I J U 4 l J f. « * Marec 1963 GRUDA MAREC 1963 10. LETO ST. 3 i »ji ¡RODNA gruda] _ mH uitanko Senica Življenje otidravske prestolnice It. s. Mrttl čaka na svojega otrofcs IH mariborske Hlkeliee JANA MILČINSKI Alt se Se ||lDmJnJl)r dednlc ir,t>R rnnSERN V Ihanu pri Da-mlaloh, najveija tirma bekonov v Evropi Fo domač-L cJeieiL E- P- Slovenija sprejela plan Ha leto 1II6K ktani: i.enaudiC Gujp-LKtaTsKü sodelovanje rned Jugbi 1,1 V| j 0 iiq ZlJft Perspektive M plrhdn« sodcLDvartJe meti Kanada tn Jugoslavijo MiiHnost: HO IZVOZ v veliko Brlt-anLJo FRANCE BEVK Svet poti Matajurjem (odlomek] CKANCK VURNIK Podel Hov Prešernovih htflMd BRANKO- StSlUEN [JmetncKst ju umetnik tekmujeta 7, naravo CIRIL URO L E S [mate tudi vi Jjtralskn skupino? KAJETAN KOVIC Pomlad H'Tobcntlco r- S- Ml nima je zborovala ■I [JS KOZAK Vodnjak (odlontakj IH Ucne*kc Slovenije — Bu liomeiotM floGodka KLIKA NA NASLOVNI IN PRVI NOTRANJI KTftA.NI: JOŽE GAL, MARIBOR LIKOVNA OPREMA AIEII. -JO 7. L HRUME N Glavni Ir.u v Mariboru Maribora Id rotovž, (detajli Mci rapola Slovenske Štajerske, starodavno mcnln ob Dravi pod Pohorjem in sončnimi Slovenskimi goricami, mesln, ki čudovito prerojeno in pomlajeno raste v jutrišnji dan. Tovarne in delavci oblikujejo današnji obraz Mariboru, katerega prve sledi najdemo že v predzgodovinski dolij. Dolga stoletju so ga klesala, Kri junakov Pohorskega bataljona, njegovih sinov, mu j c v ponos in svetel in svet spomin [jn velike in bridke dni «adnje vojne. Med zgodovinskimi pomniki davnih dni, ki jih mesto skrbno čuva, je tudi mestni rotovž (delaj 1 na sliki). Zgrajen jo bil leta 1515 in obnovljen v začetku Iti, stoletja. ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Hodno srjdo Izdaja Sloma Kfca 1 me! jeruska mulSca '• r.jutiljnnj. ErJiiiJn dvmiajsi krat lin leto. Letna narii nlrirt Ha jJrtJiutfifhfski Altan Jc 4 dolarje. PoStnina ni*-finna v gotovItli. Ureja un?4 niški odbor. Glavna uredil# ZIMA VnfiCAl Uredništvo in uprava: Sir vtTlifca lirteljvrviliLj mntki Ljubil a n g. Cankarjeva t? nkopSšav ln sLJlc, kL JI) mnmii naroCI IJ, h£ vraiajiu. Čekovni račun pri Kotni' natnl Man k L SOD-111608-51 To ja najSoljSi ko ted m! W. pisem L)!-hI[t'v Slovenskega izseljenskega koledarja i%' Leloiuji koledarja so brž posli, Nič čudnega, knjiga je zelo lepa, slike Ml (livne, v Selnica odlična! t'-ciKLitaim! anna k plasma, Muh- Yurt, ZIJA Letošnji Slovenski izseljenski koledar je lepo, lično in umetniško delo. Vsebina kotuLlurjii je vZv.išenu ■pd-v ('Zlu i uit našega ulov Lika, ki živi in ustvarja Joimi in v tujini, Moje iskrene čestitke! To je mi j boljši koledar!! Knjiga je Zaželena in spoštovanja vredna. JANKO ROGELJ. L ari ki, Okiti, 71) A Koledar je izredno zauitniva knjiga Luke» po vsebini, slikati in ureditvi. Zasluži, da bi Lila v vsaki slovenski Iliši v tujini in (udi pri vas dama. Uredništvu moje iskreno priznanje in čestitke k temu dovršenemu delu! FfSED V |lt Iv H. ClarordM Hilla, III.. ZDA P reči tul sem ves koledar. Cesti tani k izvrafni opremi in zanimivi vsebini. Posebno bvate vreden je pravilen, lep prevod čl nitko v iz duve-nSčine v angleščino, Vsa čast urerhuistvul JOHN POP JANC, NcW Smyrna Bench, Fin.. /LJA m Uroči le SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR pri Slovenski izseljenski matici Ljubljana, Cankar jeva l/H. S P It Kj E M A Mi.) PRIJAV E uk upi n, druilor iti posameznikov 2« potovanje v s 1 ti i' i k rti j - Sloveni ju v letu IM*, budi si z Itudjartii uli letali, preko Newr Torku ali Mont reala UREDIMO VAM VSE FORM Al.NOSIT V ZVEZI S POTOVANJEM, vse pni rrdttin v rrezi 7. Obiskom ra-iili sorodnikov i/ J njjoK.lu.%'Ejc v ZD.i Lili \iHJUi;l(J OPOZARJAMO VAS NA IZSELJENSKI TEDEN Osrednja pri-rodit l: v bo 4, jtilijH na Otočca ZA VSE INFORMACIJE PIŠITE v dui-ciiHčini uli 4ijgtleičini na ADRIA TRAV EL SERVICE, ki iv. deset let posluje i našim: reja ki 396$ Si. Luw renče Blvil. MONTREAL IB, P. Q> Canada Itd Cph Oti r: VI +A2rJ2 Življenje obdravske prestolnice BRANKO SENICA ¡¡fHIIHIIIIlillil1' Letos poteka natanko sto let, odkar je največ] e obdravsko mesto dobilo slovensko ime »Mar-i-boir«; državni poslanec dr. Lovro Tomain je 23. avgusta 1861 ob obisku »Slovanske čitalnice« dejal: »'Gospodje, mar ¡nam mora biti za pravice naroda, toda potreben nam je še b o r (boj) zanje. Glejte geslo vaših trudov v imenu vašega prijaznega mesteca...« Industrija ... Danes šteje največje mesto vzdolž 730 kilometrov dolge sive reke Drave natanko — 87.004 prebivalcev. V zadnjih dvajsetih letih se je število meščanov Maribora skoraj podvojilo. Pa še nekaj se je spremenilo: menjala s'e je struktura prebivalstva, iz ¡nekdanjega malomeščanskega mesteca ¡se je razvilo veliko industrijsko mesto. V Mariboru obratuje Mariborski tekstilni kombinat, ki združuje tri velike, do nedavnega še samostojne tekstilne tovarne. Tekstilni kombinat, kjer je zaposlenih več kot 7000 delavcev in nameščencev, je največji tekstilni obrat v Jugoslaviji, po velikosti pa sodi med največje jugoslovanske industrijske obrate sploh. Velikih industrijskih obratov je v Mariboru še cela, vršita. Na Teznem izdelujejo v tovarni avtomobilov najsodobnejše kamione, v »Metalni« pa najrazličnejše kovinske konstrukcije, s katerimi se odlično uveljavljajo tudi v tujini, predvsem v Afriki in Aziji. Ne smemo prezreti »Elek-trokovine«, »Elektroindustrije Maribor« (združena nekdanja HIMO in TOBI), tovarne železniških voizil »Boris Kidrič«, tovarne »Primat« in drugih. Maribor je vsekakor jugoslovansko mesto, ki ima relativno največ industrije. ... in višje šole Pred vojno v Mariboiru ni bilo višjih šol. Mesto je imelo dve realni in klasično gimnazijo, trgovsko akademijo, učiteljišče in vrsto- drugih šol, toda maturanti, ki ,so želeli nadaljevati študij, so morali v Ljubljano ali v Zagreb. Danes je to seveda precej drugače. Maribor je ¡s svojimi višjimi šolami — pravno, komercialno, agronomsko, stomatološko, tehniško in pedagoško — postal drugo slovensko univerzitetno središče. Na prostoru med Gosposvetsko in Koroško cesto raste center mariborskega srednje-tehniškega in višjega šolstva. Z otvoritvijo višjih šol je postalo mesto mnogo živahnejše. Množice mladih ljudi sc prelivajo po ulicah, ob večerih pa so gostinski in drugi dru- \'ove Jede, ritmi domovi — (ti je današnji Maribor. .S;j stiki rumu osemletna osnovna šola, imerumanu po pisatelju Janku Kersniku. V ozadju Umu Kalvarija, demo Piramida Novi in stari Maribor Stari ltaritafr, fotografiran iipotl dravskega mosta iF*tn; rinil Mati čaka na svojega otroka lj ii J Počitniški dom d?!»oren podjetja Gradin rtjj Pohorju žaibn:i Jokali analno (bolj polili, kol so 4jihi v prejšnjih lotili. Mladi ljudje — tu kajpak tudi drugi meščani -- lahko izbirajo iprogram v šestih kirnc-nm-lografih, v d rjniipikem ali opCriiahi gledališču, obiščejo Lahi n I inetaiostim galerijo, Mestni muzej, Muzej NOB, akvarij (ta je najllepši in pros-tratiem Mariborskem jezeru, okoli kaleregu je vrsta privlačnih rekreacijskih domov, ali pa se kopajo na kopatiš£u Mariborski otok. Pozimi — ali kadarkoli v letu — e e ^peljejo j. vzpenjačo na Pohorje, 7’tfrižem n velikem razmahu 'Na vzhodnem Pohorju, ki se dvigu 'tik nad Mariborom, je danes «e ib počiitniško-iekre&tiv-nih objektov, Ti iz nekdanjih planinskih do-raoi že davjio prerasli v modeme, da -ne rcčenno naranniosi roakotme hotele. Dostop do teh je silno Li^od en. Izreko Hoč se lahko do njih pri pel j el c z avtomobili po lepo wpeiljojiil Costi, ali pa vaw prod hotel Bolhi v hej c v petnajstih minutah po-legne .iz Raidvomja vzpenjača. Med objekti, k'i jih i*>lcg domačih gostov posebno radi obiskujejo tudi 'tuji največ je gostov iz sosednje Avstrije — so smučarska sk:i-kalniea, žičnica sedežjlica,, žičnica v)očnica, dve naitkjiiki progi, hiikjtična smučarska proga 'in «e več podobnega, kar je vse namenjeno športu t(>r razvedrilu gostov, V (bodoče bodo tiu lem delu Pohorja zgradili *a goste še več 'tiajTozsličnejšlh tlb jek tov kot cvetličarno, ipnod a jadrno domačih ter kijih knjig in časopisov, slaičlčamo in drugo. vzhodno Pohorje velja vsekakor ugotovitev, (Ja so tukaj turizmu 'kur a kok on iu razvija, Marij™- je mesto prihodnosti. Skladno z raz-t oj(Liti l.i id uh trije se bo razvijalo tudi mestno sre-disče, kajleregu zazidalni 'načrt so pred nedavnim dokončno sprejeli. Na ¡pod račjo med Partizansko, Kojiališko'[Jl Mlinsko ulico ter Ulico-kneza Koclja ib od e zru-iln nove 'poslovne dm atamovam jikc zgradbe, med katerimi bo živahno uitripa.lo življenje nov-ega, večjega in slovenskega Maribora, (L. 5. Poletje v letu 1ÎMG ni bilo v Poljčanah, kraju, ki je kakih 30 kilometrov oddaljen od Maribora ■prav nič drugačno ko: v drugih slovenskih krajih. Tudi tu so se zavedni Slovenci uprli obupa tnrj'ti. 