, v katerih načrtujejo delo.
Vendarle pa obstaja nekaj spodbudnih trendov, ki bi jih veljalo izpostaviti. Podjetja mladih, ki obstanejo, imajo v povprečju večji potencial rasti kot podjetja odraslih. Med temi, ki obstanejo tri leta, imajo tista, ki jih vodijo mladi, v povprečju dvakrat večjo rast kot podjetja, ki jih vodijo starejši od 40 let.
Mogoče se je strinjati z avtorji, da bi za boljše ukrepanje potrebovali več podatkov, vendarle pa je mogoče že na teh spoznanjih sporočilo jasno - čeprav je podjetništvo mladih tvegano in ga ne velja videti kot način spopadanja z brezposelnostjo, pa ima potencial seznanjanja mladih z realnimi priložnostmi. Ustvarjanje okolja v tej smeri je tako smiselno in z razvojem je pričakovati koristi za družbo v celoti. Lahko sicer vztrajamo na stališču, da je odpiranje novih delovnih mest stvar gospodarstva, vendarle pa izpostavljenih značilnosti tudi ne velja zanemariti. Še posebej, ker obstaja več dobrih praks, ki so jih uspešno razvile ravno negospodarske sfere - regije in občine. Njihov (primeri Nemčije, ZDA, VB, Francije) hiter pregled pokaže, da gre v večini primerov za podobne principe. Ti vključujejo denarne vložke in profesionalno podporo. Mladinske podjetniške pobude tako prejmejo kombinacijo kulturnega, socialnega in finančnega kapitala. Na ravni občine lahko tako kar hitro prepoznamo nekaj ukrepov, ki gredo v tej smeri, ostaja odprto vprašanje, ali imamo med njimi dovolj povezav. Ali načrtno vzgojo mladih, da znajo delovati projektno in programsko (hiter pregled instrumentov namenjenih mladim (npr. Erasmus+) pokaže, da so velenjske mladinske organizacije v zadnjem razpisnem roku skorajda nadpovprečno uspešne - projekti Mladinskega centra Velenje, Mladinskega sveta Velenje, taborniki iz rodu Lilij-ski gričPesje) dovolj dobro napeljemo še v naslednjo stopnjo, ali imamo razvitih dovolj motivacijskih dejavnikov, da znanja združimo z mladostno motivacijo in spoznanjem, da ju je mogoče učinkovito prevesti v kariere in celo podjetja? Potrebujemo dovolj kritične presoje, saj se ne morem znebiti občutka, da postanemo prehitro zadovoljni. Zgovorna je namreč statistika, da se povečuje delež posameznikov, ki se zaposlujejo zunaj območja občine.

107.8 MH 5,
- Velenje

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 11
SQ. aprila 2Q15
""^jIS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Novinarji smo obiskali Zagreb
Novinarji celjskega društva, v katerega se povezujemo tudi Ve-lenjčani, tradicionalno organiziramo tudi kakšen izlet, da si tako širimo obzorja, pa tudi za to, da skupaj preživimo kakšno prijetno urico. V dobrih starih časih so bili to večdnevni izleti, ki pa si jih zdaj težko privoščimo. Odločitev, da
gremo tokrat na enodnevnega, je bila očitno prava. Že dolgo se nas ni odzvalo toliko (avtobus smo napolnili do zadnjega kotička), razpoloženje pa je bilo kljub aprilskemu vremenu odlično.
Obiskali smo grad Tabor v Hrvaškem Zagorju, prisluhnili pripovedim o Veroniki Deseniški in Celj-
skih grofih, pokusili zagorske dobrote in jo mahnili do Zagreba, ki vedno znova navduši. Med drugim smo si ogledali Muzej prekinjenih zvez in se zamislili ob mnogih pretresljivih izpovedih. Seveda smo uživali tudi v tamkajšnjih kavarni-cah. Bili pa smo še v slovitem gledališču Kerempuh, kjer smo se do
solz nasmejali satiri na aktualne hrvaške razmere Made in Hrvaška. Marsikaj v igri nas je spominjalo na politično dogajanje doma.
Sicer pa je za naše društvo pomladanski čas običajno zelo ustvarjalen. Uredniški odbor je že začel pripravljati našo humoris-tično revijo Pipec, izšla naj bi na začetku junija, 30. maja pa načrtujemo prav tako tradicionalno novinarsko kegljanje.
»Veronika Deseniška«, ki se je slikala z nami, nam je pričarala številne zgodbe
GLASBENE novice
I
ave
Mavrica

Ave posneli skladbo z Alenom Islamovicem
Legendarna velenjska skupine AVE predstavlja novo skladbo z naslovom Ljubezen za vse / U ime ljubavi. Singl je nastal kot plod sodelovanja skupine z legendarnim pevcem Alenom Islamovicem, nekdanjim vokalnim solistom skupin Divlje jagode in Bijelo dugme. AVE sicer pripravljajo svoj tretji album, novi singl pa je po skladbi Mavrica že drugi, ki ga predstavljajo pred izidom ploščka. Velenjska skupina se letos odpravlja tudi na tritedensko jesensko turnejo po Južni Ameriki, ko bodo nastopili v Argentini, Braziliji, Urugvaju in Čilu.
Neisha v novi podobi
Ravnjak na snowboardu in Mourad Derbal-Mury v ringu, vsak virtuoz na svojem področju. Njihove vra-golije se v videu prepletajo z vrago-lijami vražje gibčne plesne skupino Dragon Ladies oz. Zmajčic.
Spajsice spet skupaj?
Prihodnje leto bo minilo 20 let od nastanka nekoč zelo priljubljene britanske dekliške skupine Spice Girls. Ob tem so se pojavili namigi, da naj bi se dekleta, ki sicer ne nastopajo več skupaj, ponovno zbrala. Govori-
Catalogue (FRA) in Nakajima (SLO) v eMCe placu
Dan po prazniku dela, v soboto, 2. maja, velenjski eMCe plac vabi na koncert dveh zasedb. Nakajima je bend, ki je nastal iz pepela preminule velenjske zasedbe Wreck. Njihova glasba je nekakšna mešanica noise rocka, punka, hardcora 80-ih in še česa. Gre za mešanico glasbenih izkušenj članov iz njihovih predhodnih zasedb (Wreck, Stran-ci, It's Not 4 Sale, Daddy's Pudding, Platfuzz, Wasserdicht ...). Drugi na-
bolj popularnega glasbenega izvajalca. Premagala je Modrijane in Jana Plestenjaka in tako dobila svojega drugega viktorja. Nagrade sta bili tako Tanja kot njena založba Gong Records zelo veseli, saj pomeni izjemno priznanje njenemu delu. V lanskem letu se je še bolj angažirala in pripravila material za novi album, pripravila zelo uspešno promocijsko turnejo z dvajsetimi samostojnimi koncerti, posnela tri videospote, organizirala tri ekskluzivne dogodke - Žagarije in se udeležila več kot trideset dobrodelnih prireditev. Vse to so ves čas spremljali njeni zvesti poslušalci, glasbeni uredniki in
Neisha je pri pripravi svojega novega singla z naslovom We Can Die Young združila moči s švicarskim producentskim dvojcem Empirical Brothers, kar je v njen glasbeni izraz vneslo povsem nov pridih. Z novim valom svežine dobi skladba v slogu trapa in hip-hopa še dodatno razsežnost, postane še bolj drzna, hkrati pa postreže z adrenalinskim videom, pod katerega se je podpisal Marko Maag. V njem nastopajo Rok Bagoroš na motorju, Tim Kevin
ce je sprožila nekdanja članica Melanie Brown, znana kot Mel B, ki je namignila, da goji upanje, da bi se dekleta ob obletnici spet zbrala. Po razpadu so že nastopila skupaj, in sicer leta 2012 na zaključku olimpijskih iger v Londonu. V devetdesetih letih zelo popularno skupino so poleg Melanie Brown sestavljale še Victoria Beckham, Geri Hal-liwell, Emma Bunton in Melanie Chisholm. Delovale so v letih 1994 do 2000, nato so se razšle in se ponovno vrnile v letih 2007-2008, nato pa dokončno razpadle. Po svetu je skupina prodala več kot 80 milijonov izvodov singlov in albumov.
stopajoči ta večer pa bo francoski bend Catalogue, post punk trio iz Marseillea, ki se je na sceni pojavil leta 2012. Njihova glasba temelji na hipnotičnem ritmu in ostrem zvenu kitar, v ozadju pa se sliši ženski glas s francoskim naglasom, ki divje prepeva ali šepeta besedilo pesmi. Koncert se bo pričel ob 21. uri.
Drugi viktor za Tanjo Žagar
Na letošnji podelitvi viktorjev je Tanja Žagar osvojila viktorja za naj-
medijske hiše in jo na koncu tudi zasluženo nagradili. Viktor ji daje nov zagon, zato tudi v letošnjem letu že pripravlja material za novi album, ki bo izšel novembra in ga bo zaznamovala z velikim koncertom v Ljubljani ob 10. obletnici samostojne glasbene poti.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ANDREJ ŠIFRER - Ženske morajo imeti ta zadnjo
2.	PLIš - Besede, besede
3.	6 PACK ČUKUR - Keremičarski bluz
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Grajski kvintet - Dajmo Peter
2.	Skupina Nevihta - Jočem
3.	Juhej - Mala moja
4.	Ansambel Tonija Verderberja - Vračam se domov
5.	Popotniki - Si rekla
6.	Mladika - Ko sem zaljubljena
7.	Šok kvintet - Ta punca naša
8.	Tik tak - Tik tak polka
9.	Veseli Dolenjci - Venček domoljubnih
10.	Pajdaši - Košček sreče
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
MARAAYA
24 predstavnikov letošnje Evrovizije se je 19. aprila zbralo v Amsterdamu, kjer so nastopili na posebnem koncertu pred izborom. Med njimi sta bila tudi člana dueta Maraaya, ki pred odhodom na Dunaj 5. maja pripravljata poseben dogodek, posvečen letošnjemu evrovizijskemu nastopu.
MANOUCHE
Skupina Manouche je za pesem 'Stisn se k men' v goste povabila Alenko Godec. Poleg skladbe vzbuja zanimanje videospot v obliki animacije, katerega režijo je prevzel Marco Grabber, ki sicer v zasedbi nastopa kot DJ in je del kolektiva že od samega začetka.
MAGNIFICO
Magnifico se po sedmih letih vrača z novo skladbo. Tivoli je prva pesem z njegove prihajajoče plošče, posvečene poslednjim romantikom in večnim ide-
alistom. Naslov plošče in hkrati prvega singla vzbuja spomine in slika razglednico iz parka Tivoli, s katero se lahko poistoveti vsak, ki se je kdajkoli sprehodil skozenj.
AVTOMOBILI
Novogoriška zasedba Avtomobili po albumu Pozna pomad, ki je izšel leta 2012, napoveduje nov album. Na njem bo enajst skladb, prve pa so že posnete. Kot je povedal frontman skupine, Marko Vuksanovic, bo glavna tema albuma, ki sicer še nima naslova, zima. Nov album naj bi luč sveta ugledal jeseni.
FOLK IDOLI
Lani so uspešno nastopili na Melodijah Morja in Sonca 2014 in s singlom Dobro jutro osvojili zlato plaketo za aranžma. V teh dneh pa predstavljajo novi single in videospot z naslovom Trik. Avtor skladbe je Bor Zuljan, kitarist skupine Šank Rock, pod videospot pa se je podpisal Andrej Pratnemer.
Oglašujte na
Pokličite 03 898 17
■ mz
Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 12
12
»»WAS
30. aprila 2015
^^ »Ne se hecat. Kdo je pa pomislil na to, da je I. april dan šaljivcev in lažnivcev? Za
sejo nadzornega odbora je bil izbran naključno. Če ti kaj pomaga, ti lahko povem, da smo odločitev, da je zaključni račun proračuna Občine tak, kot mora biti, sprejeli po temeljitem pregledu deset dni po tistem, ko smo se sestali,« je namigovanja, da bi lahko bilo na I. april kaj narobe, svetnika Borisa Lambizerja zavrnil predsednik nadzornega odbora Milan Kopušar. Da se s financami ni šaliti, bo pa že vedel. Sam je bil nekdaj župan.
^^ »A ti kaj veš, kdo je Šolo zdravja v Šoštanju preimenoval v Oranžno invazijo?« se je podžupan Viki Drevz vprašanjem obrnil na predstavnico za stike z javnostjo Tjašo Rehar. »Tudi če bi vedela, ne bi povedala,« je bila odločna. Ta barva ima v Šoštanju več pomenov. Enega je dobila še v času Oranžnih cunamijev, ki pa so kasneje, resnici na ljubo, pobledeli. Nekateri so se celo prelili v povsem drugo barvo.

a a »Kako smo ga včasih fedrali! Kako smo kopali.
Kako smo držali skupaj ... Kakšni časi so to bili,« je nekdanjemu direktorju Premogovnika dr. Francu Žerdinu rekel upokojeni rudar Fadil Krupic - Beli in se potožil: »Zdaj pa... Boš verjel ali ne, včasih ne morem spati, ko premišljujem, kako globoko danes koplje rudar.«
ZANIMIVOSTI
®®®®®®®®®@®Q®®Q
V lončku jogurta mleko krav iz 60 različnih kmetij
OriginTrail je ime aplikacije, ki so si jo zamislili in jo oblikovali mladi Slovenci, združeni v podjetje Pro-speh, in katere namen je preverba porekla mleka v mlečnih izdelkih. Postopek je zelo preprost: potrebuje le pametni telefon z operacijskim sistemom android ali ios in naloženo omenjeno aplikacijo. Ko na izdelku, na primer jogurtu, poske-niramo črtno kodo, se na zaslonu mobilnika pokažejo osnovne informacije o izdelku, kot sta njegov opis
in tabela prehranske vrednosti. Za preverjanje porekla mleka pa mora vnesti še datum poteka uporabnosti in že se v zelenih balončkih prikažejo lokacije krajev, od koder so kmetije, ki so dale mleko zanj, njihova povprečna oddaljenost od mlekarne in pot, ki jo je do te opravila cisterna z mlekom. Prvi rezultati so pokazali, da je lahko v lončku jo-
gurta mleko od krav iz 60 različnih kmetij, v hlebcu sira pa je lahko zamešano mleko iz več kot sto kmetij. Za zdaj je z OriginTrailom mogoče preveriti le poreklo mleko v izdelkih mlekarne Celeia, se pa v podjetju pogovarjajo še za sodelovanje z nekaterimi drugimi proizvajalci.
Definicija popolnosti
Več kot leto dni so obdelovali, po-lirali in izpopolnjevali diamant, ki je bil tokrat na dražbi v hiši Sotheby's. Gre za brezhiben 100-karatni diamant, ki je na voljo le redko. »V zadnjih 25 letih je bilo na dražbah doslej le šest primerljivih diamantov, ki tehtajo več kot 100 karatov,« so povedali v draž-beni hiši. »Gre za definicijo popolnosti,« je ocenil direktor oddelka za dragulje
in povedal, da je bil diamant prodan za 22,1 milijona ameriških dolarjev (nekaj več kot 20 milijonov evrov). »Barva je bolj bela od bele, nima nobenih notranjih nepopolnosti in je tako prozoren, da bi ga lahko primerjal le z bazenom ledene vode,« so še povedali v dražbeni hiši.
Kitajci na skušali spremeniti gen na zarodkih
Ne glede na žive diskusije okrog etičnosti pokusov na človeških zarodkih so kitajski znanstveniki te dni objavili informacijo, da so uspešno spreminjali genome človeških zarodkov. Kot so zapisali, so zarodke dobili iz klinike za zdravljenje
so manipulirali z geni 86 zarodkov in počakali 48 ur, da bi videli, ali je spreminjanje genoma uspelo. Preživelo je 71 zarodkov. 54 so jih nato testirali in ugotovili, da je le pri 28 prišlo do uspešnega spoja genskega materiala, a je le del vseboval nadomestni genski material.
Test za hiv za domačo uporabo
v odgovor na virus - v kapljici krvi. Ob pozitivni diagnozi se na pripomočku za testiranje pojavita dve vijolični črtici.
Svetovni splet na papirju
Britanska študenta sta si zastavila težko vprašanje: koliko papirja
neplodnosti, pri čimer zarodki sami niso bili sposobni za življenje, saj so bili oplojeni z dvema semenčicama in so imeli dodaten niz kromosomov. Na teh zarodkih so torej kitajski znanstveniki poskušali spremeniti gen, ki je odgovoren za beta--thalassaemio, potencialno smrtno krvno bolezen. Uporabljali so tehniko za gensko manipulacijo CRI-SPR/Cas9, na koncu pa ugotovili, da ima ta metoda (pre)resne omejitve, da bi jo lahko uporabljali v medicinske namene. Kot so še opisali,
daj prvi zakonsko odobreni test za preverjanje prisotnosti virusa hiv za domačo uporabo. Test, ki ga posameznik opravi sam, obljublja rezultat, ki naj bi bil pravilen v 99,7 odstotka, in to v zgolj 15 minutah. »To, da veš, kakšen je tvoj status glede hiva, je ključnega pomena, začetek prodaje tega proizvoda pa bo ljudem omogočil, da se diskretno testirajo, ko želijo in kjer se počutijo udobno,« je dejala ustanoviteljica podjetja, ki test prodaja. Hiv Self Test, kot se imenuje proizvod za samotestiranje, se odzove na protitelesa - beljakovine, ki jih telo tvori
bi potreboval človek s tiskalnikom, da bi mu uspelo natisniti ves svetovni splet? In sta se lotila iskanja odgovora. Predpostavila sta, da povprečna spletna stran (medmrežje jih sestavlja približno 4,5 milijarde) v natisnjeni obliki zaseda dobrih 30 listov formata A4. Rezultat: za celotni splet bi potrebovali približno 136 milijard papirnatih listov standardnega formata A4; če bi to nepredstavljivo gmoto papirja zložili v en sam stolp, bi bil visok več kot 13 tisoč kilometrov, kar je več od premera Zemlje.
frkanje
» Levo & desno «
Pravo in prav
Nekaterim se vse bolj dozdeva, da ima v našem pravu vsak svoj prav!
Že slišano
Priča smo bili novemu shodu proti umestitvi hitre ceste skozi območje Braslovče. Nov shod, sicer pa nič novega.
Veliki teden
Za nekatere je ta teden spet veliki teden. Če so združili Dan upora s praznikom dela. Za druge je bil veliki teden prejšnji. In zaradi odmevov še vedno traja.
Pogled naprej
Mladi so na lepakih predstavili svoj pogled na to, kakšna bo Šaleška dolina čez 15 let. Nekaterim se je zdelo to nemogoče, saj še mnogi odrasli ne vedo, kakšna naj bi bila.
Vprašanje
Po zadnjih dogajanji pri nas je Slovenija spet razdeljena na dva dela. Eni menijo, da je končno zmagalo sodstvo, drugi, da je doživelo veliki udarec. Težko je reči, ali je tudi v tem primeru resnica nekje vmes.
Na Triglav!
V enem od celjskih trgovskih centrov je na ogled kopija Aljaževega stolpa s Triglava v naravni velikosti. Glede na to, kako pridno se nekateri slikajo ob njem, bomo imeli pri nas kmalu še več takih, ki se bodo hvalili, da so bili na Triglavu!
Čistke
Spomladanske očiščevalne akcije so večinoma mimo. Nekateri pa se zadnji čas bojijo kakšnih drugih pomladnih očiščevalnih akcij.
Umazano delo
Nikakor ni res, da imajo vsi inšpektorji le lepo pisarniško delo. Nekateri imajo tudi umazano. Brskajo po odpadkih!
Knjižna
Slišimo opozorila, da Slovenci vse manj kupujemo knjige. Če bi imelo več Slovencev knjižnice (delovne) bi verjetno tudi po knjigah bolj posegali.
Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 13
30. aprila 2015
""^Jis
ZANIMIVO
13
Braslovčani ponovno proti hitri cesti
Braslovče, 22. aprila - Civilna iniciativa Braslovče se je s protestom znova odločno postavila v bran kmetijskim površinam, ki so, kot pravijo »žrtveno jagnje« bodoče trase avtoceste. Ocenjujejo, da hoče država izpeljati tisto različico avtoceste, ki je dražja, daljša in uničuje rodovitno prst. Menijo, da za vsem stoji t. i. »velenjski lobi« in da se je vlada marca očitno vdala političnim pritiskom iz Velenja, ki drugim občinam vsiljuje svoje kaprice, med tem, ko je v njihovi občini potek trase, ne glede na to, katero varianto trase izberejo, povsem enak. «Motiv ni navezati Gorenje, ker to zagotavljata obe trasi. Ali želijo na račun Braslovčanov in ostalih davkoplačevalcev reševati nasedle zemljiške špekulacije povezanih oseb ali pa je vmes kakšna druga sporna energetska investicija,» so zapisali.
Na protestu so se jim pridružili še predstavniki Civilne iniciative Šmartno ob Paki, ki podobno nasprotujejo predvideni trasi.
Stališča velenjske občine so sicer jasna. Čimprejšnja povezava na hitro cesto, pri čemer diskusijo, katera različica je najustreznejša, prepuščajo strokovnjakom. Jasno pa je, da bolj zagovarjajo različico, za katero menijo, da jim bolj ustreza.
O pomislekih civilne iniciative iz Šmartnega ob Paki in o odgovoru vlade braslovški civilni iniciativi, pišemo posebej.
— .t» t.	^¡rr.—	, v
V? li..