'Meseca avgusta tistega leto je ipriše! na 1 ruto 1’rutic Zorko. V celjskem SluiriMii pri krm so ga ustrelili, Tri tod 11 e ikaaneje so airelirnli še njegovo ženo Berto s sedem tednom lit-nru hčerkico Marijo, Berto so odiixrijali v- zloglasno taborišče Qs-wieczim, malo Marijo pa v taborišče za otroke -brez staršev^ -— Frohnleiten pri Graziu, Ob koncil vojne «c je vrnila Berta Zorko v pruano hišo. Mož mrtev, hčerk« Marija kdo ve kje. Beri n je pričela, pisali prima. V Beri Im. v Jlrago. (j'hiz, München. H im, v Švico i;n še il rogam so romala njen« pisma. Vedno znova jc upala — morda pa jo le se kje živa njena Muriju, Dolgih deset let ji pisma niso prinesla ti uličnega 11 speli a. Potem -pa je nemidoinn prispela vest; Mai'ijji živi v daljnem Porurju v Zahodni Nemčiji, pri družini Fritz 1 Mîillieimu. V Berti ¿orko jo v ec prekipevalo od jit-ečc ... Povsem drugače je bilo seveda pri družini Ericha 1'Vilza v Miillldtnu, lÆonhardi-Slinne.sstras-«c 57, O IcllIcI \ mrtvi dekletu niso hoteli tukaj niti slišati, Eričih Fritz je .najprej poslal v Poljčane neke svoje znance, ki naj ht od maitere dobili pris tanek, da ostane M bi rij a — Fritze vi «n jo prekrstili 1- Biirbl — ri njih, ker Berta Zorico na kuj takega isevod« 'til pristala, so jo fotograftnilii v v&ak-dttnji 'kmečki obleki, kasneje pa šc MarijijitKi .rojstno — kmečko ■ hišo in Poljčane, da Iti 11« ta .način vzbudili pri dekletu lažne predstave o slabili i>ogojih živi jun ja pri materi. Ko so Fritzovi videli, da so mati nikakor 'noče odpovedati svojemu edinemu otroku, so jo po* abilt v MuJihekm. Tli je B er ta v decembru leta lt>5h preživela Stili dni, vendar je v tem črusni lahko bila z Marijo samo slabe ipol nrre na samem J Ne -|.isiegu decembra iti no leto kasneje Fridi Iti Clm.rkjH« Frkst iin^Ut dosegljL, tl« bi se mati Berta otlpavnlnlu svojemu otroku, Pristala je sicer,-tla Marija zaključi šolanje v Nemčiji, vendar naj bi jo slekle vsake ptriLlnice nhrikovalo v PoLj-ča tnali. Dekle ni nikoli prišlo v Poljčane, Ne samo to, še hujše se je zgodilo: v ranim poletju leta l%l je prispel« na peljčajiiski matični urad pismo iz Mii J h ei m a i,n v njem prepis posvojit vene pogodbe, sestavljene pri nolarju llehtzu von d er Lin- Materi jtf tíntale le hčerkine fotografije demi. Ko je mati Berta videla tfi prepis, ac je prijela za glavo in bridiko zajokala, V tretjem členu te pogodbe je bilo namreč rečeno: »Oic Marije Zorko je umrl, zn mater pa se ne ve. kje je...e Kakšna la«, saj sla si Marij« ¡ji mart J Yse do novembra — (orej še skoraj loto iii po! po datumu, ko je biila n godba — rixkio dopisovali! Marijin oee je pokopan v Gram, Organa-za-oije Zveze borcev organizirajo vsakega 1. novembra na grobove ubitih borcev in talcev izlet svojcev* Tudi Berta je hotel n svoji hčerki pokazati* kje je 'pokopan njen oče, Fo vabil a jo je. naj pride pretek li t, november v C ra z. Murija je majprej odpirala, d« se bo z veseljem od-2 valla ipovabilu, nekaj dmi pr&d I. novembrom pa je v Poljčane nenadoma prispelo Marijino pismo, da, ne more priti v Graz, ker je nuj1 no /,«dri.«jia. Povsem jasno je* kilo ji je narekoval drugo pitamo , ,. Žalostna usod« Bedi Zorko -in njene hčerkC Marije je mod prebivaJstvom severovzhodnega dela čiloven-ije izzval« mnogo JH5, rimanja ¿n r«s- jitčrie s&stkrbljciuoGlii. Da bi su urabno prepričaj o pogojih Marijinega življenja v Muiheimii, je eden izmed mîrri-borsklh aiovinarjev odpotoval ma obisk k Mû ri ji lit druíini Fritz, Ccprnv je }>il novi'iiar žc vnaprej pismeno iu brzojavno najavljen, ga prvi da.n v Letnika rd-Stinuiessirasse št, 5" uiti v hišo n ira pustili, Sele nasJednjegu dne. dopoldne je prišlo do razgovora, kt je trajaj skoraj tri ure in 'kateremu je IHfcfcg zakoncev Fritz in Marije Zorko prisostvovali še Datar Heinz von der Limdetn, V tem razgovoru je Friüh Fritz -lakote rekel: >Da, nisem pustil Marije v Graz* Menim, da se ji e i »plača voziti tisoč kilometrov 7 vlakom samo za to, da se človek za četrt ure po« la vi p rini kup kamenja k Zanj je'torej očetov grob le kup kamen ja) Posvojit vena pogodba je zlagana ■ to je pri-z mul tudi notar Heinz von d er Linden. Izjavil je dobesedno; ¡»¡Ko sem sestavljal pogodbo, .nisem imel ni-tl pojma, da Marijina mati «u živi. Ce bi to vedel, bi pogodbe uc sestavil, saj vem, tla je to protizakonito iu kazni vole Pogodba j C torej ranita v! jena na i| tod l«gi lte-resrMČiiili in ponajrc jeudi podatkov, 'Midi Berta Zorko pa še vedno čaka, kdaj 'bo zmagala pravica in se bo dekle vrnilo k svoji .pravi materi in v svojo pravo domovino! Ifc mariborske okolice Kmeiitj.skO vinograd iriški k oni bi u at Jeruzalem je lajni nadaljeval z gradnjo Centralne vi ruske kledi v Ormožu, kjer je ■dogradil tudi večji hlev za živino* Obnavljali l$o sadovnjaike i 11 viinograde ter -dogradili cesto Vinski vrli—jeruizalem, ki j c za ta najmočnejši vinogradniški predel velikega iMMUien«, Lato» Jzodo n«daljev«li 7. gradmjo vinske kilti!i in so prepričani, da IhkJo v jeseni v njej že n-skladjišotli teiošnjii vinski pridelek- Kumbiiiel1 Jeruzalem bo leto« |*otog obnavljali j« vinogradov in sadovnjakov p red v sc m gradi! nove el vinarejisike -obrate in pi tališča. Zgradi It jih bodo v Središču, Sejanuih, Ivanjkovci [1, pri k'el ¡k j Nedelji im še v nekaterih drugih krajili-Na Ni način ¡i«jtnei« vajo povečaj ti čredo mlati ih goved /a pitanj je na 4WOO glav. Po .[Hjtircbi bodo redili tudi krave molznice, V zvozi z gradnjo živinorejskih obratov bodo 1ud'i poljedelstvo v tem okolišu bolj lir-mrpilj ,u« pniduhiv llJI jc krme-■Nok «tore predele, kstikor na primer v Sejaneih. bodo morali meliorirajla* preden bodo začeli graditi hleve. M Kapela o S ¡operni ih goricah, ¡.eno de! nelike hodi? Dinji ite pn.au j*it (Jjih ^ Lenartu v Slovenskih goricah bodo letos zučcli graditi tovarno .sadnik koncentratov. To-vama bo okoliškemu prcliivuktvu rolo koristila, ne le ralo, ker bo zaposlila delovno silo, temveč Vinski hram na /mizfliejreii d aitjoensk-ilt goricah fFuti*: Jiul' Culi predvsem tudi ¿h ra rij toga. ker ho predelovala velike količi ne industrijskega sadja, ki ga je v tem okoliiiu zrlo veliko, pa je doslej večinoma bilo neizkoriščeno, ali pa so kvečjemu predelali v mošt. Tovorna bo izdelovala jabolčni koncentrat, grozdni sok in druge sadno proizvode, ki jih bo 4udi izvažala, /lasti s.u. jabolčni koncen-Irat so z;:Jo zanimaj o nekatera podjetja iz Kanade in Neiv ¥orka. Gradnja novo tovarne bo veljala okrog 400 milijonov dinarjev, V njej pa bo zaposlenih (ih rog 60 delavcev. V tovarni dušika v- Rušah pni Mariboru su v 'zadinjiih 8evl&li letnih potrojila pnvitzvndmijo, ¡Samo proizvodnja karbida se je povečala zn več id o ton. Čeprav z d ms oženim dohodkom ne morejo biti zelo zadovoljim, ker se je nekaiberinu proizvodom lani zrni(mo znižala cona, jo ruška 1o-varana lani dosegla ilep uspeli pri Izvozu. Pud-jeitje je ictvomlo za 2,800.000 dolar je v strojili proizvodov. Letos pa namerava izvoz še poročali!. K teni ti jama bo pripomogla uidi reku in» I-j-in ra i m karbidna peč, ki daje dne mio 20 no n ktinbidii več. H V Radencih so v bližina Terni*!je žc začeli betonirati (einelje za novi zsdrnvtiJiški dom, ki bo eno 'najmodernejših poslopij. Veiljal bo >20 milijonov dinarjev. V pritličju ¡bodo rodobno urejene ordinacije, v gornjih nadstropjih bodo gobe 7& gusle skupno bodo imele 80 ležišč. Zdravilišče v Radencih za ta dom že .štipendira dva nov a zdravnika in več zdravstvenih delavcev, Računajo. da bo Zdraviliški dom dograjen do septembra meseca. C^cl'kar sem bokui, iwoi'#i neprestano mislili nate, desriele, Ležim v postelji m če zaprem oči, zagledana pred suho 'tvoj ob raz in včasih, od dn-leč, zaslišim tudi (\nje besede in se lahlko, kot nekoč. pogovarjam e teboj. Maina pravi, da je to od v:roii.»ft, ki mi jo povzroča bolezen. Jaz pa vem, da prihajaš k meni, krni vedno, kadar sem bil bol ni n. Al i se spotiti n j aš, d od ek ? Vselej, k arla v sera bil bolan, si ti skrbel zmntv M-ortd si mi pri po-vodo vati 'Zgodbe in ,le rnl tube sem vzel adra vila. Prepričal si me, da so tvoja manj grenka od maminih. In čop ra v som vedel, d n mi daješ isto zdravilo koi mama, je bilo v resnici boljše, e e si mi ga dal ti. Tukaj pa se bojim, da ne bom nikoli več zdrav. Tukajšnja zdravilu mi nič ne pomagajo» čeprav so najbolj grenka ssdnav-ila ti a svetu. In če prosim mamo, ti a j sode k meni in mi |>ove zgodbo, nikoli ne utegne, \'edino ima doto, Jie-pratano se ji mudi, zame fia ti ima 'nobenega časa. >Zdaj .res ne utegnem,* mi pravi, »mogoče posmeje. Medtem pa si sam preberi kakšno zgodbo, saj hodiš v šolo in anas Ée sam brali,-* 'Urda zgodbe, 'ki jili preberem sam. niso pol tako lepe koi liste, ki mi jih kdo pripoveduje. Saj veš: z branjem imam še vedno v oliki* i riža ve. Doma sem se ga komaj za silo naučil. V tukaj »njih šalah pa -se ucitnio spet vse drugače in zdaj ne z.nttiTi :ue lega ne enega. Mama pravi, tla bi že znal. če bi sc ¡Kvtrudil, saj se jc tudi Ji.tička vsega lepo naučila. Toda Julčka jc si a rej šn in deklica, to deklicam iri niti oíalo težko, če eo pridne i'it £0 učenje imajo mnogo več -|jot r pij e n j a. Jul&ki j c sploh lepše kent meni. Tukaj ji jc všeč, našla si jc nove prijateljice ¡'it 'pravi, du bi kar roda ostala tukaj. Jaz, pti ne morem ixyxoibiilit, kako hipo je bilo tl oj na. Tti tudi 'priden ne niia.ru bdi, naj se Sc tako ■trudim in 'tudi zn učenje imam vedno premalo časa. Toda brž ko bom -zdrav, se bom poboljšal Lil se bom potrudil z iičenjejn. Moram se -naučiti Lepo pisati, lI ji cJ liutjL napi M'I dolgo, dolgo pismo — če ga narekujem titunvi. se uivi le smeje iti praii, da si izmišljam same ineumuwwti. Mogoče su ros neumnosti, toda zjiime sp važne in nekomu jih moram zaupali. I.n koimi naj j i U cuaupam, če ne tebi, dedek? Včasih Jw jih rad uidi ait'k'ii, (uda -ntka ni nikoli doma. Vse dni samo dela i-n tlela. Zjutraj odhaja '¡tu delo, Se preden se zbudim in zvečer, -ko spim, sc vmue. V nedeljo, 'ko je domu, pa je bok o -uLr-njet), da sarno epi -iin moramo po prst i h hoditi tikr<>g njega. s To je za'to,* p ravi niaima, sda ho ate L zasl užil veliko, veliko d C i mir j a in petem si bom n lahko kupili vso, kur ‘potrebuj ento za veselo in trtčun življenje.* Jaz pa no bojim, da ne bomo več znali bitu -tako veseli, kot smo bili takrat, ko smo bili še pni lobi, dedek. Ali se sporni,n jaš, dedek, kako lepo ju bilo jtuzimii. ko je j k | kj 11N -1 prvi sneg? 'L alkom svii pusta v bi a siicžttiCga rnoSa. ki ju i)i! maj večji in jiajlcpšj v vsej ulici. 1 Vi em sva se z Jttlčko sonkaila Jta 'klancu zu hišo. Nekoč sva tudi tel>e zvabila 'tia sanke in sva -te prekucnila v velik kutp finega, »du si bili l>ol k-ot pravi sneženi mož. Ali su veš, kako si bil smešen? E udi 'tukaj včasih sneži,-luda In sneg ii:i pravi fneg. Izj^hI nebu res n h let es vaju bule wn cinike» toda preden pridejo do tal, -so že sive od dima. Na 'tleli pa jih ljudje i|H>maj]tdrajo v umazano, mokro brozgo. Tudi .tukajšnja pomlad ni raka. kt>t ju pri rms. Drevje in rožu liti trava ra dejo le v parku, 'toda po iravi ne stntra skakati m gorje M, če jsi utrgaš 'rožo ali odilom is paliuo v grmičju! Tako rud bi se vrnil k tebi, dedek! Ali še ve.š? Zadnjo pomlad, 'ko *1110 -Ivi,ti še isk-upaj. d im; peljal k potoku in mi -napravi] mlin. Mlinček j c v Osulo k loputa I «voj klijiote. klaiiete, jaz pa evtrni su tol r ko Gtrsu virlcl okmg njega, da sem zviška čoFiuil v votlo in sam bil moker od g-lavu do peta, Joj, kako sum 'potum julktil! Jokal sem vso ¡jot do doma. da 'sta utdk ju. nuuma prestrašena pritekla gledat, kaj sc 'mi je hudega zgodilo, Ko pa sta videla, da sem cel in zdrav- bi le do kaže premočen, ftlu se umi tako dolgo smejala, du sem so šo sjum začel sineja'tii z njima... Zadnjič. k<.N se v račul iz #ole, sc je nenadoma Ti-lilo kol iz škafa- I lice ou bile na ni ah polne potočkov, ki[ *() em rlja.fi na vse stran L 1 j utljc 'pa so ibežnln pod ijirehe, da eie ne bi zmt)-či ji. jaz pa isem se dežja tn potočkov razveselili. Nastavljal sem «e curkom, ki so lili s streli im broditi po vseli lužah, kii peni jih imšel nb poti, Sošolcu, ki se skrivali prod dežjem, .so mi klicali; s K ji.j jjji. |HČridS, Irt in V (Tukaj 'nisem, več '1 n maž — tukaj iui pravijo Tom,) Saj 'boš moker kot mti. Ati jih boš elitsa'! od mame!* Jaz aCtm se pa le smejal lin setu se jKiljahod: snMoja mama th nie huda. kadar sem moker. Nekoč sem doma padel v potok. Ha sem bil mo- ker do koze. pa sc mi je mama le $mcjttl»u« Sošolci so nvi zanidjili i[Eiko niiatno — kateri cdruk si ne želi tekali po lužjih In dežju? I orla 'ko sem sc vrinil ikjuruov tu je mama videla, kti-ksen sem, je 'bila zelo huda. Potem nisem bil več vesel. Razjokali sera se in prosil mamo: ?■ Mama, viruimo se domov! Virnimo ise k dedku 1 Tam ii(im je bilo vedno lepo!* .Murna pa, je le zavzdihnita in me prertblek.Ut, Toda '[tonoči, ko me je začela kuhatii vročium in je iiinsJiilu, da spim, sem jo slisji-l. -kako je rekla aikiii »Tu in n-že'k 'j t L prečen ihnkaj. Rnd b| se vm.il domov. Tudi jfltT ™ žetim domov. Ati etn spominjaš, kako nam je bilo vedno lepo?* Pomlad i* Bonski grupi (Falo: jnlcni Čop} V Ihanu pri Domžalah naj večja farma bekonov v Evropi Direktor »Afirok oni bi n ata«, ing. Zmn^o Hru-govar, je globoko potegnil iz svoje cigare, = Torej, farmo bekotiov bi sd rudi oglodali?« Pri kimal sem im ga Se enkrat ma hitro ocenil it ¡pogledom, lini, ¡mlad je za direktorja lak Snega orjaškega k mati jakega kombinata. Morda ima največ 35 Ici? Od takrat je preteklo že precej časa. Formo v Ihanu so 'luni dogradili. Zdaj timu 36 velikih hlevov, « katerih vsako Lela vzredijo ko- konov, V iiolwti evropska prašičji farmi toliko, £e letos pit 'hudo farmo tpov očali Sc za 14 hlevov, iako tla jih ibo čez dve leti skupno 50, Tak ral — konec leia 1664 — ho Ihan letno vzredil do Tu g. llrti-suvar j c enkrat potegnil 'iz «svoje cigare in začel pripovedovati . , . Farmo bekemov v lliattn &o kol enega od veliki li ohviulov jw>djctjn. j-Agrokombinat* začeli gradili leta ¡658, Naj večja Težava jc biJa v ictii, da niso imeli motenega vzora, kajii iako velike farme, na kaleri bi vsako loto vzredili do 30.000 mesnatih pujskov, ki jim [tratimo hekoni. ni v v« j Evropi, Mod gradnjo Ta rine so jih večkrat obiskali iti joj, prišli -so Danci. Svetli, Angleži, Nemci in drugi strokovnjak!, ki imajo velike izkušnje v gojenji] ibakonov. Gledali so farmo 3 n kimali, ko -so bili med sobo j na samem, po w tikom! go v ali e rameni, majali z glavami In se nasmihali. Neki švedski strokovnjak je bil odkrit itn je povedati, da je takšna velika farma zelo tvegana roč, Kaj če izbruhnejo kiLŽJie Itti-lo/.ni? Kihi ji It ho jezil pri 'jak-šucm vel-ikmi-n k uiti številu? — »Stavim, da boste prej kot v potilt lotili doživeli jMiloin. ker bo med Lem časutm vanj enkrat izbruh ni La ta ali ona epidemij a, c je odkrito 'povedal tiftli Svod. 58,000 betonov, In bo največji betonski kombinat na sveta. Epidemij, ki eo jih napovedovali z vso zanes-1 ji vostjo itijci, iui mi 'bilo,.. Ing, T.iii-cijam Krivec, mlad jmženir egrnnaiuije, tih; je venili iz hleva v hlev- SpoKmun mi jc razlagal, kako teče i Ihamn »proizvodnja«. Ihan je resnično pravcata tovarna. Ogromna to varna pujskov. Skoraj 2000 ] Jemenski h svinj imajo, tistih plemenitih živali z dolgim irn|Knti in majhno glavo, ki dajejo tako okusno, 'l>o vsem tvetu cenjeno meso. Toda to šc iti bistveno. Osnovno v J hunti je moderna delitev dela, speci aJizucij-a, Ves obrat Šteje komaj 94 ljudi- ml 'teli ju pet a^rananivv, «Ivu veterinar j-a ter 6twl tkjnet-ijrikih tin volc-ri iinirskili 'tehnikov. V-sak delavec opravlja svoje delo; oni ykrbijo za prehrano, drugi -za svinje, tki bodo povrgle, tretji imajo na skrbi mlade bekone itd. Olvlulu sva v onem íkI hlevov. (!>b veliki svinji se je drenjal kup mladih oeugnnncei L ki so živahno iskali scvike, »Vidite to ograjo. ki jo lahko premika m.