* » ■■■; - «.t vrv
p
Ta trasa za nas ne bo nikoli sprejemljiva
Civilna iniciativa Šmartno ob Paki proti trasi hitre ceste F 2/2 -Močno poslabšanje bivalnih pogojev blizu 300 prebivalcev
Tatjana Podgoršek
Med protestniki v Parižljah pri Braslovčah so bili tudi nekateri člani Civilne iniciative Šmartno ob Paki.
»Ta trasa tudi za nas ne bo nikoli sprejemljiva in naredili bomo vse, da se ne bo nikoli uresničila,» nam je dejal njen predstavnik Martin Podgoršek in nadaljeval: »Mi ne postavljamo toliko v ospredje velikosti kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki bi jih cesta uničila, čeprav te tudi v našem okolju niso zanemarljive. Naš najtehtnejši argument proti trasi je močno poslabšanje bivalnih razmer blizu 300 prebivalcev predvsem vaške skupnosti Podgora v
občini Šmartno ob Paki in sosednjega naselja Podvin v občini Polzela. Med njimi so mlade družine, ki so si šele zgradile svoje domove ali jih še gradijo, cesta pa bi potekala 50 do 100 metrov od njihovih hiš. Zaradi CO2, prašnih delcev in še česa obstaja veliko tveganje za bolezni dihal, kar so potrdile raziskave. To, da je varianta ceste F2 -2 prava rešitev za boljšo cestno povezavo za Zgornjo Savinjsko dolino, je navadna manipulacija. Občani bi se vozili približno 6 kilometrov dlje v Podgoro za to, da bi obrnili proti Velenju.« Podgoršek je še dejal, da bi trasa onesnažila tudi gozdni rob gore Oljke, saj bi v dolžini treh kilometrov od kamnoloma v Podgori
potekala v 5 do 5,5 % klančini, kar pomeni, da bi se dvignila za približno 110 metrov.
Za zdaj se predstavniki civilne iniciative s svojimi zahtevami pri vodstvu občine Šmartno ob Paki še niso oglasili, ker so »zagnali« aktivnosti znova po objavi informacije o vnovični aktualnosti trase F 2-2. »Z vodstvom lokalne skupnosti smo se pogovarjali o prvotni trasi F2, ki bi sekala lokalno skupnost na dva dela in tej je takrat nasprotovalo tudi samo, glede trase F 2 -2 pa je bilo neodločno.«
Na vprašanje, koliko članov šteje Civilna iniciativa Šmartno ob Pa-ki, je Martin Podgoršek odgovoril: »Pristopno izjavo je leta 2010 oziro-
Martin Podgoršek: »Trasa F2 -2 ni razvojna priložnost občine Šmartno ob Paki, bolj zaviralka turizma kot prednostne gospodarske panoge v lokalni skupnosti.«
ma 2011 podpisalo 780 prebivalcev občine Šmartno ob Paki. Trenutno se sestaja blizu 50 ljudi. Aktivnosti nameravamo razširiti, saj menimo, da bi glede trase morali kaj reči še mnogi drugi, med drugim člani turističnega in planinskega društva, saj bi izgubili eno najbolj obiskanih rekreacijsko turističnih poti.« a
To je bila velikonočna pisanka
Medtem ko ni nič nenavadnega, da krava povrže dve teleti, so trojčki prava redkost. Po nekaterih podatkih naj bi trojčke skotila le ena krava od deset-tisočih. Na velikonočno soboto se je to zgodilo na kmetiji Milice in Franca Vinder Hrustelja v Črnovi, kjer je krava Lena skotila tri teličke.
»Kar verjeti nista mogla besedam sina, ki je ob prihodu iz hleva dejal, da imamo trojčke, da so vsi živi in da migajo. Krava je skotila prehitro, za vse je poskrbela sama. To je bila res lepa velikonočna pisanka, ki smo je bili zelo veseli,« je dejala na obisku Milica in nadaljevala: »Pomembno je, da je naraščaj zdrav. Želimo si, da bi bile plemenske, vendar bomo počakali na mnenje veterinarja in njegova nadaljnja navodila.«
Na kmetiji imajo v tem trenutku 17 glav živine, ukvarjajo se predvsem s prirejo bikov in mleka. Slednjega oddajo mlekarni v Arji vasi 42 tisoč litrov na leto. »Kmetija je majhna. Sodi med hribovske, zato je veliko ročnega dela. Obdelava vsak košček zemlje. Imamo 16 hektarjev lastnih površin, od tega je 9 hektarjev gozda, hektar pa imamo v najemu. Dela je od jutra do večera dovolj za oba, za preživetje pa ne. Mož je k sreči že upokojen. Vse, kar zasluživa, vlagava v razvoj kmetije.«
Nova kmetijska politika, pravi Milica, je pisana na kožo velikim kmetijam, ki obdelujejo velike površine na ravninah. Namesto da bi na majhne in še hribovske povrhu država bolj gledala, jih očitno želi uničiti. »Poudarjajo pomen samooskrbe, delajo pa povsem drugače. Vajeni smo trdega, poštenega kmečkega dela, zato vztrajamo. Upava, da bo vsem razmeram navkljub najina prizadevanja nadaljeval eden od treh otrok, čeprav se vsi izobražujejo.«
Načrtov imajo veliko. Kdaj jih bodo lahko uresničili, pa sogovornika ne vesta. Marsikaj je treba posodobiti. »Postopoma se bomo lotevali stvari. Veliko je vredno, da delamo pošteno in živimo skromno. S čisto vestjo mirno zaspiva, ko utrujena leževa k počitku. Upava, da bodo kdaj prišli boljši časi in da nama bo služilo zdravje,« sta še dejala ob slovesu Milica in Franci.
aTp
Pojasnilo ministrstva ob protestu v Parižljah
Podatki, s katerimi je na protestu proti hitri cesti F2-2 »operirala« Civilna iniciativa Braslovče, niso točni - Poleg dolžine trase in cene je treba upoštevati še druge dejavnike
Milica in Franci z naraščajem - tremi teličkami
Parižlje - Ljubljana, 23. aprila -
Ministrstvo za okolje in prostor je po sredinem protestu civilne iniciative Braslovče, ki so ga v Parižljah pripravili zaradi nestrinjanja z gradnjo hitre ceste proti Velenju na trasi F2-2, na medije naslovilo nekaj pojasnil o njihovih izjavah, saj naj ne bi bile točne. Investicijska vrednost trase F2-2 Velenje-Šentrupert po idejnem projektu iz avgusta 2012 znaša 314 milijonov evrov in ne 480 milijonov evrov, kot navaja civilna iniciativa. Poudarjajo, da se ta številka ne sme primerjati z ocenjenimi vrednostmi drugih variant trase, ker za druge variante ni bil izdelan natančen idejni projekt, ampak so investicijske ocene samo na ravni študije variant. Varianta F2-2 Velenje-Šentrupert je bila glede na prvotno varianto F2 spremenjena in v velikem delu umaknjena s kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini na pobočje Gore Oljke. Vsaka trasa pa poleg dobrobiti za veliko večino prebivalcev prinese tudi drugačne vplive, zato bodo vsi posegi v namakalne sisteme in hmeljske žičnice ob gradnji sanirani. Ob tem na ministrstvu za okolje poudarjajo, da je prostorsko načrtovanje in umeščanje objektov v prostor vedno iskanje kompromisnih in izvedljivih rešitev, pri čemer ni mogoče sprejemati odločitev le na osnovi ozkih segmentov, kot so kmetijska zemljišča, dolžina trase in cena, ampak je potrebna analiza, povezava in sinteza vseh dejavnikov, tudi gospodarskih, socialnih in
okoljskih. Varianta F2 je bila že leta 2008 strokovno ocenjena kot celostno najustreznejša trasa v študiji variant, ki je obravnavala in analizirala vse te vidike.
Na ministrstvu poudarjajo še, da umeščanje 3. razvojne osi v prostor poteka že dobrih deset let, cesta pa je vitalnega pomena za ohranitev in nadaljnji razvoj savinjsko-šaleške in koroške regije. »Vlada je ocenila, da je treba desetletno umeščanje zaključiti in da je smiseln kompromis načrtovanje nove ceste po varianti F2-2. Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima vsaka trasa v nekem segmentu svoje pomanjkljivosti. Na trasi Velenje-Šentrupert so to kmetijska zemljišča, na trasi Velenje-Podlog ohranjanje narave, na trasi Velenje-Arja vas pa zapiranje koridorja, poleg tega pa ta ne bi rešila težav s prometom v mestu Velenje in navezave na traso od Pesja do Koroške, ki je v prostor že umeščena. »Že iz študije variant izhaja, da je varianta F2-2 prometno učinkovita, ustrezno rešuje promet v Velenju, ohranja prost koridor na obstoječi cesti Arja vas-Velenje, omogoča nemoteno prometno povezavo Koroške z osrednjo Slovenijo tudi med gradnjo, ustrezno navezuje turistična območja Zgornje Savinjske doline ter se navezuje na že umeščen odsek Velenje jug-Slo-venj Gradec jug. To varianto podpira tudi gospodarstvo in občine Zgornje Savinjske ter Šaleške doline,« še dodajajo.

Pravi naslov za uspešno reklamo!

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 14
14
MED VAMI
Mladi risali našo prihodnost
»»^AS
30. aprila 2015
Zmagovalci gredo na izlet
Osmošolci sedmih šol iz Šaleške doline so s plakati sporočili, da se boj za boljše okolje nikoli ne konča - Leta 2030 so »upali« narisati tudi hitro cesto in novo železnico
Bojana Špegel
Velenje, 22. aprila - Letošnji dan Zemlje, ki so ga po vsem svetu obeležili prejšnjo sredo, je potekal pod geslom:« "Mi moramo prevzeti vodenje." Cilj dneva Zemlje je spodbuditi vse ljudi k dejavnemu in odgo-
štanja in Šmartnega ob Paki, veliko novega o ekoloških prizadevanjih v dolini je izvedelo več kot 300 osmo-šolcev. Kot so nam povedali, so uživali, saj gre za »nešolsko« podajanje znanja, v katerega so aktivno vključeni tudi sami.
Letošnji projekt je bil že 21. po vr-
pozdravu osnovnošolcem v dvorani Centra Nova poudaril tudi velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, ki je ob tem spomnil, da je pred kratkim minilo 140 let začetkov rudarjenja v dolini. Osmošolcem in njihovim mentorjem pa je spregovoril tudi direktor ERICa Marko Mavec, ki je
doline najprej teoretično predstavili potek sanacije doline. Predavanjem so sledili terenski ogledi. Tretji in zadnji del pa je namenjen mladim, ki potem pripravijo izdelke na določeno temo. Že nekaj let so to plakati. »Rdeča nit celotnega projekta je vsa leta celovita okoljska sanacija
vornemu delovanju za trajnostni razvoj, strokovnjaki pa ob tej priložnosti opozarjajo na ranljivost planeta, na katerem živimo. V Šaleški dolini so dan, ko glasno opozarjamo, da imamo le eno Zemljo, zaznamovali z zaključkom projekta »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«, ki je le droben košček planeta. V njem je v letošnjem šolskem letu sodelovalo sedem osnovnih šol iz Velenja, Šo-
sti. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Inštitut ERICo sta prvo generacijo osnovnošolcev v projekt vključili leta 1994. Tudi zato, ker so bila takrat ekološka prizadevanja v nekoč močno onesnaženi dolini že vidna in občutna. Sanacija se je začela leta 1987 in še traja. Gre za proces, ki nikoli ne bo končan, saj je Šaleška dolina zaznamovana z rudarjenjem in energetiko. To je v
slikovito orisal pot ekološke sanacije doline. »Nekoč je bila ta dolina črna packa na zemljevidu. Danes ni več, v dveh desetletjih in pol je bilo za bolj zdravo okolje storjeno ogromno,« je poudaril.
Strokovni vodja projekta je bil Klemen Kotnik z ERICa. Povedal nam je, da je projekt sestavljen iz treh delov; v novembru so raziskovalci osmošolcem 7 osnovnih šol Šaleške
Po tem, ko je posebna komisija med 18 plakati na temo »Šaleška dolina 2030« izbrala 8 najboljših, je o zmagi odločala predstavitev plakata. Vsi avtorji plakatov so se potrudili, najbolj pa so navdušila dekleta 8. b razreda velenjske OŠ Antona Aškerca. Avtorice zmagovalnega plakata so Maja Šafarič, Maša Kaiser, Živa Nahtigal in Zoja Štrukelj. Drugo mesto so osvojili učenci 8. razreda Centra za vzgojo in izobraževanje Velenje, tretje pa osmošolke OŠ KDK Šoštanj Za nagrado jih bodo organizatorji junija popeljali na enodnevni izlet.
bodo v dolini nosilci razvoja. »Tudi letos so izdelali zanimive plakate; eni so bili bolj pozorni pri vsebini, drugi pri podobi. Ideje so dobre, upam, da se bodo tudi uresničile,« še izvemo. Tinca Kovač iz MZPM Velenje, ki opravi organizacijsko
plat projekta, je še poudarila, da je vesela, ker so vsa leta mladim predstavljali prave, verodostojne podatke o sanaciji okolja v dolini. »Poleg tega mladi v projektu res uživajo, kar je pomembno.«
Zmagovalna ekipa iz 8. b razreda OŠ Antona Aškerca med predstavitvijo plakata.
doline, ki je iz enega najbolj onesnaženih območij v dobrih dveh desetletjih postala tipičen primer saniranega območja. Vsi, ki so pri tem sodelovali, so lahko ponosni,« je poudaril. Kot tudi, da mladi v projektu vedno uživajo, spoznajo pa tudi, da sanacija okolja ni nikoli zaključena. Verjamejo, da bodo mladi tudi zato bolje ravnali z okoljem, saj bodo ne nazadnje čez desetletje oni tisti, ki
Rekli so )
Leonora Brojaj, 8. razred CVIU Velenje: »Naš plakat je bil izbran med 8 najboljših, česar smo res veseli. Prepričana sem, da so naše ideje zanimive. V letu 2030 bi radi v Velenju recimo imeli dvonadstropni avtobus, več prostorov za zabavo, še več šol. Pri izdelavi plakata smo vsi nizali ideje, zelo smo uživali, ko smo jih likovno prenašali na papir. Projekt nam je dal v prvem delu veliko znanja, v drugem pa tudi zabave.«
Danaja Pokršnik, OŠ Antona Aškerca: »Tudi naš plakat je med osmimi najboljšimi, zato smo pripravili tudi predstavitev plakata. Priznam, da smo bile avtorice kar presenečene, da so nas izbrali, saj smo zadnji trenutek izvedele, da bomo morale ideje o Šaleški dolini v letu 2030 še likovno preliti na papir. A se je očitno dobro izteklo. Naš plakat je precej temačnih barv, ker se nismo mogle izogniti rudarski tradiciji, iz katere tudi izhajamo. Smo pa že vrisale novo avtocesto, po kateri bodo vozili električni avtomobili in avtomobili na vodik, pa novo sodobnejšo železniško progo, po kateri bodo vozili tudi hitri vlaki. Upamo, da bo takrat Velenje še bolj čisto.«