* jv Izkazal ing. Krivec, aS to napravo svinjo tato vk'leš£imot da ne moro jma ¡ilj.ili pujskoi. Zalo sino m rlji vosi pujskov pri n «a ^nižali .mi 15.48 txi.'jiljní'ka, mctlifn kíi jc jrtigoslovñ'Tieko povprečje okrog 33 odstoiko^.i Potem Sva -kresnila naprej in inženir mi je spet razlagal -rasni« sfk-ri vnos-lt I liana. Vse, kar delajo- tu, je aframstveiio proučeno. Ogromno dela je s selekcijsko služijo, saj je -treba ugotoviti za visa-ko svinjo med drugim 14 prodnikov, da ne p ¡-¡ile Jo krvni ega sorodstva in -degeneracije. Koliko déla pa je s priprava ti mzlioraih vrst 'krnimI, j kateri h so vsi vitamini, ajitíbíoLi.kí i-tdd Sploli fui jft vjte delo iisii farmi v Ihanu zamio-vmio na. znanstvenih dizsledk-ih in dovršeni or g h -llí-íaeijí (deli tv;i dela. apéela liza-cij-i), k +1 r onu>goifl FjiTini i-Hicdiio viwoko oto-piijo jjiroi !i[k ii vmjfili. I’oglejmo HHinio mrk h j številk: en sam del-airec 0'1'i delavko streže na farmi 300 do- 600 boktnunu ali 50 svinjam s 500 pujski, Svedri, ki celome -leže (pri navad-rmui prašiču okrog (j0fl/n). V Ihajiu -¡-zpitajo bo-koua do Ježe 90 kg v 5—fi mesecih, nav Bil nega pujsa iz piri aš do isle teže ko maj v 8—9 mesecih. Sicer pa nuj zadošča podatek, da nBaconi jugo-slaw spéciale na svetov ueru trgu krepko kon-kn.ri-ra celo bckiiirtskemu mesu -iz Danske in Švedske, ki sift vodilni državi v sve«tu glede reje 'belkonov. Pni Dailieih ^uttša rentabilno»! na meja za cm angleški coot (1 cwt = 45.455 k gl beko-novega m asa približno 500 šilingov, med-tem ko j c za isto količino mesa rentabilnostmi meja v liiFtnu že pri — 367 šilingi h. ■ Peter Rovtar je v zadregi vrtel klobuk v rokah. To jo bil edem -tistih redkih kmetov v l-hotnu, ki se prva. lota, ko -so gradili farmo, n.i smejal in zbija! šale na rovaš farme. Gledal je. kako mj rasli hlevi in razmišljal. Ju ne.kegu dne - îkI tega je dobri dve lerti. ■ se je odločil. Zdaj Peter ni več .reven kmet. ki se od jutra tlo poznega m ruka -trdo tu uči na svojih krpicah zemlje. I Istih 9 lieklairuv je oddal v zakup, aam pa je šel v fanno, »Zdaj bolje iin!m,* je pripovedoval. »Tudi žena «se ji sA-puUl« na farmi,* \ enem od 3h voli kili hlevov je svinja prav-kur puvrgla poleg« al-i šestega pujska. Starejša delal ku je previdno, skiiruj ruvuo dvignila drobceno, dirgetajoče bitje, ga skrbno umi hi s toplo vodo, obrisala 'iti postavil s pod kremenčevo luč. j’j n, kjer so se pod -toplimi ifirk-j 'kremenčeve Inči i& drenjnb njegovi brale L »Vidite, zn -jiekHlor-n dola so zenske nepre-kosljive,* mn je razlegal ing. Brivec, »Zato ra določena delovna mesta dajemo samo ženske, Svinja te para ne je tako rekoč plemenita žival, /ulo poljroljfti j e reis .skrbmi nego. In to ji m-arnsi-kje lahko d njo strmo ženske roke,* Seveda ï- Iliamu mdi ne gre brez reiav, Približno l.-r ist j i mi ljudi je Iz Ikuim, ostft-1'î ptt SO ir drugih krajev, /Justi i/ Prckitniu-rja, Priti let n j c bilo | vreče j leža\ s ïi-tunoviinjl. Z.daj so zgradili d v O bbikn, bto k zn SlLmce in 13 CiiimI riižiim+k i|i bdSic. Prihodnjo leto, ko- bo farmo, -povečala rwojo proizvodnjo zu nkoruj ltHI odstotkov {od 50,900 iljj 5iš.OOO bekouo-i- letno), bo ureba zii^xw-Jitt še kakiih dï-ajiiet ljudii. Te ljudi bodo skusuli poiskal ti med zalkono. že zû-poslenih. tako tiu bj na farmi v čim več pri meril) delala mož in žena. Zuiio pa bodo že letos UT-edili otroški vrtec, da bode starši brez skrbi zn -svoje otroke. Reika Prusnik in Tončka Mežnar sta tm ihaTiski farmi najboljši delavki Pig factor}' The -largest pig-breedinp farm in Europe, wH Than ti ear Domžale, hrecds 70.000 pips yearly. ATI the work on ihe farm is based on scientific research and perfect organimtion which enable an ffioiraordinafrily high levy! of productivity. Let us take a Took at some li^uTe«: a mogle winnker is in charge of 500 to 500 hogs, or 50 sow'g with 500 piglets. The Swedes, well-known pig brewers, use 3-4*1 ikg of provender for 1kg increase in weight, and 'not less famous Danes 7.40 kg of provender. The average at Than is 7.4*0kg, in case of a first.-olaes herd even 2,KG kg. Piglets are generally wewned after 36 dayi, yet, according to experiments .in progress ulOw, they will be weaned after 21 days, or even eaurlier. The ntiLi2ation of an Thun hog amounts 10 SO per cent of di?<2 loinl weight (of tm ordinary pig «'Lout 00 pCr cent). I'll«? Weight of iK) kg is tub eh ed after 5 to 0 months of feeding, while S to 9 months are needed for ordinary pigs. It is enough to say that I» the world market “bacon Yugoslav Speciail" competes successfully with bacon from Denmark and Sweden, 'both leadittg hog-breeding countries. The profit limit for l i'.Ngbh'ij hundred weight (l cwt — 45,4-37 kg) ainomiits in Ocaunumik approximately to 3-00 shil-lutige, at Ihmii to sh 637, lS'cxjI year’s output of (he farm will increase for ¡nearly 100%, i, c. from 30.000 to 56.000 Logs yearly. This way. it will become One of the moat productive ''factories’' in Yugoslavia, po domači deželi Po Štajerski in Prekmurju Gasilci iz Razkrižjdi bodo 'lotos na Safarskem zgrudili vaški dom, /a,ti j že. ¿brali njid 15 ktlbi&lliiill inOhrOv Ipsa. L^Ointtii mi su 1 urili obljubil j brezipllaciio pomoč pni gradnji. V Dofclažovju im Liipi eu lami dogradili zadružna domova. K. gradnji zadružnega doma v Dokležovju je sedem milijonov prispevala kmetijska zadruga -ii BeL-timec, ki si je v pritličju doma itwli lit .skiluiLišča. V prvem nadstropju doma pa je ikrpa dvom rta zn kiul lunic prireditve in dva klubska prostora, m V Radgoni liti okolici so je luni precej stanov a le e v vselilo v udobna nova stanovanja. Tako su «e vselili v en 24-wtanovanjsk-i im y tri šest-atflmovcirLjskc blok e. V Stogovcih je bi l dograjen in urejen za vsaditev šestsianovaujski blok, namen jen ■učiteljeut. Tiri Negovi je bilo dograjeno novo poslopje, v katerega sta se vselila -zdravstvena powtajn in krajevni urad. poleg so pa se šifri družinska stanovanja. V Vidmu so obuovilli poslopje-zdravsii ene poamjc L er odprli pralnico iti kopalnico. ■ Občina Ljutomer imji fet-os v 'načrtni več gu-spodeur-ikih gradiemj. predirnem pa šoio v ICriiev* cih, za ku-tero je potrebnih se 50 irui lijemo v din. Zdravstveni dom v Ljutomeru, uredbe v razsvetljave im pTo&mikov v metilu 'tor ureditev Miklošičevega -trga ¡a» naudeduje neloge iz letošnjega načrta. Pet drugih investitorjev pa namerava zgruditi stanovanjski blok ul 33 družin. Pri Soli v Cein-njcvoih bodo hudi zgodili hišo <5 tremi (itiuiovariji. Tlisli, ki bodo stanovanj« dobili, nameravajo nositi polovico sii roško v i> 'prostovoljnim dolom in nakupom gradbenega materiala. Razen tega ¡pa namera vajo letos dograditi v Ljutomeru »e zijriifiko kopališče i'n 'urediti letnega. Yisc tc gradnje bodo veljalo okrog ltnO do 170 luiii j omo v dinarjev, ■ Umetno gojišče fazanov in ¡enable v bližini Bokdncc so jo nadvse ilciw uveljavilo. Gojišče iima okrog pel najet tisoč hektarov lovišč v bel-timskem, lendavskem im 1 jutomer*kera okolišu, V umetnih vnlihricnh bo Ielivi vzrcdi'lii nad osam .tieoč mladih fazanov-, \ prihodnjih letih nameravajo viirejij še povečati, saj je naravni prim-«tck le [epe iim iskane pernate divjadi z li« til o prepletal. Letine je la Kjvifiču obiskalo rinil dvesto domačih 'im ok rog pel sto i.rKJZ8mjdkiih lovcev pred-v«em iz Italije, dohodek pa je znašal okrog 29 milijonov dinarjev. V prihodnjih letih nameravajo povečati zmogljivost mn el n ega gojišču, d« bodo lovišča lahko sprejela tudi do dva ti-soč ■lovcev Jeiuo, m Maloobmejni promet v Radgoni se je lani ugodno raavijad. Od I. januarja do 15, sepl embrii ¡lami so tujo drzaviijirni menjali i kar za slo tul s iojko v več I njih valut kakor leiu poprej, Zctlo se jo povečalo »levilo voznikov osebnih avtomobilov z obmejnimi! prepustnicami, še bolj |ui se je povečalo število 'tujih državljanov, lastnikov iierimih avlomoinilov s ipolminnl listi. ^ praznovanjem Pustu ja rui ülopenskcm povezanih osa polno starih običajeo, ki sc p različnih pokrajinah nuni precej razlikujejo. Zlasti l&nlmloo je pu.ntunan.ja un štajerskem. 'JVadicianaJaf jmtttii ¿premie! n Ptuju si Vsako leto ogledajo tudi itenilni nbitkooalci iz drugih ,Vfl stiki: orači ¡t pustnem sprevodu a Ptuju. Orat1-! otečejo majhen p!cip. .■< katerim plužl kurent. J'o ¡e prastar oldčaj, a katerem no ¡¡trši pmitr/Ai verjeti, da prinaša rodooltnoat icjiJiuaim poljem iFfrtrt: Andrej Apnič^ V Čransevcdh so «i zgradili dvorano za 'kultu rti e rprireditve, Zlasti se je pri gradnji izkazala mladina. Ob novem letu so tmeli v tej dvorani prvo prireditev; Domača dmnuaka skupina, iki deluje v okviru Socialistične izveze, je uprizori la Pahorjevo d'j'ji tinsko igro j-Vi ¡ličarju. Letos nameril vajo iKubaiviti kii no juro jok;tor in potem bedo iTiielii v novi dvomiti kiiuo predstave. V Tišini bndo leíLoütijo pomlad začeli gradili novo šolo, Sela jc ros zelo -poitrobna ; k ih kraju, suj .morajo zdaj ipeučevarii .kair v dveh poslopjih. Pred videvajo, da bo šolsko po« lobiju letos ■■ 11 >-grajeno. Pri luni rrje 'leto pa bo lahko [¡prejelo prve štzla rje. Od Bovca do Pirana Ven dolina 'Hren le je mi sum na.ra ved 'paradiž — to to že zdavnaj 'pred našimi časi odkrili iti nogi ljubitelji prirode. med njimi dr. Julius Jvugy, ki jc !’renti postavil v svojih delih nesmrten spomenik. Mi čudno, da v Trenil iz leta v lelo bolj ¡'n bolj narašča 'tujski promet. Turistični delavci v Bovcu ni prizadevajo, da bi že v zimski sezoni (pridobili čim več 'tujcev, ki bi prišli ■poleti .¡ta oddih v ta čudoviti gorski svet. 7.i- zdaj «o pridobi11 «edem večjih skupin turisloi i/. Ni-vo-ziuu.^kc, v dogovorih p;i so še ?. gosli iz Danske, Nemčije 'im Avtftri je. Y Bovcu pu vt!i tega že pripravljajo načrte za gradnjo velike žičnice, ki J ji smučarje popeljala v usrčje mogočnega Kani na* kjer -so ena n a j lopni h smučišč v Julijskih Alpah. ■ Kmetijifka zadruga v Idriji je več kot uspešno zakilj tičiliji svoje poslovno leto PJiii. Plani rali «O V lot EJ [tlili iz vij z živ.illC 'in ikiiKitiijiskih prjd-el-koi' v vrednoftli 57 milijonov dinarjev, ii zvozi H pa so samo živine za. 70 milijonerv dinarjev, vseh k n iol i j«k n Fi pridelkov pa za več kat 85 milijonov dim n rjov, Óipkanje. 'to nekoč zelo donosno obrt v Idriji, zdaj poučujejo samo še v posebni čipkarski šob. Da bi pozi vili to lej.vt-j obrt, so sklenili v letu 1955 uvesti-čipk Etn j c kot 4l avtomobilov, od ■teh nad 80*/n inozemskih. f’reliivtdci Štjaka blizu Podnanosu so hud v ¡2.000 iiteiIi praslovol juega dela. zgrudili cesto Stjalk- \ ralbče. Lelos nameravajo zgrudili ¿ lusin i mi silami se vodovod. Tomaj ni znan samo po dobri vinski kapljici, tiiarveč uidi po marljivih ljujdeh, ki se preživljajo v kauurKilouuh iiu vinogradih, rude mladina safhrži vso pohvalo. Solu rji iz l.’oiTiaja so Umi nabirali zdravilna zelišča in staro žedez«, Izkupiček — 150.000 dim — je bil sicer premalo za televizor, zato pa sta vaški odbor Zvezo borcem in SZDL priložila vsujk po 10 tisočak ov — in šolarji se zdaj navdušene drenjajo ob šolskem televizorju. I'n>& koncu hmnAcgu ¡ota je koper obiskal nobelovec, pisatelj Ivo Andric, ki si je ogleda! z velikim zaiti m a njem ter zgodovinskih in kulturnih znamenitost! kopru in [brana. \ mestu so sredi decembra odprl i še eno ¿sarniopuolrežiio .Wúffa ii Trente it'fim: J. c«]i trgovino, ki bu bogato založena s sadjem, zelenjavo, mesom in drugi mi živili. Kor je v deccnnbru v mestu primanjkovalo priMaidškiih delavcev zli liztovarjainje južnega R«djft, so priskoči]i no pomnč dijaki, zlasEii gimnazijci in učiteljiš&tiikn- Denar so podjetja n«-■kusuln na šole, z zaslužkom pa bodo dijaki poleti odšli na chuljše ekskurzije. Na Vanganelski centi gradi podjetje »Gradis* pr¡1.1 it'im vratne hišice, v katerih bo stanovalo okrog 7tM) Koprčanov. Te hišice so razmeroma poceni (med 3 in 5 milijoni din}, zato j c zanje veliko zanimali ja. ■ Podjetje »Prdigailamiti iz Volčje Drage blizu Gorice bo .[otos izdelal« mid dva milijona umet-nili zob. iako tla Jugoslaviji lié bo več treba uvažata Ich izdelkov. S tem bo država prih mi lila okrog J70,000 dolarjev. Vse kaže, da !>o Čez nekaj let Piran dobil v sit) ji oko lil ci pravcato švedsko kolonijo. Več turistični h organizacij iz Švedske bo tu začelo v [(tin into gradili ma'n j še hotele. precej zanimanja z« gradnjo i Ll in hišic pa je IncM mod po-inmezoiki iz le skandinavske države. l ik pred koncem leta 1%2 o« v Novi Gorici slavili velik uspeh: odprli so nov zdravstveni dom, kakršnega ni daleč' iiiiokoii. V novi rftu vbi su nuj različnejše ambulante, lal) oratoriji, dirspain-zerji, velika medicinska knjižnica in patronažni celil or. Novi zdra vstvcnl dom. zn katerega je dal okraj ti ati 170 milijonov dinarjev, dma več kot 250(1 m2 površin. ■ N« obinejiniih prehodih 'bivšega go rišk ega okraja je v lotil 1%2 prešli) mejo mul 15 milijonov o:wb, kar je zn 1,5 milijonu več kot v lein l%.t. Italijani so lani zamenjali v Jugoslaviji !l4t) milijonov lir. Gradbeno |jorljetje »Carica«, ki je zgradili) ic mnrsikotero lepo »tavibo v Gorici in okolici, je sredi j milu e» rja i zdailo prvo številk« internega glasili a, ki bo izhajalo od&lej enkrat mesečno. Nu deželi »j ljudje marsikdaj bolj prizadevni iti marljivi kot v mestih. To velja zlasti za majhno vasico Avber na Krasu, ki leži le kakih 2t)km¡ severno od Irsta. Prebivalci te vasice sn si klimi izposodili drobilec kamenja iu namleli nad 200 kubi kov gramozu, s ksitcrim «o sami posipali lokalne ceste. i. r. Slovenija sprejela plan za leto 1963 Poxíánci znacrfvmju Ljudske »kupiiine LLt Slovenije {ftrto: M. Svnhitl Zadnje linj januarja je ljudska skupščino lSIo1! eii'ijc .-'jjrcje.lü d.rnžbeTii plan m\ leí o ki v splošnih smernicah začrtava razvoj no smer vseh ilejaviiflsli ul panog v Id-ošnjeni li-in. Oinovnin 'znacUirost n Íí ]¡ m k íí^íi plana Slo ve- itiju je v .pospešenem rnzv-oj.u celo™ ega gospodarstva, predvsem seveda itndustrije In kmet.ij-■wivy, Piam '¡'«duna, da se 'tuj celotna prcñzvodnja ' tein t%7 lahko povečala v primerjavi z lelo tu 1962 za 'kukili 10"/*, Seveda so la predvidevanja reaina ¡Ln slonijo pred vsem na izkušnjah zadnjih mesecev lanskega leta, ko so v j« d jet jih začeli (iJ) iSMirenih pogojih gospodarjenja naglo ttrj'Zvodiijc v aevurnosti. Pomemben poudarek daje J do* plain, 'tudi smotrn im im vcaliicijain, ki mn ra jo seveda hiti precej «krlsuejc prelehtmne kot prejšnja leta, Pri tem hudo letos pomembnejšo vlogo odigrale banke, ki bodo dajale |>¡ mo ji hi samo za tiste objekte, ki bodo res v najkrajšem času jh)vrnili vložen denar. Seveda .pa bomo v letu začeli graditi oziroma rekoiiHlriHraili uidi nekaj večjih Hidmisbrijiskih objektov, ki bodo v prihodi njih letih lahko oskrbovali našo predelovalno industrijo z reprodukcijskim nuricrialom (žrl fízame Ravne. Jc«cuiec in Slon*, luvn'rtlu aluminija v K.Í d ričevoiii itd,), kakor tudi z tavati mi obli kunti energije (luid noelckt raime na Dmu, únergokejiii-íii.i kombinat v Velenju itd,), betu- 1967 pji pomeni tudi začetek fiinuliHie gradm je nekulc r i li oh jok It o, ki sli pomembni zn sphjšn.j ífaiKlwrdi mednje lahko uvrstimo tudi ljubljanske Klinične hiti ni« mice. Pn-uda-rjemi je v ]>) ti i L u tudii Stamovojiljiska gradnja, ki računa da bomo letos dahi Ji 10,790 .nov ih danovanj (lani Jih jr bilo zgrajenih Í1900, predjamskim .pa W6D0). Gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA STANE LEN A P IT! C Iz Washing! ona prihajaj« vesti o pobudi ameriške vlade, -da bi v kratkem črtali iz zakona o ameriški zunanji trgovini tisti odstavek, Ui odpravlja klavzulo največjih ugodnosti v trgovini z Jugoslavijo. Po teh vesteh se jo predsednik Kennedy sestal s 'kongresnimi vodi-tedjš, Ui so mu obl j mirili, da (hoda podprli njegovo zahtevo po spremembi jtukcui-tkcgi! besedilu. Kuučno je to ]x.>l i^lid tudi ameriški EU Puliji jiiii-nister Rusk na tiskovni konferenci v začetku februarja lelos. ko je dejal, da bo predsednik Kennedy zahteval od Kongresa, naj potrdi za Jugoslav ¡jo klavzulo naj večjih ugodnosti v irgo-vi-ni. Wasliiing'iflrtiskl uradni krogi pn izjavljajo, da ibo vlaidu uspela s svojo -soda.njo akcijo za Spremembo v sedamjean trg« vine kem zakonu. Zakon o 'zimam ji trgovini ZDA, ki zb vezilje predsednika, d-a umira odpravita klavzulo naj večjih ugodnosti v trgovini med ZDA in Jugoslavijo (jn Poljsko) vkakor luitro bo to mmgoGe*. so sprejel t lami jeseni, Jugoslovamska javnost j C bila zelo presenečifllfl, ko je zvedela za ta zakon iti ga je ocenila kol enostranski akt, naperjen proti Jugoslaviji in dobrim jugoslovansko-ameriekmi odnosom. ,S tem zakonom eo med Jugoslavijo in ZDA umetno ustvarili težave; s prakNČiiio uve-Ijaviiivijo togE! *ak«na hi ¡Ta'imelo jugoslovansko gospodarstvo precejšnje izgube. Kot je znano, mi je gospodarsko ¿sodelovanje do lega nesrečnega zakona razvijalo v ¡jazilivni smeri, blagovna izmen java se je večala iz Ida v leto. Tuitne je Jugoslavija izvozila v ADA za več kot 30 milijonov dolarje^ blaga, uvoz ameriškega blaga je bil v zadnjih Jeti It še večji. Težnjo po krepitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama so na obeh *1. ranch ocenili kol obojestransko koristno in zaželeno. Do .sedaj se je nedvomno pukur-inki, da je (ta ukrep, za katerega ni Jugoslavija daiin nobenega povoda, Škodoval ju g odo vans ko-ameriški in odnosom. Se posebno v sedanjem času velikega političnega prerivanja v svetu l.utiii ZDA ne more biti vseeno, kakšni so njihovi odnosi do Jugoslavije,. ene izmed vodilnih men ng tvidruiliiJi držav. Prof! tem d i-kri initiators k im aktom smo lahko po praviri opozarjali .im jugoslovan-sko-wutriške odnose kot mt eneg.fi izmed primerov kooksl-stence v ¡jra'Uri, 'Sedaj pa .nasprotniki lahko izkoriščajo diskriminatorsko klavzulo lin jo kažejo kot primer, da je aktivna k0 milijonov din. Kredit je odeli rit IS J-IIH kol nadomestilo za ■bivši dom, ki so ga zgradili izseljenci, u «n zdaj v- njem prostori Aritmije. Prireditve Hrvaitóke izšel j eiiffke-matice v lotu 1%^ so povCzauie z otvoritvijo novega doma i-n proslavo 20-lctiricLi dnevu