Od otroške radovednosti do raziskovalne naloge
Ustvarjalnost je kot mlinsko kolo - Jedrce je popotnica za novo rast
Tatjana Podgoršek
Že veliko let zaključna prireditev gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline ne mine brez učiteljice geografije in zgodovine na osnovno šoli Gorica Velenje Branke Mestnik. Na letošnji je še posebej izstopala. Prejela j e namreč skulpturo Bergmande-ljc - zaščitnika gibanja. Prej- fj mejo jo lahko posamezniki ali organizacije za večletno M uspešno delo, sodelovanje v aktivnostih gibanja, za dosežene posebne uspehe v mladinskem raziskovalnem delu ali za izjemne enkratne dosežke.
Nikogar od tistih, ki spremljamo gibanje že vrsto let, odločitev programskega sveta gibanja o podelitvi skulpture Mestnikovi ni presenetila. Presenetila ni zaradi njenega mentorstva 28 raziskovalnim nalogam, med katerimi je bila večina nagrajenih z zlatim ali srebrnim priznanjem na regijski ali državni ravni. Tem, ki so se jih lotevali v njih, Branka pa jim je pri tem pomagala z nasveti, pojasnili, jih vodila, motivirala ter usmerjala, so raznolike in zanimive: od gostoljubnosti, konjeniškega turizma, kako hitra je rekla Paka do oglaševanja čokolade Milka in svetlobnega onesnaževanja nočnega neba nad Velenjem. Kot nam je dejala, je vsaka tema izvirna in dragocena, vsaka je tudi zanjo izziv. »Učim se, hkrati pa skupaj z mladimi raziskovalci stopam na poti k zastavljenemu cilju ter uspehu. Raziskovalno delo je namreč
za učenca priložnost naučiti se, kako si postavljati cilje in jih z raziskovalnimi metodami doseči. Nudi možnost učenja, reševanja vprašanj in uporabo znanja v novih okoliščinah. Lahko bi ga primerjala s trenjem orehov. Iz vsake lupinice dobimo jedrce, ki je popotnica za novo rast.«
Od kod ji toliko volje, energije, znanja, s katerim pomaga mladim pri pripravi popotnice za življenje? Radovednost, odgovarja, jo spremlja že od otroštva, prav tako vedoželjnost, želja vzbuditi v mladih ustvarjalnost. Zadnjih nekaj let poskuša kot koordinatorica raziskovalnega dela na osnovni šoli čim bolj približati raziskovalno dejavnost učencem ter njihovim staršem, jim predstaviti pomen in prednosti dejavnosti, poskuša učence usmeriti do mentorjev. Skupaj s sodelavko pa spremljata avtorje od »starta do cilja« pri dveh raziskovalnih nalogah.
Čeprav zahteva mentorstvo veliko truda in časa, Branka Mestnik raziskovalni dejavnosti še ni rekla na svidenje. Še preveč ima rada izzive. Še jo vleče radovednost, želja dati predvsem učencem, ki izstopajo iz sivine povprečja, popotnico in usmeritve za novo izzive, novo obliko učenja in izražanja znanja.
Branka Mestnik: »Ustvarjalnost je kot mlinsko kolo, ki poganja razvoj znanosti, umetnosti, tehnike in duha.«
Znanje ni samo za danes, ampak tudi za jutri
Osnovnošolci tekmovali iz prve pomoči - Zmagala ekipa OŠ iz Šoštanja -Zanimanje odvisno od prizadevnosti mentorja
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 22. aprila - Območno združenje RK Velenje je prejšnjo sredo na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj organiziralo 9. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip iz prve pomoči. Na njem je sodelovalo šest ekip, in sicer iz Mozirja, Laškega, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Žalca, Šaleško dolino pa je zastopala ekipa omenjene šoštanjske osnovne šole, ki je postala tudi regijska zmagovalka. 9. maja jo tako čaka še državno preverjanje, ki bo na Debelem Rtiču.
Ekipa znova po več letih
Jože Kožar, predsednik velenjskega območnega združenja, je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker so bili po več letih znova organizatorji regijskega preveija-nja, še bolj pa je bil
vesel tega, da je na njem nastopila domača ekipa. »Več let je nismo imeli. Težko je z dejavnostjo prodreti v šole. Verjamem, da so učenci obremenjeni, prav tako učitelji, vodstvo šol, vendar menim, da bomo morali najti stično točko. Reševanje ljudi v nesrečah ali takrat, ko nekdo potrebuje
pomoč, nas lahko doleti na vsakem koraku. Naučiti se pomagati sočloveku v nesreči je znanje, ki ni samo za danes, je tudi za jutri.« Kot je še dejal, je cilj vsake sodelujoče ekipe zmagati, a zmagovalci so zanj vsi, ki se uvrstijo v ekipo, ljudje z dovolj korajže in znanja v trenutku, ko je treba nekomu pomagati pri ohranitvi zdravja ali celo rešitvi življenja.
Treba se je potruditi in jih
motivirati
Po mnenju mentorice zmagovalne ekipe Marice Rožič ekipe ni bilo težko oblikovati, priprave pa so bile zahtevne. Ker delujejo učenke še v drugih dejavnostih, je izostanek od pouka večji, nekaj težav
jim je povzročala še bolezen. »Je pa tako, da bi učenci sodelovali v interesnih dejavnostih, a ko je treba narediti še kaj več, se pripraviti za kakšno tekmovanje, je težko. Mentor se mora zelo potruditi in jih znati motivirati.«
Vrstnikov prva pomoč ne zanima
Katja Brvar, vodja ekipe prve pomoči na šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, je povedala, da so se teorije učile doma, na šoli pa vadile praktično preverjanje. Naloge zanje niso bile prezahtevne. »Seveda smo uspeha vesele. Menim, da je pridobljeno znanje koristno ne le ob večjih nesrečah, ampak tudi ob manjših, ki se lahko nekomu pripetijo v vsakdanjem življenju. Vemo, kaj je treba narediti za to, da so posledice nesreče čim manjše.« Na vprašanje, zakaj v dejavnosti ne sodeluje več njenih vrstnikov in vrstnic, pa je odgovorila. »Prva pomoč jih ne zanima. Zanima jih vse kaj drugega.«


Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 15
30. aprila 2015
»»WAS
VI PIŠETE
15
Obrazi mladosti v domu kulture Velenje
V sredo, 22. aprila, je bila v domu kulture Velenje prireditev Obrazi mladosti, ki jo osnovna šola Gustava Šiliha že tradicionalno pripravlja vrsto pomladi. Prireditev so vodili devetošolci Albina Huselja, Din Čejvanovic in Tina Hrastenšek, na njej je nastopilo prek 170 učencev, mladih glasbenih, pevskih in plesnih talentov. V maju, ko je delo v šoli zelo intenzivno, so se nastopajoči strinjali, da je sreča tudi v drobnih stvareh.
Prireditev je s pesmijo Moderato odprl odlični kitarist, državni prvak v svoji starostni skupini Din Čejvanovic, ki je na državnem tekmovanju marca v Kopru prejel zlato priznanje. Njegovi točki je sledil nagovor ravnateljice Liljane Lihtene-ker. Nato je nastopil Gustijev pevski zbor s pesmima Tribučko kolo in Zažgana bluza ter s solistko Neco Bastič. Predstavili so se tudi številni drugi glasbeni talenti, med njimi je bil tudi kitarski kvintet. Ker je sreča zelo pomembna, je pevski zbor iz podružnice Šentilj zapel pesem Sreča. Manca Glinšek in Anja Muršič sta navdušili z duetom violin. Čeprav so se naši učenci v istem popoldnevu udeležili regijskega tekmovanja folklornih skupin, folklora tudi tokrat na odru ni manjkala, saj nas je folklorna skupina Kresničke z vlakom popeljala v stare čase. Otroški pevski zbor Šentilj je izve-
del pesem So ptički se ženili, nato pa je sledil kvartet flavt. Da bi nas spet popeljali v stare čase, je otroški pevski zbor zapel pesem Prvi venček slovenskih ljudskih. Na šoli delujeta tudi dve plesni skupini, plesalci iz Šentilja so se predstavili
Chanson D'Amore. Z dvema zimzelenima pesmima je nastopila tudi vokalna skupina sedmošolk, ki so požele velik aplavz. Prireditev je zaključil otroški pevski zbor s pesmijo Bye bye boys. Vse pevske zbore je pri klavirju spremljala Tea Plazl.
s plesno točko An ban pet podgan, plesna skupina Skokice pa je izvedla plesno točko Plesoče lutke. Po plesu je v dvorani iz zadnjih vrst presenetil nastop kvarteta trobil. Na odru so se predstavili še najstarejši člani in članice mladinskega pevskega zbora, ki so poskrbeli za dobro energijo v dvorani s pesmijo Ena ptička priletela. Sledila je malo drugačna pesem Loh Lomond s solistko Blanko Dolinšek. Nazadnje je mladinski pevski zbor zapel pesem
V dvorani je med prireditvijo vladalo prijetno vzdušje, še več navdušenja pa se je med prireditvijo in po njej videlo v zaodrju na obrazih nastopajočih. Tremo in pričakovanja sta ob koncu zamenjala sreča in ponos, saj na odru kulturnega doma pač ne nastopaš vsak dan.
Čestitke vsem.
a Lorena Hankič in Fiona Bratuša, 9. a
Delovni in uspešni
Šentilj - Krajevni odbor Rdečega križa Šentilj je tudi letos pred številnimi nalogami. Vse leto bomo spremljali življenje v kraju in naše prioritetne naloge bodo namenjene pomoči socialno ogroženim.
Tako smo letos že pomagali eni od družin s hrano (delimo jo v obliki paketov, ki jih dobimo na OZ RK Velenje), iskreno pa se zahvaljujemo podjetju Karbon, d. o. o., ki je tej družini takoj, ko smo zaprosili za pomoč, pomagalo z dobavo drv. V petek, 24. aprila, smo s pomočjo ZC Velenje pripravili meritve krvnega sladkorja in tlaka, zvečer pa nam je Branka Drk pripravila predavanje z naslovom Ah, ta pozabljivost.
Običajno aprilua organiziramo srečanje starejših krajanov. Letošnje je bilo zelo dobro obiskano. V goste sta prišla tudi predsednik OZ RK Velenje Jože Kožar in podžupan MO Velenje Srečko Korošec. Druženje, sosedski klepet in glasba tria Jana Kolarja so napolnili vse udeležence z dobro voljo in prešernostjo. Kot je nava-
Najstarejša krajanka na srečanju bila Ljudmila Hudovernik iz Laz.
da, smo tudi letos s priložnostnima dariloma obdarili najstarejšo udeleženko srečanja, to je bila Ljudmila Hu-dovornik iz Laz, iz Arnač pa je bil med nami najstarejši udeleženec Rudi Rajh.	a d.k.
Šentiljska salamijada
Turistično društvo Šentilj je bil organizator že štirinajste tradicionalne salamijade, ki je odlično uspela. Strokovna komisija je imela veliko dela, saj je morala oceniti kar 37 vzorcev salam in 12 vzorcev bud-jol. Strokovna komisija je bila enotnega mnenja, da se kakovost predstavljenih izdelkov iz leta v leto izboljšuje.
Seveda so ocenjevali tudi obiskovalci prireditve, ki je bila v domu krajanov v Šentilju.
Komisija je tokrat najbolje ocenila salamo Janka Banovška s Ponikve pri Žalcu, drugi je bil Franc Maze iz Skornega in tretji Franci Dolinšek ml. iz Laz. V konkurenci budjol je zmagal Tomaž Hramec iz Šmartnega ob Paki,
drugi je bil Dani Ušen iz Ložnice in tretji Vili Poznič st. iz Pesja.
Obiskovalci so glasove razdelili drugače. Menili so, da je najboljšo salamo naredila Andreja Recko iz
Dobrine, drugi je bil Blaž Dolinšek iz Silove in tretji Slavko Lesjak z Roj pri Šempetru v Savinski dolini. Med budjolami so obiskovalci zmago pripisali Branku Sušcu iz Tajne, drugi je bil Martin Pečečnik iz Velenja in tretji Marjan Recko iz Dobrine.
a Jože Kandolf
Dobitniki priznaj za salame in budjole
(I)z gredic na krožnike
Namesto stene - cvetoča češnja, namesto stropa - jasno nebo, tu in tam pa zapiha vetrič, ki malo prelista liste zvezka. Tako lepo je, če
jih učenci in učitelji skrbno urejajo, pa tudi igrala in veliko šahovnico z velikimi figurami imamo. O tem so se lahko na uradni otvoritvi atrija, ki
pouk poteka na prostem, v naravi. Na Osnovni šoli Mihe Pintaija Toleda imamo velik atrij, ki ga vse bolj izkoriščamo. Poleg učilnice v naravi, ki omogoča izvedbo učne ure na prostem, imamo v atriju tudi zelenjavne in zeliščne gredice, ki
je bila v sredo, 15. aprila, prepričali tudi starši in ostali gostje.
Učenci so pripravili kulturni program, v katerem so predstavili kratko zgodovino razvoja šolskega atrija in vrtičkov, opozorili na pozitivne strani hotela za žuželke in kompo-
stnika ter prikazali, kako so v naravi pomembni sonce, dež in žuželke.
Po kulturnem programu v avli šole so se starši sprehodili po hodniku, kjer so okušali sladice, pripravljeno zelenjavo s šolskega vrta, domačo vegeto in se okrepčali z zeliščnim čajem. V atriju so bile na pokušino različne solate, med drugim tudi takšna z marjeticami. Otroci so čas aktivno preživljali v delavnicah, v katerih je bilo mogoče posejati sončnico, kipariti, izdelati vetrnico, si ogledati plesni nastop, odigrati partijo šaha ali se le malo pozabavati na igralih.
Starši, otroci in učitelji smo v šoli preživeli res prijetno popoldne in se na zabaven način še veliko naučili.
Ekologija naj bo način življenja
Eko delavnice na osnovni šoli Šalek
Ob obeležitvi svetovnega dneva Zemlje 22. aprila smo na šoli izvedli ekološki dan. Med učenci je bilo posebno ozračje.
Sodelovali so v številnih delavnicah, ki so potekale od prvega do petega razreda, in izvajali različne dejavnosti, ki so pripomogle k večji ekološki ozaveščenosti vsakega izmed nas.
Delavnice so bile raznolike in zelo zanimive. Iz različnih odpadnih materialov so učenci izdelovali zanimive in domiselne uporabne izdelke. Nastali so makete mesta Velenja, akvariji z ribicami, stojala za barvice, okrasni lončki in plastenke, okvirji za fotografije. Preselili so se v srednji vek in iz kartona izdelali gradove, kočijo, celo strašni zmaj je pokazal zobe. Svoje izdelke
so nato razstavili v šolski jedilnici. Zavedajo se, da je prihodnost v njihovih rokah.
Želimo, da ekologija postane naš in njihov način življenja.
a Marjana Bračič
Odlični na natečaju Evropa v šoli
Velenje, 23. aprila - Na medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so pred tednom dni prejeli rezultate letošnjega nacionalnega natečaja Evropa v šoli. Kot že vrsto let je zveza nanj poslala dela osnovnošolcev iz širše regije, ne le Šaleške doline. Med nagrajenci je letos kar nekaj učencev šaleških osnovnih šol.
Na literarnem natečaju je Ania Marinčic Baric, učenka 5. razreda na OŠ Gorica, osvojila 3. mesto. Njena mentorica je bila Urška Za-
leznik. Še bolj uspešni so bili na likovnem natečaju. Med učenci prve triade je 1. mesto osvojila Sara Bubik, učenka 3. razreda OŠ Antona Aškerca, ki je delo ustvarila pod mentorstvom Jelke Repenšek. Med učenci tretje triade je Tjaša Podkri-žnik, učenka 8. razreda na OŠ Ša-lek, osvojila 2. mesto. Njen mentor je bil Boris Oblišar. Na likovnem natečaju so podelili tudi 4 posebne nagrade učencem velenjskega Centra za vzgojo in izobraževanje, ki so
ustvarjali pod mentorstvom Roberta Klančnika. Dobitniki so: Josip Mijo Grbic in Maruša Golčer, oba
četrtošolca, ter petošolec Tilen Za-gradišnik in šestošolec Aleksander Adamovič.
MZPM Velenje bo 8. maja, ko bodo v Festivalni dvorani v Ljubljani podelili letošnje nagrade, na prireditev popeljala cel avtobus učencev in mentorjev, ki so s svojimi deli letos sodelovali na natečaju.
a bš
Dve nagradi za vrtec Lučka
Celje - Velenje, 23. aprila - Program Ekošola že tretje leto uspešno sodeluje z logaško družbo Unicom-merce, ki na našem trgu zastopa tudi priznano finsko blagovno znamko ročnega vrtnega orodja Fiskars. Doslej je tako v sodelovanju z Eko-šolo za male vrtnarje in šolarje izdala že dva didaktična priročnika - Zeliščarski vrtnarski dnevnik in Ščepec travniških zdravilnih rastlin
bližnjega okolja Eko Fiskars, ki so ga na letni konferenci septembra lani na Brdu pri Kranju predstavili koordinatorjem in mentorjem, vključenim v slovenski program Ekošole.
Družba Unicommerce v programu šolska VRTilnica najbolj prizadevne malčke in šolarje vsako leto tudi bogato nagradi z otroškim vrtnim orodjem Fiskars. Tako so nagrade na sejmu Altermed v Celju
prejeli šolarji, ki so najbolje herbari-zirali zelišča, ter vrtci in šole, ki so v ocenjevanje poslali najbolj kakovostne Zeliščarske vrtnarske dnevnike. Med 13 dobitniki nagrad je kar dve nagradi dobil Vrtec Velenje; za herbarij zeliščnih rastlin je enota Lučka prejela 3. nagrado. Lučka je za Zeliščarski vrtnarski dnevnik prejela prvo nagrado.
a bš
a
16	ŠPORT
Kdo še v končnico?
Tekme zadnjega kroga rednega dela v sredo - Po njem prva štiri moštva v boj za prvaka, za deset konec tekmovalne sezone
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 16
30. aprila 2015
Po predzadnjem, 25. prvenstvenem krogu v prvi moški slovenski rokometni ligi si je gotovo najbolj oddahnila Izola, ki si je z zmago v Ljubljani nad Slovanom tudi teoretično zagotovila obstanek v slovenski elitni rokometni družbi. Za predzadnji Sviš iz Ivančne Gorice in zadnje Krško pa bo zadnji krog zgolj formalnost, saj nimata niti teoretičnih možnosti, da bi ostala med najboljšimi. Krčani so v zadnji domači tekmi gostili Velenjčane, ki so nastopili brez poškodovanega Staša Skubeta. Gostje so zmagali s 34:12. Strelsko sta bila pri Velenjča-nih najbolj razpoložena Nejc Skube
s sedmimi goli in Luka Doberšek s petimi.
Celjani so sredi prejšnjega tedna v gosteh premagali Sevnico in ohranili prednost štirih točk pred Gorenjem, slednji pa petih na drugem mestu pred tretjim Mariborom, ki je bil boljši od Krke s 34:27. Ta tri moštva so si ne glede na rezultat zadnjega kroga v sredo, 6. maja (vmes sta dve reprezentančni tekmi) zagotovili igranje v končnici. Se jim bodo v boju za prvaka kot četrto moštvo pridružila trenutno četrta Ribnica ali peti Trimo, bo odvisno od zadnjega kroga. Ribničani, ki so v tem krogu premagali Slo-
venj Gradec (36:39), bodo gostovali v Ormožu. Z zmago bi se zanesljivo uvrstili med štiri najboljša moštva. Trebanjci pa so si po nepričakovanem porazu v Škofji Loki (21:28) zmanjšali možnosti za to. V zadnjem krogu bodo gostili Slovana. Morebitna zmaga jim še ne zagotavlja igranja v polfinalu, ker bi potem o četrtem mestu odločala medsebojna dvoboja, kjer so v prednosti Ribničani. To bi se zgodilo le, če bi igralci Ribnice izgubili ali igrali neodločeno v Ormožu.
Na zadnji tekmi rednega dela bodo rokometaši Gorenja v sredo (6. maja, 19.00) gostili Sevnico. Tekma
bo za oboje zgolj formalnost oziroma za domače priprava na Maribor, ki ga bodo gostili 9. maja že v prvi
tekmi končnice. Nasprotnik Celja bo četrto moštvo, torej Ribnica ali Trimo. Za preostalih deset moštev
pa bo po 26. krogu prvenstvena sezona končana.
■ S. Vovk
TAKO so igrali
Rudar še brez zmage v Zavrču
So včeraj povrnili učinkovitost - V sredo (18.00) ob jezeru Olimpija
Nogometašem Rudarja tudi v devetem medsebojnem dvoboju ni v gosteh uspelo premagati Zavrča, Haložani pa se lahko pohvalijo, da so na njihovem igrišču ob jezeru zmagali že dvakrat.
Tekmeca sta razočarala nekaj sto tamkajšnjih gledalcev, ki niso videli nobenega zadetka. S točko pa so bili vseeno bolj zadovoljni domači nogometaši. Če sodimo po besedah njihovega trenerja Ivica Solomuna, so s precejšnjo spoštljivostjo do ru-daijev pričakovali ta dvoboj: »Po naši slabi igri v zadnjih dveh, treh krogih in odlični Rudarjevi predstavi ter zmagama proti nasprotnikoma z vrha lestvice (Celje, Maribor) smo se precej bali te tekme. Odločili smo se, da bomo igrali po receptu: nimamo česa izgubiti, lahko samo dobimo. Prav zato smo s točko zadovoljni. Z njo smo tudi ohranili prednost pred Velenjčani.«
Velenjski nogometni rudarji so po preprečljivih zmagah v prejšnjih dveh krogih seveda upali na tretjo zaporedno zmago in jo tudi napovedovali. Besede so eno, dejansko dogajanje na igrišču pa drugo. Tokrat v njihovi igri (spet) ni bilo prave odločnosti in zbranosti. Niso bili niti senca moštva z zadnjih dveh prvenstvenih obračunov, najmanj pa zadnjega jesenskega, ko so ob jezeru slavili proti Zavrču kar s 7:2. Zato so se morali sprijazniti z dejstvom, da bodo na prvo morebitno zmago
nad tem nasprotnikom na njegovem igrišču morali čakati do naslednje tekmovalne sezone.
Kako nerodoviten je bil njihov napad, pove podatek, da neposredno proti domačemu vratarju niso poslali niti ene žoge (domači pa proti njihovemu dve). Na zadnji jesenski tekmi z Zavrčem ob jezeru je bila statistika strelov v okvir vrat 12:4. Iz tega sledi: če ne poskušaš, ne moreš uspeti. Zakaj ne (poskušaš), pa je seveda naloga trenerja, da skupaj z igralci to ugotovi.
Trener Jernej Javornik se je po tekmi tolažil z besedami: »Želeli smo se oddolžiti za nesrečen poraz v drugem krogu na našem igrišču. Toda igrali smo preslabo, da bi jih prvič premagali kot gostje. Hoteli smo, a to ni bilo dovolj. Še vedno se nismo odpovedali petemu mestu.«
Upati je, da jim je uspelo slab umetniški vtis iz Zavrča popraviti v včerajšnjem krogu, ko so gostili najslabše moštvo v ligi Radomlje.
■ S. Vovk
Priložnost dobile tudi mlade 'rudarke'
V 16. krogu ženske nogometne lige so si najvišjo zmago si priigrale nogometašice Rudarja-Ška-le. Gostovale so v Ajdovščini in mlado ter neizkušeno domačo ekipo premagale z 21:0. Muričeva je dosegla kar šest golov, Prašnikarjeva pa enega manj. Vodilne Pomurke so tudi po gostovanju v Velesovem ostale neporažene. V dosedanjih štirinajstih krogih so zbrale vse možne točke (42). Rudarke s tremi porazi za njimi na drugem mestu zaostajajo za devet točk, tretje Radomljanke na tretjem pa za dvanajst. Do konca je še pet krogov, dva rednega dela, nato trije v končnici. Igralke Rudarja-Škale bodo v naslednjem krogu gostile Ankarančanke, ki so v tem krogu z igralkami Maribora na svoji zelenici igrale neodločeno (0:0), Radomljanke pa so bile s 7:1 boljše od Jevničank.
»Pričakovali smo visoko zmago. Tekmo smo izkoristili tudi za dodatno uigravanje za prihodnost. Tudi zato smo v ekipo vključili nekaj mladih igralk, da bodo pripravljene, če pride do kakih poškodb, je dejal po tekmi trener Velenjčank Dušan Uršnik.
Vse bolj zanimivo na vrhu
V drugi slovenski nogometni ligi postaja boj za prvaka, ki zagotavlja neposredno napredovanje v prvo ligo, vse bolj zanimiv. Pet krogov pred koncem so še vedno na prvem mestu nogometaši Krškega, ki pa so v tem krogu doživeli poraz v Veržeju. Trenutno je njihov največji tekmec aktualni prvak Dob. Gostil je Šmartno 1928, slavi s 4:0, in se jim na drugem mestu približal na samo dve točki zaostanka. S tretjo zaporedno zmago je obenem potisnil na tretje mesto Aluminij, ki je s Tolminom izgubil v gosteh z 1:2. Poraz Kidričanov je bil precejšnje presenečenje, saj so nogometaši Tolmina pred tem kar petkrat odhajali sklonjenih glav z igrišča. Aluminij po tem porazu zaostaja za vodilnimi Krčani za tri točke, četrti Ankarančani za sedem, prejšnji prvoligaš Triglav na petem pa že za devet.
Nogometaši Šmarna so po že šestnajstem porazu in osmimi točkami seveda še vedno na zadnjem (desetem) mestu in sprijaznjeni, da bodo v novi sezoni igrali v tretji ligi. Tako kot za prvaka bo gotovo zelo zanimiv tudi boj za pred-predzadnje, torej osmo mesto. Na njem so trenu-
tno Šenčurjani (25 točk), na devetem mestu pa Dravinja s tremi točkami zaostanka (22 točk).
Nogometaši Šmartna bodo v naslednjem krogu (3. 5. ob 17. 00) gostili Šenčur.
■ vos
Agic zadel kar petkrat
Na tekmi sosedov na lestvici, Šoštanja in Kovinarja iz Štor, so po izenačenem polčasu v nadaljevanju domači na stadionu pod Vilo Široko povsem zagospodarili na igrišču in ob koncu slavili s 6 : 2.
Prvi je zadel Glavina, ki je v 28. minuti povedel Šoštanjčane v vodstvo z 1 : 0. Že minuto kasneje je na drugi strani izenačil Žula, v 38. minuti pa je Kovinar preko Klinarja celo povedel z 2 : 1. Pet minut pred koncem prvega polčasa je svoj strelski pohod začel Agic in postavil tudi izid prvega dela - 2 : 2.
V drugem delu je bil Agic uspešen še štirikrat in tako skupno zadel kar petkrat.
Nogometaši si bodo sedaj privoščili teden dni oddiha, 9. maja pa Šoštanjčani gostujejo pri za-dnjeuvrščeni ekipi na Vranskem.
Prva liga Telekom Slovenije, 29. krog
Zavrč - Rudar Velenje 0:0
Rudar: Rozman, Krefl, Kašnik, Džinic, Dedič (od 67. Jahic), Trifkovic, Radujko, Bolha, Firer, Jelič (od 82. Kocič), Babic (od
74.	Saramati). Trener: Jernej Javornik.
Drugi izidi: Radomlje - Maribor 1:6 (0:3), Zavrč - Rudar 0:0, Olimpija - Luka Koper 0:0, Gorica - Krka 3:0 (2:0), Celje -Domžale 0:0.
Vrstni red: 1. Maribor 62 (58:27), 2. Domžale 56 (35:15), 3. Celje 55 (42:18), 4. Olimpija 52 (46:19), 5. Zavrč 40 (27:39), 6. Rudar 37 (34:30), 7. Koper 36 (30:45), 8. Gorica 27 (29:39), 9. Krka 25 (28:45), 10. Radomlje 13 (15:67).
2.	SNL, 22. krog
Roltek Dob - Šmartno 1928 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Leskovar (30.), 2:0 Krcič (38.), 3:0 Klopčič (57.), 4:0 Krcič (71.). Šmartno 1928: Tetičkovič, Mrevlje, Bukšek, Mar. Lenošek, Zamernik, Škoflek, Djokič (od 61. Dobnik), Mat. Lenošek (od
75.	Mišetič), Maze (od 75. Gačnik), Kurež, Korošec.
Trener: Simon Oblak.
Drugi izidi: Šenčur - Dravinja Kostroj 2:2
(0:2), Ankaran Hrvatini - Triglav 2:1 (1:0),
TKK Tolmin - Aluminij 2:1 (1:0), Farmtech
Veržej - Krško 1:0 (0:0)
Vrstni red: 1. Krško 43 (43:24), 2. Dob
41 (41:18), 3. Aluminij 40 (38:16), 4.
Ankaran-Hrvatini 36 (32:27), 5. Triglav 34
(37:30), 6. Veržej 31 (28:35), 7. Tolmin 29
(34:35), Šenčur 25 (22:26), 9. Dravinja 22
(37:39), 10. Šmartno 8 (16:68).
SŽNL, 16. krog
Ajdovščina - ŽNK Rudar Škale 0:21 (0:12)
Strelke: Nagy (3, 72), Murič (4, 15, 33, 56, 62, 84), Fetahovič (8, 21), Sevšek (13), Prašnikar (24, 38, 39, 52 69), Berdnik (36), Jankovič (83), Lukek (85), Bajc (34 - ag), Ferjančič (76 - ag).
Rudar Škale: Zilič, Gomboc, Nagy, Berdnik, Bric, Jevtič, Sevšek, Marolt, Murič, Fetahovič, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Radomlje - Jevnica 7:1 (4:0), Ankaran Hrvatini - Maribor 0:0 (0:0), Velesovo - Teleing P. Beltinci 0:5 (0:5). Vrstni red: 1. Pomurje 14 tekem - 42 točk (166:5), 2. Rudar-Škale 14 - 33 (92:15),
3.	Radomlje 14 - 30 (55:20), 5. Velesovo
14	- 18 (54:46), 6. S. Gradec 14 - 18 (48:41), 7. Ankaran-H. 14 - 16 (20:46), 8. Jevnica 15 - 6 (13:73), 9. Ajdovščina
15	- 3 (9:221).
17. krog (3. maja ob 17. uri): Rudar Škale -Ankaran Hrvatini
Prva NLB Leasing liga, 25. krog
Krško - Gorenje Velenje 22:34 (10:17)
Gorenje Velenje: B. Burič, Zaponšek, Božovič 2, Cehte 7, Medved 2, S. Burič 1, Szyba, Golčar 3, Šoštarič, Kleč 4, Dobelšek 5, Gams 4, Nosan 3, Dujmovič 1 (1), Bečiri
2. Sedemmetrovke: Krško 5 (3), Gorenje Velenje 5 (1). Izključitve: Krško 14 minut, Gorenje Velenje 6 minut. Rdeč karton: Dular (Krško, 34. minuta). Trener: Gregor Cvijič
Drugi izidi: Sevnica - Celje Pivovarna Laško 17:32 (8:12), Slovan - Istrabenz Plini Izola 25:30 (12:14), Krško - Gorenje Velenje 22:34 (10:17), Maribor Branik - Krka 37:24 (19:12)
Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 36:30 (18:15), SVIŠ Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 24:25 (11:12), Urbanscape Loka -Trimo Trebnje 28:21 (13:10). Vrstni red: 1. Celje 25 tekem - 50 točk, 2. Gorenje 25 - 46, 3. Maribor 25 - 41, 4. Ribnica 25 - 33, 5. Trimo 25 - 33 6. Loka 25 - 24, 7. Jeruzalem Ormož 25 - 23, 8. Krka 25 - 20, 9. S. Gradec 2011 25 - 20, 10. Slovan 25 - 19, 11. Istrabenz Plini Izola 25 - 16, 12. Sevnica 25 - 13, 13. SVIŠ 25 - 10, 14. Krško 25 - 2
1.	DRL za ženske, 21. krog
Izidi: Naklo Peko Tržič - Zagorje GEN-I 21:49 (13:23), Krim Mercator - Mlino-test Ajdovščina 28:31 (16:14), Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 20:28 (11:13).
Nedelja, 26. april: 16.00 Branik - Krka 23:36 (11:19); torek, 5. maj: Koper -Velenje.
Vrstni red: 1. Zagorje 19 tekem - 36 točk,
2.	Krim 19 - 36, 3. Celje 19 - 25, 4. Žalec 20 - 25, 5. Ajdovščina 18 - 23, 6. Krka 18 - 21, 7. Koper 18 - 13, 8. Velenje 17 - 9, 9. Ljubljana 19 - 8, ,10. Branik 18 - 4, 11. Naklo 19 - 4.
Liga Telemach, liga za obstanek 9. krog
Elektra Šoštanj - Šenčur Gorenjska gradbena družba 70 : 106 (57 : 79, 35 : 63, 21 : 29)
Elektra Šoštanj: Kosi 4, Čebašek 13 (6-7), Špegel 4 (1-2), Cohn 16 (6-10), Zagorc 6 (4-6), Lekič 6 (2-6), Fifolt 4, U. Bukovič 5 (2-2), Hasič, Stropnik, Brčina 12 (1-2) Vrstni red: 1. Portorož 32, 2. Helios Suns,
3.	Šenčur Gorenjska gradbena družba oba 31, 4. Hopsi Polzela 26, 5. Elektra Šoštanj 22, 6. Maribor Nova KBM
MČL Golgeter, 14. krog
NK Šoštanj - Kovinar Štore 6 : 2 (2 : 2)
NK Šoštanj: Petkovič (od 46' Džinič), Mahmutovič, Bulajič, Omerovič, Glavina, Gegič, Vasič (od 73' Krasniqi), Beganovič (od 59' Gavrič), Agič (od 79' Pučnik), Smajlovič, U. Šlutej
Strelci: 1 : 0 Glavina (28'), 1 : 1 Žula (29'), 1 : 2 Klinar (38'), 2 : 2 (Agič 40'), 3 : 2 (Agič 58'), 4 : 2 (Agič 70'), 5 : 2 (Agič 75'), 6 : 2 (Agič 77')
Vrstni red: 1. Brežice 1919 36, 2. Zreče 34, 3. Žalec 29, 4. Mozirje, 5. Kovinar Štore oba 24,6. Šoštanj 21, 7. KNK Odred Kozje 15, 8. Rogaška 13, 9. Vojnik 9, 10. Vransko 0
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
30. aprila 2015	«»WAS
Šenčur nadigral Elektro
Šoštanjski košarkarji so svojo zadnjo letošnjo tekmo v drugem delu lige Tele-mach proti ekipi Šenčurja Gorenjske gradbene družbe visoko izgubili, gostje pa so se jim tako izdatno oddolžili za nepričakovan poraz, ki so ga doživeli v Šenčurju.
Zmago so bolj potrebovali gostje, ki še imajo nekaj možnosti za uvrstitev v četr-tfinale letošnjega državnega prvenstva. To se bo zgodilo le ob idealnem razpletu: Šenčur bo moral dobiti, Helios pa izgubiti obe zadnji tekmi. Gostje so zato še z dodatno vnemo zelo resno in zagnano odigrali tekmo.
Po boljšem začetku in vodstvu za osem točk, prednosti niso več spuščali iz rok, domačini pa so neuspešno skušali loviti razliko. Tempo, ki sta ga narekovala nekdanja igralca Elektre Jeršin in Pavič, je bil prehud za Šoštanjčane, nezadržno pa so jurišali na šoštanjski koš tudi Blaževič, Finžgar, Eržen in Grum. Toliko razigranih košarkarjev se ni dalo ustaviti. Tudi številne menjave in spremembe v obrambi, trenerju Kuharju niso obrodile sadov. Brez poškodovanega kapetana Bajramliča in obolelega Malusa sta se v domači ekipi poizkušala enakovredno kosati z gosti le Cohn in Čebašek. Da je bila razlika v pristopu in igri tokrat odločno na strani košarkarjev Šenčurja, se je pokazalo že v drugi četrtini, ki so jo gostje začeli z delnim izidom 12 : 0,malo zatem sosvojo
premoč še stopnjevali in napravili delni izid kar 19 : 2. Tako so že zelo zgodaj pobegnili na neulovljivih 48 : 23. V teh minutah so domači nemočno opazovali razigrane goste, ki so že do polčasa prišli do vodstva 63 : 35 in rešili vprašanje zmagovalca.
Ko so se v tretji četrtini Šoštanjčani le otresli silovitega pritiska gostujoče ekipe in ko so že mislili, da poraz le ne bo tako hud, se je hitro pokazalo, da je bil to le kratek gostujoči premor pred silovitim nadaljevanjem. Do konca so igralci Šenčurja spet zaigrali na vso moč in do vrha napolnili šoštanjski koš ter tekmo dobili z izidom 70 : 106.
Košarkarji Elektre, ki so z novo upravo skušali nameniti več igralnega časa domačim fantom, so z najmlajšo ekipo v ligi, povpreček imajo malo čez 21 let, na koncu potrebovali tudi nekaj sreče, da so se skupaj s Hopsi uvrstili v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi Telemach. Pomerili se bodo v štirih tekmah po dvakrat doma in v gosteh z ekipama Olimja in Lastovke.
V zadnjem krogu drugega dela bo Elek-tra brez boja dobila srečanje proti Mariboru, pri ekipi Šenčurja pa bodo gostovali polzelski Hopsi.
Prvo kvalifikacijsko tekmo za obstanek bo Elektra odigrala doma 9. maja z ekipo Terme Olimia.
Odšla je Dejana Stevanovic
Velenjski rokomet je ostal brez ene svojih najbolj prizadevnih članic. Svojci in prijatelji so se včeraj poslovili od komaj 37-letne Dejane Stevanovic, trenerke kluba in dolgoletne uspešne igralke. Med drugim je bila tudi članica mladinske rokometne reprezentance, ki je Slovenijo zastopala v južnoafriški republiki. Predana rokometašica
je bila celih 25 let. Nastopala je za domači klub, igrala pa je tudi za Olimpijo, Piran, Žalec in avstrijski Witasek Kärnten Feldkirchen. Igrala je za kadetsko in člansko B reprezentanco, pred časom pa se je posvetila treniranju. V ženskem rokometnem klubu Velenje je prevzela žensko kadetsko reprezentanco. V letošnji sezoni je svoje znanje prenašala na mlajše dečke B Gorenja Velenja.
Dejane se znanci in prijatelji spominjajo kot vedno nasmejane in pripravljene pomagati.	a
ŠPORT	17
Plavanje
Nastja Govejšek ponovno rekordno
V soboto, 25. in v nedeljo, 26. aprila, se je šest plavalcev velenjskega plavalnega kluba v Banja Luki udeležilo močnega mednarodnega tekmovanja. Nastopilo je 550 plavalcev in plavalk iz 63 klubov iz Bosne in Hercegovine, Grčije, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Srbije in Slovenije. Nastopili so vsi (145) najboljši slovenski plavalci. Plavalci in plavalke Plavalnega kluba Velenje so tekmovali dobro in v absolutni konkurenci osvojili 2 prvi, 1 drugo in 2 tretji mesti. Ponovno se je zelo izkazala Nastja Govejšek, ki je osvojila dve prvi mesti (50 m delfin in 100 m delfin) ter eno drugo mesto na 100 m prosto. V disciplini 50 m delfin je z rezultatom 26,40 odplavala nov slovenski rekord, kar je še pet stotink sekunde hitreje od rekorda, ki ga je sama nazadnje postavila pred tremi tedni v Eindhovnu na odprtem prvenstvu Nizozemske. V disciplini 100 m delfin (59,82) pa je postavila klubski rekord in se prvič spustila pod minuto. To je doslej uspelo le Sari Isakovic. Stopničke sta si s tretjim mestom priplavala tudi Nuša Erjavec na 50 m prsno in Kaja Breznik na 200 m hrbtno. V A finale se je večkrat uvrstil še Kristjan Meža.
a Aleksandra Logar
Dolgotrajen odboj kapljic -Hitro sušenje.................
Visok sijaj ....................
Priporočamo Premium pranje
s sistemom ShineTecs