repubLiike, Poleg tega pn bodi) še organizirali že Iranlictonallna matična ¡íotovüTija po Jugoslaviji, /«.nje je veliko znni-nuiinjc med izseljenci, ,rjj „ , , , J v f ide PeiknnUflk NASELJA ZA 1ZSELJENCE-POTRATNIKE V -zadnjik letih se j[) zarmrnamijB naših izseljencev za stani kraj zelo povečalo. Vedno več se jih vrača, da bi večer svojega življenja preživeli .na rodnih tleh. Izseljenska matica v Splitu je pripravila obširne tia-Čne zn ureditev 'naselja zei izsoljeinci’-puv-ratnike, ^a io[ji ihilumil.imrki otudi nu-dKsdiicl-K. a i nlb e J i>vcem im Kosiči ^Gomilico iiln,Jiicrnva ograditi peidaset vil, ki botlo nameri jene jak I j učno .i ase 1 j e ncem -pora tniikom, Hišice 1: ]txlt> so1 eri ji «oflobno 'inreje-nc, imele tKido vrtove, da *C IhkUi histniki lahko uk v ut j jl lj z vvtnttrstvflm. sadjanstvcun. g^jiili pcrtitnimo im potfobno. G rad ti ja bu z od ružna. Izšel jonska mnliiea v SpHlui mi m Bravo v bodoče zgradili še več (uk-šiiih mtselij v raztiih krajih ob Jadranu, kjer hi se izseljeiicj-po\Ta't-Tuiki ždi el i naselili. Svet peni Fram the ob Pomurje tu tke hills <>f í'pie cría Slovene ruai! lfi>r># and tarries no his fanti. persi-ifi Jííífft doggèrfneaA of fJrpír'j! nkeplain .Warffn Čedermac, mhen looking at hit home laud he is filled midi obstinacy arid gefl/Jettess etjiial to those of Čedermac when he toil* viewing his pillage. die gazed ill it lying Indore him as on an incli-[lislI palm... Seemingly he wm ju n good, merry mood, yet anger h nd obstinacy were accu inula ling in hiiS son!. All of that kind, to the top of MLja and down to the Nadiza, hitter els lItir wing of wormwood, In the spring and summer, poverty. calling out in its beauty, was just only covered with verdure. Now summer was ebbing away, the air became cooler, the first leaves wore turning brown. Day by day ihe green coat will grow Ihi nuer and disclose poverty ,.. CodcriiLac was «mt cm ¡dating. Elis, their soil! lie had never been so clearly, so sweetly aware of it as that day. Hls heart was opejung as to a song to which ho was attached by a thousand heiiLiLiful tern in isc ml ee* r llis oyes turned upon the slope, a pun misshapen ridges of Miju. passed over the Nadira Valley and rented oil the rising ground of Mutajur, on the distorted ridge* of K-olovral. The old mountain, a monastery and church on the steep summit, seemed painted in the sky. And villages, villa yen, villages with grey houses, while churches, vineyards, fields, orchards, and woods, Hills descemling geniiy sotiih-wnrd as far as Cedad and Ihe plains of Fttrianija A frugmeni from Chaplain .Martin tedermac hy 1' ranee livvk 1' rii iLft)ji tnrl by N. VilQTovii El hombre exloneno nina resistiendo en s« (ierrs de-idc fos píeíípí de Preitjnnrje hflsfii los Brda venecianos; af!í persiste con la testarudez deí CtapeJtar? Martin Čedermac de fiepfc. ifefto de rebeldía y ni mismo tiempo de ternura hacia su tierra, como lo fue Čedermac al mirsr a su pueblo: be fijó en clin que parecía recostada sobre una inclinada palma de la mano,,, Al parecer estaba de buen humor y un ¡mudo, poro en su alma se nciimn-lobau la cólera y rebeldía, Teda esa tierra liaste Ili. cima de Mijo y bajando hasta Nadiža era amarga como la canción del ajenjo. J,.a miseria, que gritaba en su belleza, a durac penas st: Cubría con el verdor de las primaveras y veranos, Pero ahora el verano se Inclinaba hacia el ocaso, el aire se enfrió, las prí- Slcwénski étóvek íivi ¡"fi vztraja rut íoo-ji xé.mlji, tAm od pomúrskih tuonln do ben ¿Skill Hid. oztrája it /hmo Héoknnegn Kaplána Martina C'éderrri/rczt, euúku ¡níln Ufiónunti in občnem póln miline ob pogledu na domdči suéí, fcáJror Cédemtac, ko je opazoval sodio nií*.1 --Zagledal se je váiijn, ki je leíala pred njim kakor na povešeni dlani ... Bil je nB videi dobre, rajc-Jgracie voljo, fi v duši sta se um nabira 11 jeza iti upornost- Vsa tista zemlja do vrhi Mije in nizdôl do Nadiže, bridka ko ¡>ésém o pelinu, Siromaštvo, ki je vpilo v svóji lepoti, jo spomladi il) poleti za 5Ü0 pokrivalo zelenje. Zdaj >pa se je polétjn Se nagibale v zaton, zrak se je hládil. pivi listi so rjaveli. Zel Emi meras hojas íbun tomando el color marrón. El abrigo verde se irá clareando de día en día descubriendo la pobreza, A Cídermc le Invadieron los sentimientos. Sa tierra, la de todos ellosI Jamás se daba cuenta de ello tan clara y dulcemente como este día. Su comzüti se abría como ante unh. caución con lu c|iiv lo unen mil recuerdos bellos-. Su mi rada se des I izó por la ribera, [«ir lo*, declives retorcidos de Mi ja, ¡tasó por encima del valle de Nadita y se detuvo en lus pendientes de Matajur, cu los declive* retorcidos de Kolovrai. El viejo monte, el monasterio y lo iglesia sobro la cEii¡linar]a cima, que parece pintada en el firmamento.., ¥ pueblos, pueblos, pueblos con sus casas grises, iglesias blancos, viñedos, cuni¡ios, huertos. y boscajes. Colina* que bajan suavemente hacia el Sur. hasta Chula eI y la llanura de Fu ría ni a. Fragmento del -.(’apcllin Martin Ccderme*-TrriducdÓTi; Jolunihi üvilk fie Slovène vil el persêoère sur son sol des phiine.s du Pomurje aux Coteaux Vé niíiens, i! persévère avec l'obstination du Ficaire Martin Čedermac de Penh, à l’> l-ntiil if infer .Hnfiifm* l,u fierm finja S1-! tfiilufm* llatojtirjetit plašč ec bo od dni dn dne Indj redčil iil odkrival siromašiva .. - ČidcmiBC je čuslvovkl. Njngivu, njihovu zčmljat Tčgi se še nikoli ni luko jdsno, luko sladko zavedal kakor la dan. Srce se mn je odpiralo kt&or ob jiesini, s k ute m gn 1 [ni ja tisoč lepih spominov. Pogled mn je splavu) prt bregu, po ivunivnil] nhrdiikih Mije, prn-skiiiil Nnibšku dolino ni sc iisldvil na pobočju Matajurju, uu ¿Vi-rinili il) obronkih Kolov ruta. Stara guru. samostan mi cerkev mi mirne m vrhuncu. ki se udi nn-stik a n Ei uu llrLo, 1II vasi, vhsi, vasi S sivimi iii.Huini. iji-1 ¡uti cerkvami, vinogradi, njivami, sadovnjaki in goidiEi. Čiriči, ki se polagoma spuščajo prdli jugu, do Čedada iti Furlanske ravnino... Odlomek ir, jKeiphm" Martina Čedermaca« Frfthci !ù‘* plein dV«/rlrmeiif ei fic douceur d h mi" du terroir rrjFjjpne Ccdcnn-si’ abser-oant ton mllii *11 s’éprit du lui qui gisnir devant lui comme sur la pauma de la main baissée.., Il était en apparence île bonne humeur, enjoué, mais du ns son âme s’uiuas-Kuieul lu colère? et la résistance, 'lotile cette terre jusqu'au somme! de ldi Mijtt et en descendant jusqu'à lu Nadiia, amère centime te ch uni ci'Lrbrant L’absinllie. L'indigence, qui e'iamiail dans su beauté. était an printemps «t en été tant bien [jtte mal rocou vert? jiit r lu verdure. Mais maintenu ni l’été inclinait déjà n su fin. I air s'élait rafraîchi, les premières fcuïiles hrunissuinii. Le manteau vert allait de jour en jour se rurrlier davantage et découvrir ia pauvreté... Ccdermac c Lui r touché. Sa (erre, leur terre! De celu i] n'uvait jamais encore ou conscience si clairc-frieni, uvec tant de douceur qu'en ce je tir. Son coeur s ouvrait cmunie s'il écoutait un chant auquel le lieraient mille beaux souvenirs. Son regard glissa sur Lu penle, sur les versants enchevêtrés [Je la Miju, franchi! la vallée de lu Nadiia et s'arrête sur la partie du Mutajur, sur les versants enchevêtrés du Kolovrat, La titaru géra (Vieille montagne), le monastère et legliiu sur le sommet escarpé qui semble peim Sur le ciel. Et des villages, ¡les villages, [Jus vil luges b ver: leurs maisons grises, leurs églises blanches, leurti vignoble.?, leurs champs, leurs vergers et leurs boo quels, Los coteau* * ipii descendent doucement vers Ii: rrrkti, jusqu ù lik'i lit il r:l lu piu-im: du 1'riùul.,.« Fragment du iVica,ira Martin Čedermac Tr-udüàl par V, Jrdt'liik Von rieit Ebenen jerisctfs der .Wrtr bis zum Hügelland Venetieirs lebt und ver-harrf der slowenische Mensch auf seiner Erdscholle; er behaupte! sich da mit jenem Starrsinn, den der f/ini/iifreid der Erzählung >Kaplan Martin Cederinnr- mm fle.ok tut den T/ig ¡egt Heim Anblick der Heimaterde erfiillt tim gleichermaßen da* Gefühl fies tVid erst ändert und der Hilde, sowie den kuf/ian Oedermac. als er sein lleimatdnrj betrachtet: Sein R|ick blieb daran lurn Dorfe] liuften. das wie Quf einer niedergesenkten Handfläche v(jr ihn* lug. Anscheinend war er guter .... ... und fröhlich gestimmt, iu seiner Seele jedoch * liegen Zur....... Widerstandswille auf. Das gesBmic Lund bis zniti Gipfel der Miju hinaufreichend und bis an die Na-frif.Fi sich erstreckend stimmte ihn wehmutsvoll wie jenes tthurige Lied vorn bitteren Bllimelcin, Dus sogar in seiner Schönheit schreiende Elend wurde im !■ rühling und im Sommer notdürftig durch das Griin verhüllt. Nun ging aber der Sommer schon nur Neige, die Luft wurde kiibl, die ersten Blader begannen ZU bräunen, Das Grüu des Mantels wird von Tag /u 'lag spärlicher werden und das Elend um so sichtbarer-. ■ Cedcrmac wurde von einem seltsamen Gefühl bewegt. Sein Land, ihr Lund! Deinen wurde er sieh noch nie so klar bewußt, wie all diesem Tage und dieses Bewullt werden erfüllte ihn mit siifler Zärtlichkeit. Sein Iler* weitete sich wie bei den Klängen des Liedes, an [las er mit tausend schonen Erinnerungen geknüpft ist. Sein Blick schweifte über die verkrümmten Böschungen der Miju, sprang dann älter das Tal der Nadiiu hinüber und ließ sich uuf dem Abhang des Mutnjun und auf den verkrümmten I längen fies Kolovrats nieder. Ein greiser Iterg. uuF dessen steilen Gipfel ein Kloster und eine Kirche, die an den Himmel gemalt zu sein scheint, Und Dörfer, Dürfer, immer wieder Dörfer mit ihren grauen Häusern, weißen Kirchen, Weinbergen. Äckern, Obstgärten unrf Wäldchen, Kot Inn von Hügeln, die sich su r:Etl gegen den Süden hi mm tu Hussen. bis uii Cedad iiitt und in die Ebenen von Friaul hinab.« Litt Bruchstück aus der Erzählung rKaplan Martin Cedcrmac« üh[‘FSFtii uni llitrn Vndnit Lf Iiiunifc rrrr pfeif rill Ifntlijtir Mi**. llXl untei'tiul/p di** llnlujiir* GRAMMATICAL AND OTHER NOTES Adverbs (ul Buim: petrified noun cases liavt blended with prepir? iiifins and become ji d verbs: spomladi, |i [tleti, jeseni. pozimi (in tiie spring. Hummer, fall, winter). (Ii) Ati verbs of manner: jasno — clearly; dudko — sweetly. (c) Adverb of direction: nizdol, navzdol downwards. downhill, downstairs. id) Adverb of degree: ¿a silo — barely, just onty. Slovene personal pronouns and pnpCAitiitns Eirr joined together; e. vanj = v njega; nanj = na njega; vanje = v nje; obuje = ob nje; name = na mene; zale = rs tebe, dr, Aspect of the verb: brati — to pick; nabrali (perfect): She picked the flowers J wanted; nabirati (iruperfect): She was picking flowers at noon: n ubirati ie — so accumulate. Na pouexeiii dlani; he saw the village on the slope in front of him jusi as if it were on an inclined palm. Po zoeriimih obronkih: not straight, but distuned as a chain, the chain — veriga. Biti dobre volje: to hr? in a good mood. ANOTACIONES AL TEXTO Nosotros ji i podemos ni nos prupumemus hacer lino traducción literaria sle Ines párrafos escogidos de 1rs obras de nuestros mejores escritores. Se trata únicamente de presentarles algunos giros del i dimna esloveno y eu le que mes permiten nuestras modestas furrias ayudar a comprender ios tedios publicados en os;a página. En el texto de hoy econlrarúu por ejemplo adverbios y frases adverbiales como: jmi.no (claro), sladko (dulce), nizdol (abajo), za silo (a dura« pemis) que tiiodaficaú al verbo, u.l adjetivo y también a o-tro adverbio y son 'finiFibras inivrriñblea. La lengua eslovena distingue seis clases de adverbios: de lugar lllii-rdolí, de tiempo Ín-Lholi — UulLOu), de modo (jusnu), de ni olivo (¿uto = jior rrso), de can ti liad (vsr = roda , lie acentuación (samo = sólo), de idea (da — si, tic ■ nn, iTifir - es que, no — pues). Como adverbios .se consideran también los sustantivos con las prejiús¡dones y casos estancados (■spomladi : en la primavera, ¡joleii — en vi:ru.au, jeseni = eu otoiío, pozimi en invierno). En el texto encontrarán también unas formas de pronombres lea que basta ahora casi no hemos teñirlo ocosión de analizar- Son esltis: vanj. nanj; vanje, obuje, etc, Estas palabras sc formaron de lus preposiciones y formas abreviadas de ] mino in b res. Veamos IH>r ejempto lu palabra v-a-nj: r> es la preposición, a es a voz reforzada que se convirtió en a y se intercala entre la preposición y la forma abreviada del pronombre ííjcgif que Cn estos Casos no toma la desinencia gdi sinu el comienzo del pronombre: njr Esto o vsej v ¡.mi, Sjiomi- njali juho *e dragocenega pomoiia Prešernovega, pesniškega deda za ¡do venski narod v preteklost:, eedanjtvitd 'Lii prihodnost:, Qb Prešernovih mislih in dejanjih so ro.stli cedi rodovi na Slovenskem. Im m izmed os redili j ih pr iir eri it e v v L [ubij mri je bila ob loj priložnosti podelitev Prešernovih nagrad. Na d«,n pred pruiiiikoni, 7. februarja je bila v diujiini Izvršnega svol« Ljud-ske skn.p-širine Ljuddce republike Slovenije slavnostna *c-ja upravnega odbora Prešernovega ,skladu, Pred-udinik upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Ileli Modic je na lej slovesu os ti podelil letošnji Prešernovi nag rad i skladatelju Matiji Bravničarju za njegov Koncert za viinJino in orkester in pisatelju Jusu Kozaku za njegovo življenjsko kinjiievniško dolu. Slovesnosti so se udeležili najvidnejši zastopniki ]>o liričnega, javnega im kni-lumiega zli] jetija na Slo vetu; kem. Utemeljitve ob poddLiivi letošnjih Prešam o vrih nagrad wln ]>odal« glasbeni zgodovinar Dragotin Cvetko /d 'Mai.i jii jiTii v ti iiuiirjii i n kiiiji/r vnik Milja Mejak za pisatelju juwa Kozaka, Malija Bra viničar je napisal svoj Koncert za violino iln onk ester v i%2. le in. To skladbo je javnosti prvič predstavil orkester RTV Ljubljana žft. oktobra 'lani na skupnem prog ram n jugoslovanskih radijskih postaj — RTV Ljubljana, /a-t,rrd:L Beograd in Sarajevo, kV tem Komoertu je ® »ne «irani razvidni« avilorjeva težil j h z« r«z-•nišljinjem, 'iskanjem ¡novih tehničnih in oblikovnih možnosti,« je |>eLidEml Dragotin Cvetko v obrazložitvi, s n, druge pa izstopa izdatno, lirično in dramatično pogojena čusivcim«(. Matija Bravničar se je v svojem Koncertu za violino in orkester dokopal do spoznanj, k-i ao .tehten ¡prispevek lej kompozicijski zvrsti doma in tildi y «vetu, lej skladbi, ki se uvršča meri .najboljše Brava!-carjevo v njegovemu dosedanjem optlfiu in nied pomembne storitve slovenske glasbe ne ustvarjalnosti, gre po oblikovni zn snovi in d Erazmi rea Id ■ Moiji, v kateri je zajet ludi z domačo slovensko zemljo zvenom značaj, vred ih» t dognane, zrele umetniške k v ali i tet e. c Pisale!ja Jusa Kozaka, ¡ki jo la,ni 2b_ junija ■praznoval sedemdeset letnico svojega življenja, poznamo najbolje pit njegovem obsežne m rom onu šem tpeto i, v katerem j c opisni življenje Ij nilil jeui-skegu pred mesija v d ruigi polovici 19, stoletja t potem po delih Beli macesen, Lcotov grud. Celica, nadalje po knjigah esejev in 'razmišljanj v leposlovni oblaki — Maske. ¡Blodnje in ie po knjigi Lesena žlica. Mitja Mejak jt v obrazložitvi povedal naslednje: ¿Jus Kozak je v sedemdesetih lelih življenja pet desetletij posvetil slovenski kmjižov misli in kullnri. \ I hm n i zg i'l hi nem. usodnem zgodovinskem iotb V rah« v v rodni kraj* 'im ■Dre! im ikorenine*. Mira Miheličeve je kpt zastopnik Društva slovenskih književnikov tudi v odboru, ki se ivkupjio /. Izseljensko matico trudi -m ureditev Adamičevega groba, za postavitev prim črtnega .‘■pomen ih a našemu rojaku v Ameriki in za uredi lev Adamičevega muizeja v njegovi ruj-uni hiši v Rimu pri Grouupljem. Osem desetletij Maksima Gasparija. Konce januarja letos si je na svoja krepka pleva nadel osmi živi jemjski k rji a.Smflernsk.i slikar Ma/ktiiin Gspani, katerega poddbe ste že dostikrat srečali tudi na «tratneh Rodne grude. Maksim Ciaspari — j>o materi Not run ječ in po očelu Ftlrilam in po obeh z vsakim v 1 aken ceni svoje 'biti povezan z domačo zemljo, je Kamenike] ume-tinilk. V svojih podobah je oži v el stare kmečke običaje in slavja, naše vasice a cej-kvi-eami ki vtnekirni Ivratni. Tube s kolovrati, slikani ini skrinjami in Sta rimi podobami, OÜti'UCe V kožuhih, fante s krivci in košata ddhlcla v pečah Ln a vi ali, vse nepotvorjono in pristno je njegov spretni čopič ohranil rodovom, ki priha j ajo zn nami. Po teh svojih podobah je znam in cenjen doma Ln posvetu. Vsi, ki ga jKianamo, smo veseli, tla jo iše tako kropak Ln ves ererti delovne vmeme ob visokem jubilo ju tjvojiil» let, Velik uspeh ljubljanske Opere v Italiji Ansambel I j obija tiske Oporo je v januarju priredil umetniško turnejo po Italiji. Obiskali so i tali junaka jncstiu Reggto Emilio, M odeti o iti Bo-logi K» Uprizorili no Oijiem Sergeja Prokofjeva »Zaljubljen v tri OraUl&fN im iz ji jo dosegli prodoren uspeli- S tem opornim dolium je IjLnU.fiin.i- lepo uspela nul: v filmu, kakor jc dodlej že na odru filovonske Drame, kjer je d«»filcj zelo uspešno upi m! ubila že vrsto žulil e virih %i]og. V Kamniku največji privatni muzej v Sloveniji Staro mestece Kamnik a e lahko ponaša s ]io-s ah n ostjo; ima naj večji privatni muzej na Slovenskem im morda tudi enega naj večji h v Evro- pi. Zbirka ima okrog (predm-etov, kii jih B-IfOtko1 Vijaki ce-ltijo 1MI flvwU) iLiilijV <1 in«r-]tv. Zlbrail pa jo jc pokoj rti kain.utšlki veterinar Jotsbj» N. Sadnikar. V nruMiju sjo najrazličnejši drngocoitii prod meti od pohištva, knjig pa celo do colo «lii.ro poštne kočije. Mod pohištvom ¡e »lasti vi rEiifooona omarica, Id .