PETRO	IL 70
	let
Za vaše vozilo le najboljše
Prihajajo topli in sončni dnevi, ko bomo svojega jeklenega konjička večkrat odpeljali na izlete, polne nepozabnih dogodivščin. V sklopu vzdrževanja vozila nikakor ne smemo pozabiti tudi na čiščenje avtomobila ter od-
stranitev soli, ki je ostala na podvozju še iz zimskih dni. Z nalaganjem umazanije na površini avtomobila namreč tvegamo, da lak vzcveti in pločevina začne rjaveti. Avtomobil potrebuje strokoven pristop in ustrezno nego,
kar vam je na voljo v avtomatskih av-topralnicah na bencinskih servisih Petrol, kjer ekskluzivno v Sloveniji uporabljajo inovativno tehnologijo pranja podjetja WashTecs.
Da bo vaš avto deležen najboljše
nege, se odločite za PREMIUM PRANJE, ki vsebuje tudi tehnologijo ShineTecs, ki ustvari močan sloj, ki ščiti vaš avtomobil, dolgotrajno odbija vodne kapljice ter avtomobilu vrne prvotni sijaj. Vsebuje namreč formulo Acrylionic, ki je osnovana na enakih materialih kot površina avtomobila. Tako se med pranjem močno koncen-
triran akrilni polimer vnese v površino avtomobila ter zapolni mikro poškodbe na površini.
Poskrbite za ustrezno nego vašega avtomobila in se prepričajte o vrhunski izkušnji avtopranja - obiščite vam najbližji bencinski servis Petrol z avtomatsko avtopralnico.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
30. aprila 2015
Po Šoštanju so manj svinjali
V dvanajsti očiščevalni akciji, ki jo organizirajo Občina, krajevne skupnosti in društva je sodelovalo blizu 400 ljudi
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 23. aprila - Čeprav so bili v Šoštanju odločeni, da čistilno akcijo, napovedano za 18. april, ne glede na to, kakšno bo vreme, izvedejo, so se v soboto zjutraj morali ukloniti dežju. Izvedli pa so jo le tam, kjer so rokave zavihali že popoldne pred tem - v Skornem, Laj-
šah, Šentvidu in na Pristavi. Vsako leto v okviru »vodovih« sestankov že na petek pred napovedano akcijo čistijo taborniki. Letos so očistili Gorice.
Drugje - v Šoštanju, Lokovici, Florjanu, Belih Vodah, Zavodnjah, Gaberkah, Ravnah in Topolšici, so »dolžnost« opravili v četrtek popoldan. Dela so imeli manj kot prejšnja
Pred Ribiškim domom pa skupinska slika. Žensko čast rešuje
svetnica Bojana Žnider.
leta, smeti je bilo manj. Po dvanajstih letih organiziranega čiščenja za drugimi se je očitno tudi tistih, ki svinjajo, nekaj prijelo.
V občini Šoštanj se je spomladanske očiščevalne akcije udeležilo bli-
Lokovičani v akciji
zu 400 ljudi. Vse je na koncu čakal golaž.
Nesreča pri delu
Velenje, 21. aprila - V torek dopoldan si je v delovni nesreči, v podjetju na Šterbenkovi, delavec huje poškodoval roko. Tuja krivda je izključena, so ugotovili policisti.
Vlomilci na delu
Velenje, 22. aprila - V sredo je bilo vlomljeno v biljard klub na Trgu mladosti. Neznanec je razbil vrata na vhodu in vlomil v avtomat s pijačo. Pri tem je povzročil za vsaj 500 evrov škode.
V noči na petek, 24. aprila, je bilo vlomljeno v lokal Bar v Šoštanju.
Vlomilec je istega dne iz skladiščnega prostora večjega podjetja v Velenju odtujil krmilno enoto robota za nakladanje gospodinjskih aparatov.
Ni bil kriv, a je »napihal«
Velenje, 23. aprila - V četrtek, malo po poldnevu, je počilo na odseku ceste v bližini odcepa za Bevče. Nesreči je botrovala prekratka varnostna razdalja. Policisti so povzroči-
Bivša ga je ozmerjala
Velenje, 21. aprila - V torek je bivša partnerka - v pomoč ji je bil sedanji partner - v Zdravstvenem domu ozmerjala nekdanjega. Z zmerljivkami se zdaj ukvarjajo policisti.
Prijavila varnostnika
Velenje, 21. aprila - V torek je policistom občanka prijavila telesne poškodbe, ki naj bi jih povzročila oseba, ki se je v eni od trgovin predstavila kot varnostnik. Policisti bodo okoliščine preverili.
Gost je bil malce preglasen
Velenje, 21. aprila - V torek zvečer je bil pred lokalom na Selu malce preglasen
telju nesreče napisali plačilni nalog, drugemu udeležencu pa začasno odvzeli vozniško dovoljenje, saj je rezultat alkotesta, ki so ga opravili, pri njem pokazal 0,77 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka.
Trčenje treh
Vinska Gora, 24. aprila - V petek dopoldan je voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji v Vinski Gori povzročila trčenje treh vozil. Udeleženci so zdravniško pomoč po nesreči iskali sami.
Izdali so jo bombončki
Velenje, 23. aprila - V četrtek so policiste poklicali iz trgovine na Štr-benkovi, kjer so pri kraji bombonov zasačili žensko. Policisti kazenskega pregona zaradi kraje niso podali. So pa med postopkom ugotovili, da se kot tuja državljanka ob vstopu v Slovenijo ni ustrezno prijavila na policijski postaji. Zato so zoper njo ukrepali zaradi storjenega prekrška po zakonu o prijavi prebivališča in jo oglobili.
Do svojega denarja hotel z izsiljevanjem
Velenje, 25. aprila - V soboto je Velenjčan policistom prijavil osebo, ki ga zaradi dolga izpred nekaj let, izsiljuje. Policisti bodo zbrali potrebne podatke in osumljenca zaradi suma storitve kaznivega dejanja samovolje kazensko ovadili.
Dan za tem pa je na Policijsko postajo prišel občan, ki je prijavil znanca, ker mu ta že nekaj let dolguje denar, zdaj pa mu grozi.
Voznica pobegnila
Velenje, 25. aprila - V petek dopoldan je na parkirnem prostoru trgovine na cesti Simona Blatnika voznica osebnega avtomobila trčila v vozilo, potem pa s kraja pobegnila. Policisti za njo še poizvedujejo.
Huje poškodovana kolesar in kolesarka
Braslovče, 25. aprila - V soboto nekaj po 14. uri se je v prometni ne-
Iz POLICIJSKE beležke
gost. To je motilo bližnje stanovalke pri počitku. Policisti so gosta, ki je že odhajal, saj so lokal zapirali, opozorili.
Spet malo marihuane
Velenje, 22. aprila - Policisti so v sredo zvečer na Koželjskega ulici zasegli malo zelene rastline, za katero domnevajo, da je marihuana. Po prejeti analizi
Vredno pohvale
Prejšnji teden je občan našel kolo z motorjem. Če ga kdo pogreša, se lahko oglasi na Policijski postaji Velenje. V okolici šole Mihe Pintarja Toleda je občan našel peresnico. Tudi ta
snovi bodo zoper občanko ustrezno ukrepali.
Zasegli kolo z motorjem
Velenje, 23. aprila - Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so policisti na Cesti na jezero vozniku v četrtek zasegli kolo z motorjem, nadaljnje postopke pa predali na pristojno sodišče.
lastnika čaka pri policistih. Nekdo pa je v reži bankomata pri Mercatorjevem Centru na Šaleški cesti pozabil denar. Poštena občanka ga je izročila policistom, kjer čaka pozabljivca.
sreči v Braslovčah huje poškodoval 69-letni kolesar. Vozil je po kolesarski poti iz smeri Paiiželj proti Bra-slovčam. Med vožnjo je nenadoma zavil levo pred voznika osebnega avtomobila, ki je vozil za njim.
Vozniku kljub umikanju v levo ni uspelo preprečiti trčenja.
Nazarje, 26. aprila - V nedeljo nekaj po 13. uri pa se je v Nazarjah huje poškodovala kolesarka. Vanjo je trčil voznik osebnega avtomobila, ki jo je nepravilno prehiteval.
Padel na domačem
■	»v v
dvorišču
Šoštanj, 26. aprila - V nedeljo je na domačem dvorišču v Florjanu s kolesom padel moški. Pri padcu se je poškodoval. Iz zdravstvenega doma, kjer so mu nudili pomoč, so ga napotili na preiskave v bolnišnico.
Ukradel kolo
Velenje, 27. april - V Velenju je v ponedeljek iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka izginilo moško gorsko kolo znamke Wilier rdeče--črno-bele barve.
Pomagali redarjem
Velenje, 24. aprila - V petek so policisti nudili pomoč redarjema, ki jima občan ni hotel posredovati svojih podatkov. Njihovo posredovanje je zaleglo, sam postopek pa sta redarja nadaljevala sama.
Kuril sto metrov od gozda
Velenje, 26. aprila - Policisti so v nedeljo opozorili kršitelja, ki je prejšnji dan zanetil ogenj sto metrov od gozda in najbližje stanovanjske hiše, na sicer urejenem kurišču. Ogenj je zvečer pogasil, a ga je naslednji dan veter znova zanetil. Pogasili so ga gasilci.
Podvojen odziv na očiščevalnih akcijah
Velenje, 28. aprila - Bojan Prelovšek, ki je bil na MO Velenje zadolžen za koordinacijo spomladanskih očiščevalnih akcij v MO Velenje, je bil v torek prijetno presenečen. Ko je statistikam akcij, ki so se začele 28. marca na velenjskem gradu, dodal podatke zadnjega vikenda, je najbolj presenetilo število prostovoljcev, ki so se jih udeležili. »Lani smo v štirih vikendih našteli 905 prostovoljcev, ki so zbrali 12 ton mešanih odpadkov. Letos smo jih našteli kar 1830, zbrali pa smo 15 ton in 560 kilogramov mešanih odpadkov. Ob tem smo zbrali še ogromno zelenega odreza, ki pa ga nismo tehtali. Na akcije smo bili dobro pripravljeni, nikjer ni zmanjkalo rokavic in vreč. Vse je teklo po načrtih, le en vikend nam je ponagajalo vreme,« nam je povedal Prelovšek. Zadnje akcije so po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih potekale v petek popoldan in soboto dopoldne. Poznalo se je, da je takrat zaradi počitnic in praznikov veliko Šalečanov že zapustilo dolino, kljub temu pa so akcijo izpeljali prav v vseh napovedanih krajih.
a bš
Veterane še naprej vodi Zdenko Hriberšek
Predsednik Zdenko Hriberšek in dobitnika zlatih plaket Slavko
Hudarin in Stane Tepej
OZVVS Velenje je na volilnem zboru ugotovila, da so v preteklem obdobju uresničili vse naloge in vzorno opravljali tudi poslanstvo veteranske organizacije. Kljub nepriznavanju vrednot in poslanstva v ustreznih institucijah - ZUJF, in ukinitvi nekaterih pridobitev iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 se ohranja zavedanje, kako pomembna je bila njihova vloga med osamosvajanjem in pri ustvarjanju pogojev za nastanek samostojne države.
Njihovo delo so dobro ocenili številni gostje, ki so pohvalili tudi sodelovanje z ZVVS, PO ZŠP, drugimi OZVVS, Slovensko vojsko in številnimi drugimi domoljubnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Zboru je prisostvoval tudi pilot helikopterja major Jože Kalan z ženo Miro, ki sta tudi častna člana OZVVS Velenje. Oživeli so spomini na dogodke in pristanek helikopterja Gazelle na Golteh.
V drugem delu zbora so bile volitve, na mesto predsednika je bil ponovno izvoljen Zdenko Hriberšek. Podelili so tudi priznanja najzaslužnejšim za njihov prispevek pri krepitvi veteranske organizacije. Najvišje priznanje - zlato plaketo za posebne zasluge - sta prejela Slavko Hudarin in Stane Tepej. Policijsko veteransko društvo SEVER za celjsko območje pa je podelilo srebrni znak Zdenku Hriberšku, za dobro sodelovanje obeh organizacij na glavnem zboru ZVVS v Mežici 11. aprila letos pa je prejel še zlato plaketo ZVVS.
III
slOjar
Prodaja, servis, rezervni deli!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadoluia.si
Z VAMI IN ZA VAS!!!
BOGATA IZBIRA SADIK BALKONSKEGALCmAI - BRŠLJANKE, PELARGONIJE
... IN VRTNIHSADir SOLATA, PARADIŽNIK, PAPRIKA...
GNOJILO ASEF, 2 L
za cvetoče balkonske cvetlice - 7,50 €
a
(PS»/.
ZEMLJA ZA ROŽE
KLASMANN, 70 L 8,40 €
Čestitamo za 1. maj - praznik dela!
■

Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 19
30. aprila 2015

UTRIP
19
Kavče »povozile« Gorenje
Pretekli teden je bilo odigrano četrto kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. V zahodni skupini je bil tokrat težko pričakovan derbi med domačimi Kavčami in gosti Gorenja. Med igro se je pokazalo, da bo od derbija samo »d«, ker je bila ekipa Gorenja v popolnoma podrejeni vlogi. Nepričakovan slab dan je imela, tako, da so bili igralci na koncu lahko še zadovoljni z rezultatom 6 - 2 za ekipo Kavč.
Istočasno je tekla tekma tudi na Gorici, kjer so gostili Topolšico. Po hudem boju in z zadnjim metom je zmagala ekipa Gorice z rezultatom 5 - 3, čeprav je bila »punt razlika« na koncu 33-33.
Tudi tekma v Topolšici med Šmartnim ob Pa-ki in Vinsko Goro je bila nekoliko presenetljiva. Vinska Gora je izgubila s 7-1, pred tekmo pa je bila v vlogi favorita. Ekipa Premogovnika je bila v tem kolu prosta.
V	četrtem krogu je prišlo do spremembe na vrhu zahodne lestvice, kjer so sedaj prve Kavče 6 točk, pred Gorenjem 6 točk itd.
V	vzhodnem delu lige so bili tokrat rezultati več ali manj po pričakovanjih: Polzela - Dobrna 6 -2, Šentjur - Vrbno, Vrbica 8 - 0, Slovenske Konjice -Prebold 6 -2, Slovenska Bistrica - Gorica pri 5 - 3.
Trenutno vodijo Slovenske Konjice 7 točk pred Preboldom 5 točk itd.
a T.F.
HOROSKOP
M se je...
od 1. do 7. maja
•	2. maja 1998 so na kongresu Evropske atletske zveze v Varšavi velenjskemu atletskemu klubu in mestu Velenje dodelili organizacijo evropskega prvenstva v krosu, ki so ga uspešno izvedli decembra leta 1999 na progi ob Škalskem jezeru;
•	3. maja 1979 je v Jugoslaviji stopil v veljavo zakon o varčevanju goriva, po katerem so bila lahko vozila na cesti le določene dneve (sistem par - nepar);
•	4. maja, za mnoge najlepšega meseca v letu, ki je nekoč veljal tudi kot fantovski mesec, je god sv. Florjana, zavetnika gasilcev in svetnika, ki je bil našim ljudem vedno zelo pri srcu. Naj-
demo ga na neštetih podobah in kipih, ko z golido v roki gasi gorečo hišo pred seboj. Ljudje so v njem videli zavetnika, ki jim bo v primeru nesreče stal ob strani in jim pomagal. Florjan je očitno izrinil starejše pogansko vodno božanstvo, ki mu je bila nasprotnik pripeka, vročina in ogenj;
1 4. maja 1980 je v oseminosem-desetem letu v Ljubljani umrl dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz - Tito;
1 5. maja 1973 je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek;
1 5. in 6. maja 1983 je bil v Velenju simpozij jugoslovanskih geologov na temo »Geologija Šaleške doline«;
1 6. maja 1977 je bil v dvorani velenjskega Doma kulture koncert slovenske pianistke Du-bravke Tomšič Srebotnjak;
1 - 7. maja 1945 je bila v glavnem ameriškem vojaškem štabu v Reimsu podpisana brezpogoj-
Podjetniki, pokličite _nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
frizerski studio®
M?
V torek , 5. maja od 11. ure dalje strokovno svetovanje
Marko Hriberšek Kidričeva cesta 2b | Velenje
031 594451
in analiza lasišča brezplačno (svetujejo priznani strokovnjaki)
pon, sre, pet 11.00-19.00 tor, čet 8.00-15.00 ned, prazniki zapito
Klasična mesnica v Starem Velenju
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje

Sveže meso za piknike Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
Čestitamo ob prazniku deOafl
UHIVERZUM
T: 03 587 11 17
Univerzum trade d.o.o., Šaleška c. 16, Velenje
Čestitamo za prvi maj
'¿<J
Kolesa in Motorji + vsi rezervni deli
Edward Gierek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
na nemška kapitulacija, čeprav so se boji na različnih frontah v Evropi še nadaljevali. Kapitulacijo nemške vojske je podpisal nemški generalpolkovnik Alfred Jodl;
7. maja 1971 so v Velenju položili temeljni kamen za izgradnjo veleblagovnice Nama. V tej stavbi od leta 2005 naprej domuje velenjska knjižnica;
7. maja 1999 se je v Termah To-polšica začela tridnevna mednarodna konferenca o multipli sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija multiple skleroze iz Londona. Na konferenci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav.
a Damijan Kljajič
POROČITE SE V POROČNI DVORANI GRADU VRBOVEC
Vabljene večje zaključene družbe | Bogata kulinarična ponudba
Posebnost GRAJSKE VEČERJE (po prednaročilu) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com
Menaf Sinani s.p., Kardeljev trg 1 | Velenj
HeStitamOza 1 HHI
?,(deaa
VRT
•	Sladoled, sladoledni špageti
•	jogurtova kupa, otroške kupe
•	ledena kava, sadni sokovi
•	banana split, kapučino
•	sezonska sadna kupa
•	sladoledni tiramisu
Novost v ponudbi - Baklave
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN, s. p.	
Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure	Čestitamo za 1. maj!
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si	
MLADOST /S§§V ob petkih in sobotah od 7. do 4. ure zjutraj Čestitamo za Praznik dela -1. maj! i /^^Stfc^^ mmSSL.	
Čevapčiči - pleskavice - big burger - burek - hot dog	
radío VELENJE	88,9 Mhz 107,8 Mhz
www.radiovelenje.com	
Oven 21. 3. - 20. 4.
Prazniki vam minevajo tako kot ste si želeli. Na začetku prihodnjega tedna pa boste vse doživljali še bolj pozitivno, še posebej pa vam bo dobro dela narava. V drugi polovici tedna vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti o ljubljeni osebi. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Odločno boste pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. Uspešno boste obvladali tudi novo poslovno situacijo, ki veliko obeta. Rešili boste tudi odnose doma, saj so bili zadnje čase precej napeti. V soboto bo pri vas res veselo.
Bik 21.4.-20.5.
Te dni boste stalno nekaj tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odločitev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete več v nedogled čakati, da se bodo vaše osebne in poslovne priložnosti zgodile same, ampak se boste morali odločno podali na novo pot. Pri tem poskušajte biti čim bolj disciplinirani in ne izpustite ničesar izpod svojega nadzora. Za začetek storite, kar že dolgo obljubljate - čaka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, a je nujen. Šele, ko boste prišli do odgovora, se boste lahko odločili, kako naprej. Bodite tiho, dokler se ne odločite. Če boste o tem govorili na glas, bo le še slabše. Sploh, ker so vam mnogi nevoščljivi in komaj čakajo, da vam vržejo kakšno poleno pod noge.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Še vedno boste veliko premišljevali in se hkrati zavedali, da morate ravnati drugače kot v preteklosti. Zelo dobro se boste počutili v družbi iskrenega prijatelja, ki vam bo prinašal predvsem notranji mir. Pomembno je, da boste našli rešitve, zaradi katerih boste bolj zadovoljni sami s sabo. Pa ne le vi, ampak tudi nasprotna stran. Morda se boste znašli pred odločitvijo, ki ne bo enostavna. V zavedanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nemirni. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak. Ljubezen? Majsko lepa bo, kot že dolgo ne, zato se lahko meseca mladosti letos res veselite. Uživajte v partnerjevih pozornostih, čustva pa vračajte, da se ne bodo ohladila. Obresti bodo dvojne.
Rak 22.6. -22.7.
V teh dneh vam bo zelo prijala vesela družba in tudi gibanje, pa čeprav boste še nekoliko pomladansko utrujeni. V preteklih tednih ste namreč veliko časa posvetili delu, manj pa sebi in svojemu zdravju. To se bo rahlo poznalo na vašem počutju tudi v teh prazničnih dneh. Nekaj dvomov vam bo jemalo miren spanec, še posebej, če se boste odločali med novimi stvarmi, ki bi vam lahko v prihodnje precej spremenile življenje. Potrudite se, da boste po praznikih imeli polne dneve tudi doma, ne le v službi, saj dobro veste, kaj si že dolgo želite, pa še vedno niste uresničili. Do poletja ni več daleč, vi pa radi projekt končali pred dopustom. Če vam nikakor ne bo šlo, brez strahu prosite za pomoč. Nekdo že čaka, da ga vprašate, če bo pomagal. Bo, brez skrbi.
Lev 23.7.-23.8.
Letošnji maj bo za razliko od aprila za vas izredno miren. Skoraj preveč, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. Zadovoljni boste tako z uravnoteženofinančno sliko kot tudi z delom in osebnim počutjem. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato pričakujte, da se bodo prijatelji dobesedno grebli za vaš čas, ko ga boste pripravljeni deliti z njimi. Z vsemi ga ne boste pripravljeni, saj vam je jasno, da je prav čas tisti, ki vam ga najbolj primanjkuje. Vseeno pa ne pozabite na družino, saj vam bodo domači zamerili, če si ne boste nekaj prostega časa vzeli tudi za njih. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razrešil sam od sebe. Zato čim hitreje pozabite nanj. Novi izzivi so veliko bolj zanimivi, pa še manj stresa bodo povzročali.
, Devica 24.8. - 23.9.
Tflft/ Vteh dneh se res ne boste mogli pritoževati. Počutili se boste zelo dobro, vendarveliko / bolj v psihičnem kotvfizičnem smislu. Loti se vas namrečlahko kakšen spomladanski prehlad, za kar bo kriv vaš oslabljeni imunski sistem. Še sami ne veste, kaj počnete narobe, da ste zadnje čase tako šibki. Lahko je kriv stres, a ni izključni krivec. Srečni boste, ker vas delovne obveznosti in osebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kot v preteklem obdobju. Morda bo to začetek boljšega počutja. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko ste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala.
Tehtnica 24.9.-23.10.
Veselite se meseca maja, saj je to za vas eden najlepših mesecev v letu. Letos imate vsaj dva razloga več, da ga komaj čakate. Nepričakovane spremembe, ki bodo v vaš vsakdanjik posegle že na začetku prihodnjega tedna, bodo pozitivno vplivale na vaše življenje. Stvari se bodo sicer še nekaj dni odvijale v nasprotno smer, kot bi si želeli. To vas bo preželo s čudnimi občutki. Temu bi težko rekli strah, saj ne bo šlo zanj. A negotovosti ne marate. Potem pa boste naenkrat vedeli, kaj morate storiti, da se življenje vrne na tirnice, ki vas najbolj osrečujejo. Hrepenenje, ki bo del vaših dni v prvem tednu maja, bo kmalu obrodilo sadove. Boljši bodo, kot si sploh lahko zamislite, zato se lahko res veselite vsakega prihajajočega dne.
Škorpijon 24.10.-22.11.
I Maja boža vas imelaglavno besedo ljubezen, vtakšni alidrugačni obliki. Smešno bo, ker
tega res ne boste pričakovali, saj sevam bo zdelo, da gre za nekaj, karsodiv preteklost. Ob tem pa ni nujno, da bošlo za partnersko zvezo. Lahko gre tudiza pomemben odnos do bližnjih. O tem boste veliko razmišljali, ko boste sami, kar bo žal v teh dneh prepogosto. Delovali boste tako, kot vam veleva močna intuicija, zato boste uspešni. Počutje bo iz dneva v dan boljše, po dolgem času boste občutili čisto srečo. Z zadovoljstvom boste lahko opazovali tudi sadove svojega dela, ki jih boste končno želi. Vse se bo obrnilo točno tako, kot ste si želeli. Morda celo še bolje, a tega ta teden še ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva končala. Slutnje bodo čisto prave. Prihodnost je vaša!
Strelec 23.11.-21.12.
Na vaše delo bo v teh dneh vplivala neka oseba, ki je z vami v precej tesnem čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Zavedati se boste začeli, da se morate soočiti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči in našli vir pozitivne energije. Do konca meseca maja boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, zato je to zelo pomembno. Bolečine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti več. Začnite takoj, tokrat ne bo dovolj le zdrava hrana in zmerno gibanje. Prijatelj vas bo v nedeljo neprijetno presenetil.
Kozorog 22.12.-20.1.
Do konca tedna boste počivali, tako telesno kot duševno. Že na začetku prihodnjega tedna pa boste zelo uspešni. Najverjetneje vas bodo prav v teh dneh razveselila zamujena plačila iz preteklih obdobij, kijih ni malo.Toliko bolj boste začudeni, kerjih boveč, kot ste kdajkoli računali. Že v prvi polovici maja boste navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden dogovore zapečatite s podpisom pogodb. Zvezde vam svetujejo, da ste pri vsem, kar boste počeli, zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili neprijetnim presenečenjem. Celo goljufije se lahko zgodijo, če ne boste previdni. Zvezde vam zato priporočajo dvojno previdnost. Ljubezen? Slabo ne bo, a želeli boste več. Sploh, ker bo maj na vas vplival veliko bolj kot po navadi.
Vodnar 21.1.-20.2.
Do nedelje bo vse, kot je treba, a nov teden bo prinesel še večje olajšanje. Kljub delovnim ^^^^ obveznostim infinančnimtežavam, ki bodo počasi minile, boste vse prenašaliveliko lažje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspešnejši, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. Čutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli večvolje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Doslej mu niste hoteli ustreči. Morda tudi zato, kervas je bilo kar malce strah, saj se zavedate, da tvegata oba. Proti koncu prihodnjega tedna boste neprijetno presenečeni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoštovali. Preverite sami, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. Včasih se vse zdi drugače, kotje v resnici. Zdravje? Še vedno boste čutili posledice prehlada, pa čepravje minilo že nekaj tednov.
Ribi 21.2.-20.3.
Veseli boste, da je pred vami podaljšan konec tedna. Energije nimate niti toliko, da bi opravili, kar je najbolj nujno. Počasi vam bo jasno, da ni kriva le pomlad in z njo '■ - ' povezana utrujenost, ampakdaje vzrok verjetno bolj reseri.Slepilise boste, ni kaj. A časa nimate prav veliko. Čutili boste, da se vaše življenje spet obračalo drugače, kot si želite. Vse težje boste prenašali prisotnost sodelavca, ki vam bo neprestano dihal za ovratnik. Zato boste srečni, če boste z njim imeli malo opravkov. Postavite se zase in kmalu boste videli svoje življenje povsem drugače. Čas je že, da se začnete imeti bolj radi. To dobro veste, le tega, kako to izpeljati, vam še nihče ni razkril. In vam tudi ne bo. Nežnosti v dvoje bodo marsikaj zgladile, saj boste na ljubezenskem področju srečni kot že dolgo ne. Partner bo popustil, trma ga bo minila, ker si želi isto kot vi.
m
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
»»WAS
30. aprila 2015
Četrtek, 30. aprila
Petek, 1. maja
Sobota, 2. maja
Nedelja, 3. maja
Ponedeljek, 4. maja
Torek, 5. maja
Sreda, 6. maja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
10.50	Timotej hodi v šolo, ris.
11.15	Sanjarije Ribiča Pepeta, 4/5
11.35	Čisto pravi gusar, 4/5
12.20	Šifra: pustolovščina - Indija,
dok. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pim in Pom, ris.
15.50	V boju s časom (II.), 10/13
16.15	Točka preloma: Slovensko
gospodarstvo na Expu, ponov.
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Nuki in prijatelji, ris.
18.15	Tinka in Žverca, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Vloga (verne)
ženske v družbi
00.30	Ugriznimo znanost: Kaj vemo in
česa ne o pivu
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO
06.00	Otroški kanal
07.00	Živalski čira čara, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.45	Infodrom
09.45	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Turbulenca: Ko je samozaposlitev
edina rešitev
13.15	Kaj govoriš?=So vakeres?
13.30	Evropski magazin
13.45	Glasnik, izob. odd.
14.20	Kuharska knjiga dr. Angele
Piskernik, dok. portret
15.20	Bleščica, odd. o modi
15.50	Mostovi Hidak
16.25	Neokrnjeni kotički sveta:
Tasmanija, 2/6
17.20	Pričevalci: Franc Gorjup - pater Pashal
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Simon in hrast, film
22.00	Sodobna družina (III.), 23/24
22.20	Veličastno življenje Giulia
Andreottija, ital. film
00.15	Avtomobilnost, ponov.
00.50	Točka, glasb. odd.
01.35	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dibo, ris.
07.15	Princeska Lili, ris.
07.30	Moj mali poni, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Čebelica Maja, ris.
08.20	Maša in medved, ris.
08.50	Tv prodaja
09.05	Winx klub 4, ris. film
10.00	Tv prodaja
10.15	Zaljubljen do ušes, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Dubrovniška zora, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Lepo je biti sosed, nan.
13.35	MasterChef, ponov.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	MasterChef
21.20	Gasilci v Chicagu, nan.
22.15	24ur zvečer
22.50	Hiša iz kart, am. nan.
23.50	Težki zločini, nan.
00.40	Na robu znanosti, nan.
01.30	24ur zvečer
02.05	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pop Corn, Radio Jam
11.35	Župan z vami; Ivan Suhoveršnik,
župan Občine Mozirje
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Prodajno TV okno
13.15	Videospot dneva
13.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike! Škalska
liga ka te briga 2015
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža; ans. Petra Finka in
skupina Špica, ponovitev
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.50	Dobro jutro, ponovitev
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
06.05 Odmevi
07.00 Pozdrav z Notranjske: Pihalni
orkester Logatec 07.20 Boš videl, kaj dela Dolen'c 2014: 50 let Slakove glasbe, posn. koncerta 10.15 Vem!, kviz 10.45 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 11.15 Sanjarije ribiča Pepeta, 5/5 11.35 Čisto pravi gusar, 5/5 12.20 Šifra: pustolovščina - Surinam,
dok. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Mali volkodlak, nizoz. film 15.15 Naš avto, slovesnki film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Presneto štirinajsto, 1/13 17.45 Mala, igrani film 18.05 Simfonorije, ris. 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narod. zabav.
odd. 21.25 Na lepše 21.55 Poročila, vreme, šport 22.20 Polnočni klub: Delu čast in oblast 23.35 Heinekenova ugrabitev, nizoz. film
01.35 Dnevnik, ponov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal
TV SLO (D
06.00 Otroški kanal
07.00 Živalski čira čara, ris.
07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris.
07.10 Ava, Riko, Teo, ris.
07.15 Penelopa, ris.
07.20 Jani Nani, ris.
07.25 Čarli in Lola, ris.
07.30 Oblakov kruhek, ris.
07.40 Palček Smuk in zvezde, ris.
07.50 Svetovalka Hana, ris.
08.00 Mikroskopski Mitja, ris.
08.05 Leni in Čivka, ris.
08.10 Mala kraljična, ris.
08.20 Pri Slonovih, ris.
08.30 Lajko, ris.
08.40 Vetrnica: Bolezen
08.45 Bukvožer, odd. o knjigah
08.50 Aktivatorji: Ptičja perspektiva
09.00 Infodrom
09.10 Moja soba: Tana
09.30 Nosorog Oto, danski film
11.15 Točka, glasb. odd.
12.30 Ugriznimo znanost: Kaj vemo in
česa ne o pivu 13.00 Sveto in svet: Vloga (verne)
ženske v družbi 14.20 Slovenski utrinki, madž. tv 14.55 Osmi dan
15.25 Razkrivanje preteklosti: Barvita božanstva - estetika antike, 1/12
16.00 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja 16.50 Mostovi Hidak 17.25 Avtomobilnost, ponov. 18.05 Ritmična gimnastika, ep, prenos
in Minska 20.10 Lech Walesa, človek upanja,
poljski film Popravljei
22.10	Popravljena krivica, 8/10
23.10	Armada senc, franc. film
01.30	Točka, glasb. odd.
02.20	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Dibo, ris.
07.15	Princeska Lili, ris.
07.30	Moj mali poni, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.05	Čebelica Maja, ris.
08.20	Maša in medved, ris.
08.50	Tv prodaja
09.05	Princeska Lili, ris. film
10.25	Tv prodaja
10.40	Zaljubljen do ušes, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Dubrovniška zora, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Lepo je biti sosed, nan. 134300MasterChef, ponov.
15.25	Dubrovniška zora, nan.
16.25	Zaljubljen do ušes, nan.
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Pelikanovo poročilo, am. film
22.30	Eurojackpot
22.35	007 - Operacija grom, ang. film
01.05	Bela palača, am. film
03.00 Zvoki noči
^
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Iz arhiva VTV: Miš Maš- Zumba za otroke
10.25 Srečna hiška, gledališka
predstava Kulturnega društva Škale
11.00 Naj viža; ans. Petra Finka in
skupina Špica, ponovitev 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.50 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu, ponovitev 13.20 Prodajno TV okno 13.35 Videospot dneva 13.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Iz arhiva VTV: Miš maš- Ljudski reki, verovanja, šege
18.40 Zvezdica zaspanka , gledališka igra Vrtca velenje-OE Tinkara 19.05 Ustvarjalne iskrice (89), Okrasni
lonček 19.20 Videospot dneva 19.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Spomini na Karla Destovnika Kajuha
21.30 Posnetek koncerta ans. Franca
Miheliča 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
06.35	Dnevnikov izbor
07.00	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.20	Timotej hodi v šolo, ris.
07.45	Tabaluga, ris. nan.
08.10	Studio Kriškraš: Igranje z zvokom
08.35	Bine, nan.
08.55	Male sive celice, kviz
09.40	V boju s časom (II.), 11/13
10.05	Infodrom
10.15	Presneto štirinajsto, 1/13
10.45	Ernest in Celestina, film
12.00	Majoš, dok. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Na vrtu, izob. odd.
13.50	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.20	Paradiž (I.), 5/8
15.20	Na poti z Radom Kočevarjem, 3/3
15.50	Neokrnjeni kotički sveta: Belize, 3/6
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Največje uspešnice Pesmi
Evrovozije, posn. prir. iz Londona
21.40	Gospa iz Burme, ang. film
23.50	Poročila, vreme, šport
00.20	Scott in Bailey, 6/8
01.10	Ozare, ponov.
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
TV SLO r
08.00 Najboljše jutro 10.20 City folk: Atene 11.20 Na lepše
11.55 Polnočni klub: Delu čast in oblast 13.05 Kleopatra, film 17.10 Ritmična gimnastika, ep, prenos iz Minska
19.20 Ritmična gimnastika, ep, posn. iz Minska
20.00 Nogomet, dp, Domžale - Rudar,
prenos iz Domžal 22.00 Aritmija
23.00 1913 - Ples na ognjeniku, dok. film
00.30 Bleščica, odd. o modi 01.00 Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Mifi, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.25	Hobonavti, ris.
07.40	Maša in medved, ris.
07.50	Smrkci, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Trgovinica za živali, ris.
08.40	Skrivnostni ranč, ris.
09.05	Doktor Glavca, ris.
09.15	Ninja želve, ris.
09.40	B-Daman anime, ris.
10.05	Anubisova hiša, ang. nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Posel mojega življenja, am. ser.
11.30	Beverly Hills 90210, am. nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Znan obraz ima svoj glas, ponov.
15.20	Zaljubljena zaljubljenost, am. film
17.25	Trojanska vojna, am. film
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Kaj pričakovati, ko pričakuješ,
am. film
22.00	Sončeve solze, am. film
00.20	Fantje ne jočejo, am. film
02.40 Zvoki noči
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda
brunda medo 09.40 Ustvarjalne iskrice (116),
Reciklirana ogrlica 10.00 Oglasi
10.05 Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke
(4)
11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40 Prodajno TV okno
12.00 Videospot dneva
11.55 Videostrani, obvestila
17.40 Prodajno TV okno
17.55 Napovedujemo
18.00 Čas za nas- tabornike, Škalska
liga ka te briga 2015 18.40 Dotiki gora: Mala Tičarica 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.10 Videospot dneva 20.15 Vurberk, posnetek 2. dela
koncerta 21.25 Jutranji pogovori 22.25 Župan z vami: Ivan Suhoveršnik,
župan Občine Mozirje 23.25 Nastop Folklorne skupina
Maribor iz Argentine 00.25 Videostrani, obvestila
07.00	Pipi in Melkijad, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Viki Vijak, ris.
07.20	Žanov svet, ris.
07.30	Živalski čira čara, ris.
07.35	Svetovalka Hana, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Nuki in prijatelji, ris.
07.55	Olivija, ris.
08.05	Edo in Medo, ris.
08.15	Čarli in Lola, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.40 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris.
09.00	Muk, ris.
09.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Tinka in Žverca, ris.
09.30	Danov Dinosvet, 26/26
10.45	Prisluhnimo tišini: Ohranite
zdrav sluh
10.00	Podpornica, prenos iz Krškega
10.55	Na obisku
11.25	Obzorja duha: 22. pomladansko
romanje
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav
15.10	Tri četrtine sonca, slovenski film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Točno popoldne
18.20	Z vrta na mizo
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (II.), 6/6
21.00	Intervju: Sebastian Coe
21.55	Sove, dok. odd.
22.25	Poročila, vreme, šport
22.55	Oblast (II.), 12. del 23.50 Alpe, Donava, Jadran 00.20 Dnevnik,pon.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO r
07.45 Slovenci po svetu, dok. odd. 08.20 Posebna ponudba 08.45 Ugriznimo znanost 09.15 Turbulenca: Ko je zaposlitev
edina rešitev 09.45 Rad igram nogomet 10.10 Žogarija 10.45 Glasbena matineja 10.45 13. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus - Maribor 2015, 2/2
11.40 Prevetrimo mesto z glasbo - 50 let Glasbene mladine ljubljanske 12.40 Ritmična gimnastika, ep, prenos
iz Minska 15.20 Rokomet, kvalif. za EP (M), Švedska - Slovenija, posn. iz Vaxjoja
17.10 Rokomet, kvalif. za EP (M), Slovenija - Švedska, prenos iz Celja
19.00 Športni izziv 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca - skrivnosti glasbe, 1/5
20.25 Maksim Mrvcia in Orkester
Slovenske filharmonije 21.00 Umori na podeželju, 5/5 22.35 Duh leta 1945, dok. odd. 00.15 Aritmija, ponov. 01.15 Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Mifi, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.25	Hobonavti, ris.
07.40	Maša in medved, ris.
07.50	Smrkci, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Trgovinica za živali, ris.
08.40	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
09.05	Ninja želve, ris.
09.30	B-Daman anime, ris.
09.55	Anubisova hiša, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Posel mojega življenja, am. ser.
11.20	Beverly Hills 90210, am. nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Slepo zaupanje, am. film
14.15	007 - Operacija grom, ang. film
16.45	Orangutan v hotelu, am. film
18.20	Vrtičkanje
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Čarovnije za vsak dan, am. film
00.40	Dolores Claiborne, am. film
03.10 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo
Iz arhiva VTV: Miš maš, otroška oddaja, Zumba za otroke Otroški in mladinski program, Zamigajmo
2293. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek Razdvojeno srce Na obisku ... pri Ivani Dolinar Ptuj 2014, posnetek prireditve Kuhinjica, izobraževalna oddaja Vurberk, posnetek 2. dela koncerta
Prodajno TV okno 16.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo, mladinska oddaja, Znamo paziti na varnost pri delu? Ustvarjalne iskrice (115), Bralni trak
Pop Corn: Radio Jam in San di ego
Vabimo k ogledu Naj viža: _ans. Petra Finka in skupina Špica, ponovitev Napovedujemo Jutranji pogovori Aktualno: Humanitarna odprava Papua Nova gvineja 23.25 Videostrani, obvestila
08.55 09.00
09.45
10.05
10.25 10.30 10.40 11.00 12.00 13.40 14.35
15.45
17.55 18.00
18.40
19.00
20.00 20.05
21.20 21.25 22.25
06.20	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.00	Moji, tvoji, najini, 1/35
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Delu čast in oblast
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Maks in Rubi, ris.
15.50	Studio Kriškraš: Igranje z zvokom
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga: O koncu
postkomunizma
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Slovenski magazin
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pisave
23.35	Slovenska jazz scena
00.15	Duhovni utrip
00.30	Dnevnik, ponov.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.05 12.05 12.20 13.00 13.30 14.20 14.35 15.00 15.10 15.45 15.55 16.15 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.50 19.00 20.00 20.40
21.00
22.00 23.05 23.35 01.30 01.55 02.50 03.10
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Moji, tvoji, najini, 2/35 Duhovni utrip: Medverski dialog Na obisku
Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. NaGlas!
Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov. Bine: Mesto Pisave
Poročila, vreme, šport
Posebna ponudba, izob. odd.
Novice
Infodrom
Olivija, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Obupani starši, 1/12 Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova
... Naša bo letos pomlad, dok. film
Odmevi, vreme, šport Globus, ponov. Pričevalci: Edvard Trobec Posebna ponudba Dnevnik, jonov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
03.10 inroKanai
TVSLOr TV SLO T
nn fltmčl/i l/anal
06.00	Otroški kanal
07.00	Živalski čira čara, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Kuhanje? Otročje lahko, ris.
07.40	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja
08.05	Profesor Pustolovec, nan.
08.25	Zgodbe iz školjke
08.45	Infodrom
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.00	Točka, glasb. odd.
13.50	Na lepše
14.15	Obzorja duha
14.55	O živalih in ljudeh
15.25	Prava ideja!
15.50	To bo moj poklic: Avtoserviser, 17/30
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Vikend paket
18.10	Pokličite babico, 1/6
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Francoise Saga, franc. film
21.55	Zločini v Walesu (I.), 2/4
23.35	Riba s krompirčkom, koprod. film
01.15	Odprta knjiga, ponov.
01.35	Točka, glasb. odd.
02.25	Zabavni kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Živalski čira čara, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Mala kraljična, ris.
07.30	Kuhanje? Otročje lahko, ris.
07.40	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Studio Kriškraš: Igranje z zvokom
08.30	Vetrnica: Traktor
08.35	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.55	Infodrom
09.50	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.35	Točka, glasb. odd.
13.45	Slovenski pozdrav
15.00	Na vrtu
15.30	City folk: Zagreb
16.00	Mostovi Hidak
16.35	Največje uspešnice Pesmi
Evrovizije, posn.
18.10	Neokrnjeni kotički sveta: Belize, 3/6
19.05	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Gala dobrodelni večer
Olimipjskega komiteja Slovenije, prenos iz Ljubljane
20.50	Avtomobilnost
21.20	Lore, film
23.05	Glasbeni večer
23.50	Točka, glasb. odd.
00.35	Zabavni kanal
pop pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Tobi in njegov lev, ris.
07.05	Medved Rupert, ris.
07.30	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
07.55	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Moje srce je tvoje, nan.
09.15	Moje srce je tvoje, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Zaljubljen do ušes, nan.
10.25	Tv prodaja
11.40	Dubrovniška zora, nan.
12.35	Tv prodaja
12.50	Čarovnije za vsak dan, am. film
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dan najlepših sanj
21.00	Na morju, am. film
23.00	24ur zvečer
23.55	Obdarjeni, nan.
00.05	Na robu znanosti, nan.
00.55	24ur zvečer, ponov.
01.30	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Nastop Folklorne skupina
Maribor iz Argentine
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.25	Prodajno TV okno
12.40	Videospot dneva
12.45	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	To bo moj poklic, Tehnik za
logistiko, skladiščnik, viličarist
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	4. razstava CAC Koroške 2015,
pogovor v studiu
21.00	Regionalne novice 3
21.05	SPEV 2014, Po Slakovi poti 1
22.20	Dobro jutro, ponovitev
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.05 07.25 07.55 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.40 12.35 12.50 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.10 22.05 22.40 23.40 00.15 01.05 01.40
24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris.
Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja
Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Na morju, am. film Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur
Preverjeno Mentalist, nan. 24urzvečer Hiša iz kart, am. nan. Obdarjeni, nan. Na robu znanosti, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Moji, tvoji, najini, nan.
11.55	. Naša bo letos pomlad
(Kajuh), dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Sebastian Coe, ponov.
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Globus, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Oblakov kruhek
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	V razcvetu, film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO r
06.00	Otroški kanal
07.00	Živalski čira čara, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Lajko, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Mala kraljična, ris.
07.35	Kuhanje? Otročje lahko, ris.
07.40	Palček Smuk in zvezde, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Bine: Mesto, lutke
08.25	Zgodbe iz školjke
08.40	Ali me poznaš: Jaz sem majski dež
08.50	Infodrom
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.35	Posebna ponudba
13.10	Slovenski magazin
13.35	Točno popoldne
14.40	Z vrta na mizo
14.55	To bo moj poklic: Inštalater vodovodnih naprav, 18/30
15.30	Majoš, dok. film
16.15	Rad igram nogomet
16.55	Nogomet, dp, Maribor - Celje,
prenos iz Maribora
19.00	Točke, glas. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Koncert iz Pariza 2014 »Vojna in mir«
22.20	Bleščica, odd. o modi
22.55	Rommel, nem. film
00.55	Točka, glasb. odd.
01.45	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Tobi in njegov lev, ris.
07.05	Medved Rupert, ris.
07.30	Viking Viki, ris.
07.45	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Moje srce je tvoje, nan.
09.05	Moje srce je tvoje, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Zaljubljen do ušes, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Dubrovniška zora, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Lepo je biti sosed, nan.
13.45	Preverjeno
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	MasterChef
21.20	Gasilci v Chicagu, nan.
22.15	24ur zvečer
22.50	Hiša iz kart, nan.
23.50	Obdarjeni, nan.
00.20	Dexter, nan.
01.35	24ur, ponov.
01.55	Zvoki noči
© ©
08.40 Prodajno TV okno
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30 Oglasi
10.35 4. razstava CAC Koroške 2015,
Oovor v studiu
injica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna
oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Brunda
brunda medo 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2294. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Mala Tičarica 20.55 Iz našega arhiva: Mednarodni
letalski miting 21.55 Dobro jutro, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2294. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (117), Raketa
in vesoljčki
18.20	Otroški in mladinski program,
Zamigajmo
18.40	Regionalne novice 2
19.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: delovanje Državnega
sveta RS
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn, glasbena oddaja
22.05	Dobro jutro, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 21
30. aprila 2015
»»WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
KLEMPERER, VICTOR: LTI -Lingua Tertii Imperii
Čo - Čitalnica odrasli / 32 - Politika
Naslov knjige ironizira nacistično obsedenost s kraticami in označuje v latinščino prevedeno besedno zvezo »govorica tretjega rajha«. Avtor je profesor filologije in ugledni univerzitetni profesor, ki je zaradi
kot kriminalka, ki postaja drama. Uspešno se izogiba pastem pravič-ništva in moraliziranja in je zabavna v aluzijah na realne razmere. Podobno tudi junak ni premočrtna figura na etični pogon, za njegovim pravičništvom in človekoljubjem je njegova druga koristoljubna plat, ki se ne ozira na etične meje.
PEVCI IN GODCI IZ KAVČ PRI VELENJU: Takrat v starih cajtih
od - odrasli / 78 - Glasba
Po 28 letih delovanja so Kavški pevci posneli album z ljudskimi pesmimi, med njimi sta tudi dve, čigar avtor je vodja skupine Tone Šmerc. Pevce iz Kavč pri Velenju je dolga
judovskih korenin neposredno po začetku nacizma končal kot skladiščnik. Pred deportacijo v koncentracijsko taborišče ga je rešilo izključno to, da je bil poročen z »rasno čisto« Nemko, ki se mu kljub pritiskom režima ni hotela odreči. Kratica LTI je bila zanj nasprotje vsem tistim številnim kraticam, s katerimi je nacistična govorica preplavila nemški jezik. Kot je zapisal, je ta kratica hkrati bila tudi balan-sirka, palica, s katero je kot vrvohodec po žici in Jud sredi nacističnega režima vzdrževal ravnotežje med življenjem in smrtjo v skrajno nevarnih in nemogočih razmerah. Delo je izjemna analiza, napisana v esejističnem jeziku in podprta z živo in neposredno izkušnjo življenja v nacističnem režimu. Kaže, kako je nacistična govorica pronicala v vsakdanjost in kako je prek medijev in umetnosti okužila celotno javno in zasebno sfero življenja v totalitarni družbi. Uspešno je učinkovala tako, da je »oropala posameznika njegove individualnosti, ga omamila in ga spremenila v del črede brez misli in volje«.
SKUBIC, ANDREJ E.: Samo pridi domov
od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani
Verjetno je to v slovenski literaturi prvi primer, da sta aktualno tajkun-stvo in korupcija v slovenski družbi tema glavna tema romana. Čeprav gre za aktualno temo, ki jo avtor obdela angažirano in družbeno kritično, je delo zaradi literarne vrednosti veliko več kot zgolj roman o slovenskem tajkunstvu. Zgodba o odvetniku, ki razkrinka umazane tajkunske posle in postane medijska zvezda, je
leta vodil znani velenjski zborovodja Zmago Frankovič. Njihov repertoar sestavljajo tradicionalne ljudske pesmi, med njimi so tudi take, ki izvirajo iz tukajšnjih krajev. V nekem drugem kontekstu je glasbenik in skladatelj Milko Lazar, ki je v due-tu z Zlatkom Kaučičem gostoval na letošnjem velenjskem Max klub jazz festivalu, izjavil, da je vsaka ljudska pesem oda življenju, samo ceniti jo je treba začeti. Dejavnost Kavških pevcev in njihovo ohranjanje izročila slovenske ljudske pesmi cenijo tudi v Krajevni skupnosti Kavče, saj so na njihovo pobudo Kavški pevci posneli zgoščenko, pri tem pa je izdajo finančno podprla Mestna občina Velenje.
LABATO, RAMON: Sive ekonomije filma
Čo - Čitalnica odrasli / 791 - Filmi
Kako filmi potujejo skozi prostor in čas in kaj se jim zgodi na tej poti, raziskuje avtor knjige, ki sicer na Univerzi v Melbournu proučuje neformalne filmske industrije in medije. Neformalno območje, ki je sestavljeno iz sive in črne cone proizvajanja, razpečevanja in gledanja filmov je tudi tema pričujoče študije. Gre za distribucijska podjetja, potujoče prodajalce piratskih DVD-jev, piratska video omrežja, nezakonita spletna mesta za pretakanje videa ipd. Kot ugotavlja avtor, je značilnost teh neformalnih omrežij, da so gonilna sila filmske distribucije na globalni ravni in imajo v filmski kulturi prej osrednjo kot obrobno vlogo.
Silvo Grmovšek
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naših medijih!
03 89817 58
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 30. april
8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Šaleška planinska pot VII 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Pod Belim dvorom, KS Gorica
Tradicionalno kresovanje 19.00 Prireditveni prostor pred cerkvijo v Vinski Gori Kresovanje 21.00 eMCe plac
Klubski večer Kresna Playlista
Petek, 1. maj
11.00 Graška Gora
Prvomajsko srečanje 21.00 eMCe plac
Psaja do jaja za 1. maja
Sobota, 2. maj
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 10.00 Športni park Šentilj
Katarinin sejem 21.00 eMCe plac
Sound Arson 5.3: Catalogue (FRA), NakaJima (SLO)
Ponedeljek, 4. maj
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi
CITY CENTER Celje
Četrtek, 30.4., 14.00-19.00 Biotržnica Nedelja, 3.5. 11.00 Pravljične urice, Šuško in gozdni dan Do 11. maja prijave za glasbeni natečaj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2015
Promenada ob sedemnajstih -Postavitev besedne inštalacije miru ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Nikogaršnji otrok
Torek, 5. maj
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje
Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Promenada ob sedemnajstih -Zapojmo za zmago 17.00 Vila Mojca Velenje
Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjigarna Mladinske knjige Velenje
Maček Muri praznuje 40 let 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Marjana Laznika Kako do boljših fotografij 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Naceta Frica (tolkala) in Jureta Korena (klavir)
Sreda, 6. maj
9.30 Velenjski grad
Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Klavdija Tutte 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Velenjski grad
Etnološka prireditev Jajčerija
Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.0021.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00.
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
15.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Velenje, moje mesto
16.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zavozlano, ustvarjalni klub za odrasle
17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Promenada ob sedemnajstih -Knjiga je orožje 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.00 Vila Bianca
Predstavitev knjige Kajuh Zbrane pesmi
19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje : RK Sevnica 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni nastop Domna Šlogarja (tolkala) in Tilna Šlogarja (tolkala)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. april
20.00 Lom, pri Vržišniku
Kresovanje na Lomu pri Vržišniku
Petek, 1. maj
07.00 AP Šoštanj
Planinski pohod na Kozjansko (Bohorski slapovi) Planinski pohod na Graško goro
x Mestna knjižnica Šoštanj
Svetovna vojna v knjigah, razstava Torek, 5. maj
18.00 Mestna galerija Šoštanj
Zbrane pesmi, predstavitev nove knjige in pogovor z urednikom Vladom Vrbičem
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. april
10.00 Dvorana Marof
Kreativno ustvarjalne delavnice v angleščini 17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Travnik ob Mercatorju
Kresovanje; Vaška skupnost Šmartno ob Paki
Petek, 1. maj
X Prvomajska budnica pri Tišlarjevi lipi v Rečici ob Paki JSKD Velenje in KD Šmartno ob Paki
Ponedeljek, 4. maj
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 19.00 Hiša mladih - sejna soba Svetniška Skupina Liste za napredek občine 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 5. maj
14.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 16.30 Dvorana Marof
Plesna šola Superstar - Hip Hop 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 6. maj
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin 19.00 Dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene

4
• maja, ob 5:43, Polna Luna - ščip
Tudi promenada v znamenju rdeče zvezde
Velenje, 3. maja - V obdobju od 3. do 31. maja bodo v Velenju na različnih lokacijah potekali številni dogodki v počastitev 70. obletnice konca 2. svetovne vojne, ki jih poleg Mestne občine Velenje organizirajo javni zavodi, društva in organizacije. Festival Velenje bo praznik zaznamoval s sklopom dogodkov v amfiteatru na velenjski promenadi z enotnim nazivom Promenada ob sedemnajstih ter s filmskim ciklu-
som Vojna in mir v Kinu Velenje.
Promenada ob sedemnajstih bo ciklus dogodkov različnih umetniških zvrsti. V ponedeljek, 4. maja, bo ves dan potekala montaža besedne inštalacije miru. Zaposleni Festivala Velenje so na asociacijo praznika predlagali besede, ki simbolično povzemajo vrednote in dosežke, ki jih je dogodek pred 70 leti zaznamoval takrat, in vse do danes. Na stopnice amfiteatra bo z rdečo
barvo izpisanih več kot dvajset besed. V sklopu dogodkov Promenada ob sedemnajstih bodo v naslednjih dneh s sloganom Zapojmo za zmago prepevali člani Moškega pevskega zbora Kajuh, člani Literarnega društva Hotenja bodo brali poezijo z enotnim izhodiščem Knjiga je orožje, najmlajši pa bodo ustvarjali cvetice s sporočilom Nagelj miru.
Gost ciklusa pogovorov Zgodbe neke hiše, posvečenega 55-letnici
doma kulture Velenje, bo Vlado Vr-bič, ki je tudi urednik glasila Območne organizacije Zveze borcev NOB Velenje - Šaleški upornik. V četrtkovem večernem pogovoru 7. maja se bosta z voditeljico Tatjano Vidmar dotaknila tudi te tematike. V soboto, 9. maja, bo na Cankarjevi ulici v sklopu Bolšjega sejma razstava Ohranjeni spomini ob dnevu zmage. V Kinu Velenje bodo v počastitev obletnice konca 2. svetovne vojne v filmskem ciklusu Vojna in mir na ogled štirje filmi: Igra Imitacije, Duh leta '45, Piran/Pirano in Phoenix.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
DOMOV 3D
Home (ZDA)
Animirana pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 94 minut Režija: Režija: Tim Johnson Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Saša Pavlin Stosic, Jure Mastnak, Jožef Ropoša, Nina Ivanič idr.
Petek, 1. 5., ob 18.00 3D
Nedelja, 3. 5., ob 16.00 3D - otroška
matineja
ODKLIKANA
Unfriended (ZDA) Grozljivka, triler, 82 minut (ZDA) Režija: Levan Gabriadze Igrajo: Cal Barnes, Matthew Bohrer, Courtney Halverson, Shelley Hennig, Renee Olstead, Mickey River, Will Peltz idr. Petek, 1. 5., ob 20.00 Sobota, 2. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 4. 5., ob 18.00
IGRA IMITACIJE
The Imitation Game (ZDA)
Biografska drama, triler, 114 minuti / VB, ZDA
Režija: Don Hall, Chris Williams Igrajo: Keira Knightley, Benedict Cumber-batch, Matthew Goode, Charles Dance, Mark Strong, Rory Kinnear, Allen Leech, idr.
Nedelja, 3. 5., ob 20.15 - filmski ciklus Vojna in mir
BREZČASNA ADALINE
The Age of Adaline (ZDA) Romantična drama, 110 minut Režija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Huisman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark Ghanime, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony Ingruber, Lynda Boyd Sobota, 2. 5., ob 20.00 Nedelja, 3. 5., ob 18.00
ČUDESA
Le meraviglie (Italja, Švica, Nemčija) Drama, 110 minut Režija: Alice Rohrwacher Igrajo: Alexandra Lungu, Sam Louwick,
Alba Rohrwacher, Sabine Timoteo, Agnese Graziani, Luis Huilca Logrono idr. Petek, 1. 5., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 2. 5., ob 20.30 - mala dvorana Nedelja, 3. 5., ob 19.00 - mala dvorana
ČLOVEŠKI KAPITAL
Il capitale umano (Italja, Francija) Drama, triler 111 minut Režija: Paolo Virzi
Igrajo: Fabrizio Bentivoglio, Matilde Gioli, Valeria Bruni Tedeschi, Guglielmo Pinelli, Fabrizio Gifuni, Gigio Alberti idr. Petek, 1. 5., ob 20.30 - mala dvorana Sobota, 2. 5., ob 18.30 - mala dvorana Nedelja, 3. 5., ob 17.00 - mala dvorana
TONE, JAVI SE (Slovenija)
Dokumentarni film, 75 minut
Režija: Boštjan Slatenšek
Nastopa: Tone Škarja idr.
Ponedeljek, 4. 5., ob 19.00 - mala dvorana
Po filmu razgovor s Tonetom Škarjo!
NIKOGARŠNJI OTROK
Ničije dete (Srbija, Hrvaška ) Drama, 95 minut Režija: Vuk Ršumovič
Igrajo: Denis Murič, Pavle Čemerikič, Isidora Jankovič, Miloš Timotijevič, Tihomir Stanič, Borka Tomovič, Goran Šušljik, Branka Šelič, Ljuba Todorovič itd.
Ponedeljek, 4. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naslednji vikend, od 8. do 11. 5. napovedujemo:
animirano družinsko pustolovščino MU-MINI NA AZURNI OBALI, akcijsko komedijo VROČI PREGON, akcijsko ZF pustolovščino MAŠČEVALCI: ULTRONOVA DOBA 3D, dokumentarni film DUH LETA 45, dramo NIKOGARŠNJI OTROK, akcijo HITRI IN DRZNI 7, sklop animiranih filmov ANIMATEKA PO ANIMATEKI 2015, ter v Filmskem gledališču, v ponedeljek, 11. 5. ob 20.00, zgodovinsko biografsko dramo SELMA.

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
30. aprila 2015
Nagradna križanka Slaščičarne Lili - Miš maš Šoštanj
^fili*
JPL d.o.o., PE slaščičarna Lili • Kajuhova 5-7 • 3325 Šoštanj
.05 993 87 99,
Delovni čas: Ponedeljek: od 8. do 15. ure Torek - nedelja: od 7. do 19. ure
•	Slaščice (torte, rezine, sadne kupe ...)
•	Sladoled
•	Drobno pekovsko pecivo (žemlje, rogljički, preste ...)
•	Fino pekovsko pecivo (keksi, mini slaščičarsko pecivo)
•	Kruh in žemlje iz pekarne Miš maš
Sprejemajo naročila za torte za različne priložnosti (obhajila, birme, rojstne dneve ali zabave kar tako in poročne torte)
Vse sladke dobrote, ki jih ponujajo v slaščičarni pripravljajo po starih recepturah iz surovin in ne iz gotovih zmesi. Vse od keksov do tort, sladoleda in pekovskega peciva so iz njihove lastne proizvodnje, kruh pa iz znane Pekarne Miš maš.
Čestitamo za 1. maj - praznik dela!
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Slaščičarna Lili«, najkasneje do ponedeljka 11. Maja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 16. aprila 2015 so: Zdenka Terglav, Pod parkom 12, 3320 Velenje; Jure Gaber, Prelska 48 B, 3320 Velenje; Zdenka Hrustel, Ljubljanska 21, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.
C
MEGATE1
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si * prodaja@megatel.si
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
ČETRTEK, 30. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 1. maja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 2. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 3. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 4. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 5. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 6. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. aprila do 26. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 20. aprila do 26. aprila 2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 23
30. aprila 2015
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: GB1 44B B65 (AA)
ZAHVALA
ZAHVALJUJEM se pošteni ženski, ki je najdeni denar na bankomatu odnesla na policijo v Velenju.
STIKI -
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
NA SONČNEM pobočju v Vinski gori, nad gasilskem domu prodam zazidljivo parcelo, 3000 m2, cena: 7,00
mali OGLASI
evrov/m2 in 57GG m2 kmetijskega zemljišča, cena: 4,GG evre/m2. Gsm: G41 776 161
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ODDAM
SKLADIŠČE, garažo, od 50 do 200 m2, 4 m višine, varovano, ugodno oddam. Lokacija: Vinska gora, gsm: 051 395 560
PRIDELKI
PRODAM domačo svinjsko mast ali z ocvirki. Cena: 4 EUR/kg. Več informacij na telefon 040 684 008.
PRODAM domača jajca. Cena 2 EUR/ škatla - 10 jajc. Več informacij na telefon 040 684 008. KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 3. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372
PRODAM mlade zajce za nadaljnjo rejo. Cena: 10 EUR/kom. Več informacij na telefon 040 684 008. PRODAM morske prašičke mlade ali breje, samce ali samičke. Cena: 10 EUR/kom. Več informacij na telefon 040 684 008.
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice @ 898 17 50
habit
nepremičnine
Hnblt, d.o.o, KoroSfca 48, Veit ;
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojna hiša v Ponikvi pri Žalcu, K+P+M, 118 m2, zgrajena 1937, adaptirana 1987, z gospodarskim poslopjem in kozolcem na sončni in lepi legi, s 4238 m2 zemljišča. ER: E(105-150 kWh/ m2a) Cena: 109.000 evr.
1-sobno stanovanje v Velenju na Stantetovi, 46 m2, 2/8 nad, leto izgradnje 1982. ER: C(B5--6GKwh/m2a) Cena: 47.GGG evr.
PRODAJALNA LATKOVAVAS
VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV
PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, SLO | T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
ENERGETIKA
IN KANALIZACIJA POKOPALIŠKA DEJAVNOST GLEDE OBRAČUNA ZA HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO
INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube žene in mame nihče nam ne more vrniti.
V SPOMIN
29. aprila mineva 17 let, odkar nas je zapustila
VIKTORIJA KREGAR
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete lučko v spomin.
Vsi njeni
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. - 3. maja -
Renata Lamot, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 84. letu zapustila draga mama, babica in prababica
IVANKA MIKLAVŽINA
Ravne 124, Šoštanj 5. 8. 1931 - 16. 4. 2015
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in sveto mašo. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, govorniku Ivanu Apatu, ravenskim pevcem, izvajalcu »Tišine«, gospodu župniku za opravljen obred, krajevni skupnosti, zvezi borcev in društvu upokojencev Ravne, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Marjan in Bojan ter hči Danica z družinami ter vnuki in pravnuki
Pomlad je prišla tokrat drugačna. Rožice drugače cveto, nam je pri srcu hudo spomin nate večno bo ostal, vse naše žive dni.
ZAHVALA
Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, ati, brat, dedi, tast, svak in stric
MARIJAN KRAJCER
Paka pri Velenju 43 b, Velenje 25. 10. 1953 - 17. 4. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem domačim, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala zdravnici dr. Lahovi, osebju ZD Velenje, gospodu duhovniku Janku Rezaiju, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, rudarski straži in godbi, pevcem pevskega zbora Flamingo. Hvala tudi vsem, ki ste mu ob tragičnem dogodku nesebično priskočili na pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivica, hčerka Breda in sin Boštjan z družinama, sestra Danica, brata Branko
in Miran z družinami, svakinje in svaki z družinami
CECILIJA
1938 - 2015
ZAHVALA
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ARLIČ
JOŽEF
1931 - 2015
Hvala vsem, ki ste ju imeli radi in ju pospremili na njuni zadnji poti.
Žalujoči vsi njuni
ZAHVALA
Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
JOŽEF KAMENIK
Skorno 43, Šmartno ob Paki 7. 2. 1933 -15. 4. 2015
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala sosedoma Ani in Slavku Pirečniku ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mihaela, sin Milan z družino in hči Helena z družino
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 24
20. Cvetlični sejem v znamenju čebel
Bogato obložene stojnice, bogat kulturni program - Tema sejma bo Sožitje človeka in čebel
Velenje, 9. maja - V soboto, 9. maja, bo med 8. in 13. uro na Titovem trgu potekal 20. Cvetlični sejem s sloganom Sožitje čebele in človeka. V sklopu sejma bo potekal tudi projekt Parada učenja, ki ga izvaja Ljudska univerza Velenje. Na Titovem trgu bo več kot 50 stojnic s ponudbo sadik zelenjave, dišavnic ter cvetja, izdelki domače in umetnostne obrti, na voljo pa bodo tudi kulinarične dobrote. Bogat spremljevalni program bo ponujal ustvarjalne delavnice za najmlajše, razstave, predstavitve in izobraževalne kotičke ter glasbene in plesne nastope. Cvetlični sejem poteka v organizaciji Festivala Velenje in Mestne občine Velenje ter številnih društev in zavodov iz Velenja.
Na stojnicah se bodo obiskovalci sejma tudi letos lahko oskrbeli z različnimi sadikami zelenjave, dišavnic, cvetja, okrasnih rastlin in dreves. Na voljo bo tudi vrtno orodje, gnojila in drugi pripomočki, ki jih uporabljamo pri urejanju vrta in okolice ter balkonskih zasaditev. Tradicionalno bogata ponudba bo vključevala tudi kulinarične dobrote, izdelke domače obrti in rokodelske unikatne stvaritve.
Bogat spremljevalni program
Tema letošnjega sejma bo Sožitje čebele in človeka. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili predstavitvi čebelarja, na ogled bosta razstavi Čebelarstvo skozi čas in Panjske končnice naših otrok, ki so nastale v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi šolami. V izobraževalnem kotičku bodo seznanjali z novostmi v čebelarstvu, zanimivi in okusni pa bosta tudi delavnici Okusi slovenskega medu in Sladkajmo se medeno. Na stojnici podjetja PUP bodo na pokušino užitne cvetlice, ki jih lahko v kulinarične namene uporabljamo
vse leto in tako uživamo v njihovi barvitosti in okusu. Gorenje Gostinstvo bo poskrbelo za cve-tlično-medeni kulinarični presežek s kuharjem Andrejem Kuharjem, prvim Slovencem, ki si je s svojo kuharsko umetnostjo prislužil Michelinovo zvezdico in je že kot dijak kuhal za Tita.
Kulturni program bodo pripravili Glasbena šola Velenje, Vrtec Velenje - enota Tinkara, Plesni studio N in KD Medžimuije. V ustvarjalnih delavnicah Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in AZ Ljudske univerze Velenje si bodo najmlajši lahko med drugim izdelali čebelice za srečo. Društvo šaleških likovnikov bo pripravilo slikarsko delavnico na temo Cvetlična pomlad, skupina Gambatte pa keramično delavnico, v kateri bodo izdelovali cvetlične lončke. V sklopu sejma bo zaznamovan tudi 9. maj, dan zmage, in sicer z glasbenim nastopom Okteta9, ki se bo predstavil s programom Svoboda?! Člani Društva šaleških likovnikov pa bodo na zelenici pred občino postavili glineno inštalacijo Pozdrav svobodi.	a
Praznično druženje na sejmu
Vinska Gora, 27. aprila - Krajevna skupnost in Turistično društvo Vinska Gora sta v ponedeljek dopoldne pripravila že 3. spomladanski sejem. Obiskovalcev je bilo ob lepem vremenu veliko, nekaj stojnic pa je žal ostalo praznih. A to ni motilo nikogar, saj sta organizatorja poskrbela za pester spremljevalni program. V njem so nastopili domačini, od harmonikarjev, do različnih pevskih sestavov. Glavnina dogajanja se je razži-vela malo po 10. uri, ko so na prizorišču člani Mladinskega TIC-a predstavili knjigo »Hmelj je tudi v Vinski Gori pisal svojo zgodbo«. Da je bila predstavitev res pristna, so poleg kviza o hmeljarstvu, ki je prinašal lepe nagrade sodelujočim, prikazali tudi, kako so nekoč podirali hmeljev-ke in kako so obirali hmelj. Sicer pa so se lahko obiskovalci sejma oskrbeli tudi z lepimi sadikami zelenjadnic, domačimi dobrotami, čebeljimi izdelki, spominki, ki nastajajo v vinskogorskih domovih čez zimo ...
Danes zvečer bodo v Vinski Gori pripravili še eno praznovanje. Na ploščadi pod cerkvijo pripravljajo veliko kresovanje, ki ga bodo z nastopi popestrile tri glasbene skupine iz kraja.
a bš
Sejemsko dogajanje je bilo živahno tudi zato, ker so organizatorji poskrbeli za pester
spremljevalni program. Mnogi so prišli zaradi druženja.
Na obisku dinozaver iz Jurskega parka
Lani je park cvetja obiskalo blizu 30 tisoč obiskovalcev -Na novo sezono so se pripravili, kot da bo najboljša doslej
Tatjana Podgoršek
»Upamo, da bo nova sezona, ki smo jo v parku cvetja v Mozirju začeli pred minulimi prazniki, manj deževna od lanske. Pričakujemo, da se bo vreme ustalilo in bo obisk precej boljši, kot je bil, ko je eno od največjih turističnih zanimivosti Zgornje Savinjske doline obiskalo blizu 30 tisoč obiskovalcev. Mi smo se na novo sezono pripravili tako, kot da bo najboljša v vseh teh letih, tudi z obsežnejšo oglaševalsko akcijo v tujini. Želimo si več tujih obiskovalcev, nadvse veseli smo tudi vsakega Slovenca,« je povedal Božo Plesec, podpredsednik Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja park.
Sogovornik je prepričan, da bo velika spomladanska razstava cvetja zagotovo navdušila ljubitelje lepo urejenih pisanih cvetličnih gre-
dic. Prav v teh dneh naj bi se razcvetelo blizu milijon čebulnic, predvsem tulipanov. Še posebej ponosni so na sorto mozirski tulipan, ki so ga za mozirski park cvetja vzgojili nizozemski vrtnarji in raste samo tu.
Med spremljajočimi prireditvami, ki popestrijo dogajanje v par-
ku, je Plesec omenil junake risanih filmov, do 3. maja si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavi eksotičnih živali, med katerimi niso samo kače. Zanimiva je še čebelarska razstava. Na »obisku« je tudi dinozaver iz Jurskega parka, ki pritegne pozornost najmlajših obiskovalcev parka cvetja.
Tako kot nekaj zadnjih sezon bodo poleg že omenjene spomladanske razstave cvetja pripravili še dve prireditvi, in sicer avgusta razstavo rezanega cvetja in tekmovanje cvetličarjev, v jeseni pa razstavo buč in tekmovanje za najtežjo bučo v državi.
Ni maja brez
Šoštanj, 23. aprila - Šoštanjski gasilci pravijo, da ni maja brez mlaja, zato ga že vrsto let v čast prazniku dela postavijo tudi pred gasilski dom v mestu. Letos sta jim smreko zanj podarila Silvo in Boštjan Mežnar iz Florjana, za vse drugo pa so poskrbeli sami. »Šestdeset operativcev in sto dvanajst članov društva imamo. Za nas je bila postavitev mlaja, ki je viden daleč naokoli, mala malica,« so se pohvalili.	a mkp
Plezali na praznični mlaj
Društvo Mlajevci iz Mozirja, ki ima že dolgoletno tradicijo, je ob občinskem prazniku in jurjevem, minulo soboto pripravilo tekmovanje v plezanju na mlaj. Na sejmišču so na olupljeno smreko plezali 12-letna Liza Kovač, 13-letni Jaka Kramar ter še osem drugih korajžnih, krepkih ter več ali manj izkušenih plezalcev. V vetrovnem vremenu je 25-metrsko drevo proti vrhu dokaj nihalo, zato tudi najboljšemu ni uspelo više, kot do 12 m. To višino je dosegel Simon Verbuč, le meter niže je prišel Franci Medved, 8 metrov pa je že zadoščalo za tretje mesto Mihe Bizjaka. Letos sta se za ugledne nagrade in pokal mlajevcev potegovala tudi Denis Kešpret iz Lo-kovice ter na koncu drugo-uvrščeni Franci Medved iz Lokovice. 18-metrske, doslej rekordne višine Petra Trogarja, p. d. Košutnika iz Mozirja ni dosegel nihče, ostaja pa izziv za prihodnje leto.
a Jože Miklavc
Cankarjeva Ulica zdravja
Velenje, 25. aprila - Ženski forum Socialnih demokratov SAŠA je v soboto dopoldan Cankarjevo ulico v mestu spremenil v Ulico zdravja. V sodelovanju s Strokovnim svetom za socialna vprašanja so s stojnicami, degustacijami, besedo in rekreacijo predstavili možnosti zdravega načina življenja. Obenem so zbirali pobude občank in občanov za spremembe na področju zdravstva. Predali jih bodo poslanki in podpredsednici državnega zbora Andreji Katič.	a mkp