¡e hi in 'in e koč la#t IriLiKKikoga jiiLiršnlii Miirinojvidi. \ »brhki je in tli Panrtstevli (pot Moj zesovih km j i"-), prva slovenska knjiga, ki jo ¡vila liskami v tiskarni Janeza Muindeijea v Ljubij n ni lieta 157-8. Knjigo je poit lo vrnil Jurij Dalmatin. Zagrebška Opera obiskala Neapelj I)h-e»[o čJuiim opere in balota Hrvaškega liante] nega glcduibšču je januarja odpotovalo na atwjfllíl novillo gostovanje v Neapelj* 'kjer eo v gledališču Sam Cario z uspehom izvedli devet predstav »Berivsa Goduutxv-u*, »Pikove domet, Pepílke* l.ii baletni večer. Prireditve üa turiste V letnem gledališču v Opatiji, ki fahko sprejme d v« timoč gledalcev, Ivodo leto* od junija do cA-tubra v«jk dan operne, glasbene ali. foJIdfcmne prireditve. Namenjetne bodo predvsem hiTistDiti, ki bodo obiskali obalo lepe Opo'tije. I mistična društva pa bodo organ i zi rula obiske 'teh prireditev tudi iz drugih 'tnrri-stečnih krajev lir vaiskega Primorja. Statistični podatki o izobraževanju Zvezni zavod za «lutifdiko jc ugotovil, du je hsii'i 'fifi prvega jatnn^rja do koncu junija na fakultetah, visokih in višjih šolah ter na umetni- ških akademijah v Jugoslaviji diplomirailo š-rndeit)iiiv, mod temi je bilo okrog tisoč izrednih eluSatoljev. Na umetniških akademijah je v tein času diplomiralo tV? slušateljev* V te: n času j c 5-.5:58 odraslih zaključilo izredirui študij na mtnifi drugih šolah (osnovnih, srednjih lil na šolah za visoko kvalificirane delavce). Vaša glasba j c premalo znana V okviru kniliurtiuga Bodelov-anja med Jugoslavijo in ZDA *e je komoc januarja mudil v Bdognidu, Zagrebu itn Ljubljani o.meriški muzikolog profesor Ni coli os Slom ei tem v rasni h ameriških časnik.iij jjrg revijah, Mimogrede - ■■ že v Beogradu setu dobil na razpolago veliko literature o vaši glasbi, še več v Ljubljani, tako da setu sc izredno čudil lem n bogastvu. Maram vam pa povedat i, det ue r ameriških ne * evropskih bibiio-i ek ali skoraj ni najti knjig o jug-oslovanski glasbi. Delojnj l^io sami k pivi — na mzipolago iti partitur, tušu glavna muzrkulueka delu pa bi morali prevrni tu[ii v kak s vet ovni jezikh .■'ffart-o 7’rher,- Tretja vojna Slüukü Tiheci Spomenik Pohorskemu bniuijotiu rrw Pohorju Umetnost in umetnik tekmujeta z naravo BRAHÏÜ SOMRN S'iüEftfl Tihec iifiii kot DSftfc midiiJ nwieinii’ mnogo zelja in--, mnogo (ÎPÎS, kfljii prptlnuem in oteskozi ga mika članek, ki je Živ, kot ga je naredila tiara-os -. . It iiurtrid esetJetrni akademski kipar Slavko Tihec i-z Maribora se po&asi, a i gotovostjo vrašča v orbito jugoslovanske ilikovne uindfflOflliL. 7.i\ «oboj ¡mn vrsto samostojnih in sikupiiiskiih razstav d(nnH in tia tujem. Rasen v Ljubljani. Mariboru, na Roki, v Zagrebu, Celju jih ReGjrra-du je razstavljal še v Gretuuvichn, Celovcu, Spitala, Diisseldorfu, L/uudju in LaiisaTn, ¡tez-slav.ljal je Z uspehom, kar kažejo nagrade. Lei« 1960 in !%1 je preje! na mariborski kulh.itni n^-v-iji prvo nagrado za likovno delo, v Slove-tij Otu Gr ju! pil pa Lani v okviru Prve jugoslovanske razstave pod naellovom »Gozd im les v likovni umetnosti« prav (a.ko prvo nagrado. Vsega i-kinpaj je imel Uh.ec lani osoinnajsi razutftv. O sebi pravi, da je v trenutni lazi jnCjpreSLa-noga iskanju in reševanja kompozicijskih problemov, ^lefljtjič naseli košček samega aebe, To pn je v <1 atlaštljem razpomn ogromnih misel mh, Listvarjalinih in ž i"viljttn j Ii juofjnosli tudi nekaj vredno. »Ne vem točno, -kaj hočem. \ neprestano delo me žene gon, Ce me je prej 'preplavljala literarna vsebino, ¿sem se tega zdaj otresel. Kot likovnik moram satu i«kji't]t in najti listo prri-riia']rii(iMj, s kamro ji' prežeta likovna umetnost. Za Kfluj sem sc ustavil pri železu in betonu, jkfeiafor.ično točenoj k a kur najrava nit varja objekte, tu ko jih mora ludi kifpair, Vendar sveta, ki ga obravnavam, nočem pomuroditi, narave nočem popačiti, marveč le tek movajlj t. njo. V likovnosti seru našel evei, v katerega se lahko zatekam, torej je to čud Svet, v katerem lahko iskreno rešujem pirobleme , - , Itud delam, posebno zdaj, ko so mi zdi, da sem naše! kontakt s samim seboj, \sega sem sc že ilotil, gipsa, žice, kamna, železa.,, Vedno sem pripravljen na povabilu za sedelovanje na razstavah. vendnT boni v pni hoti njo juuinj razstavljal: zaradi kvalitete lastnega dala,..* Slià o ko Tihec CIRIL BERGLES Imate tudi vi igralsko skupino? Mogoče igrait; uli pii s!« režiser? Odločili sto se, da trfrdc niaidodnji počitnice prežboli v Jugoslaviji, mogoče icliite iitskaj dni prebiti tudi uu do venski obali. Recimo, da je zdajle, ko ¿oLe berete, vroče -]>oletje i-n da hitite z mano proti slo venskemu Primorju, pnoti mestecu ob slovenski oliaJi, proti Kopru, Pričakujete, da boste srečnih samo turist«, bi tam preživljajo svoj dopust i.n uživajo Lepoto morja. V Leli vruiih dmeh, ko umne živalim o življenje v nartih gledališču h, se 'in oriliirajo i l j a I i slovenski a m a terski režiserji, že nešteto uspel i li iprircdilev imajo za we.l>oj in h<> jt\ oredananj, ge pa reži ¡perji amaterskih gledališč htdt takale marsikaj pomenijo in izmenjajo dragocene iituin/; tudi bogatih iakiiičiij. Toda znanja je vedno premalo, Ze-litjo zvedeti -še o neštetih skrivnostih glednitiiltega. živlljonja, ki so njiint šc noKnane, O vsem lem .sc hočejo pogovoriti & gladu,]iškimi sr; roko v n j alk i. ki so 'tudi prihiitoli * Koper. Ker so tt naši a m a terski rektorji delavci v tovar-tinh, morda itčiitelji ali (zaposleni v pisarnah, bodo svoj dopiisl preživeli prav na tem srečanju. Republiška zveza amaterskih gledališč namreč ^sukn leto orga.nizj.ru srečanje dobrih režiserjev vse fdoveruijft, S tii ritna jat dni 'traja to srečanje. Ob dopoldnevih poslušaje predavanju, lotevaj a M prave režijo kake igre in sc mTigOvarjajo 0 Seštetih vpmštunjih, ki režiserje zuui-mnj«. Take se pogovarjajo <1 sceni, o ranavetljevi na odru, o obleki, glasbi i'n še marsičem. Ob 'teli razgo-y turilr si re-Jjisorji «e delajo 'načrte, kaj bodo svo-jun igralskimi fikivpkrflirn predlagali, da bi igrali v Ulmskih mesecih. V Kopru je življenje v teh mesecih zelo razgibamo, (Mi večerih 6tc vrstijo p rods tave Primor- skega festivala [n teh se režiserji najbolj vesehi. Mnogi priznani gledališki umetniki sodelujejo na teli priredil vidi. Tako hitro mame Š1irinaji.st dni. Oti ■koncu vedno pripravijo majhno [prireditev, da ijki kažejo, kaj vse 150 sc naučili v teli dneh. Nešteta prijateljstva in d ob ril poznanstva «e tfklciriejo na srečanjih in te potem bogatijo iznienj inv e knltiirimli prireditev tudi v mesecih mod letom. Pomislite, kako prijetno bi bilo, da se pridružite našim amaterskim rož.iiscirjem ob njihovem 'srečanjn vr Kopt-li. KAJUTAH KOVIC P O M L A l> 7ji pri nas oh robu mesiti iv ovmo, dn je pomlad. Vsak večer tod mimo ¿redil dna aprilskih roí iskat. Deklica, je nsa igrioa, topla ir nemirna c diiirt, P srca JTt/jiíÍH, npremvnljioa. čudntt kol aprilski dan. Mimo nje so še drevesa, jv šv peí it, je nebo. Ah, pa sam ne nem. od česa zdaj še meni je tesno. KAJETAN KOVIC TROBENTICE A'n; br hodil po steza h! Raje ¿nem poprek čez poljef da me minejo na mah pge skrbi ¡n pse netrolje! /i/. prišla je spet pomladi Kaj cvete trobentic o bregtt! Hodim, hodim preko trat kakor po rumenem snegu. Pa en cvet rumeno pisan bom utrgal iti jmijiibiJ kot nekoga, ki ga nisem ne imet in ne izgubil, naši mladi ljudje Mladina je zborovala Tontisfaira Badovinac, predsednik 2nete mladiifi Ju§Q$lfn?i}er gonori rm kongresu (Falo: A. A g nič j V dnevih od 24, do 28, januarja je bil mučno 7(i?i■ i<1 /c'ni Iliiojrinl Ti-' mladostno razgiba«. Okrog tisu-č dvesto mladih delegatom iz vse Jugoslavije se je zbralo na Vil, komgrcsu Ljudske mladine Jugoslavije. Mladima iz Slovenije je poslala na kongres l+b predstavnikov. Med udeleženci sc |>:k. imli delegacije «vladine iz 36 dežel Evrope, Azije, Afriku in Jož ne Amerike, Udeležili pa so sc ga tildi na j višji predstavniki oblasti; predsednik Tito. Edvard Kardelj, Aleksander Ra n kovic. Ivan Gornjak, Jovani Veselimo v, Pcta-r Siam-belič i.ti <1-1:11 gi. Tisoč dvesto mladih zastopnikov uaiše mladine — delavcev, kmeti jsk ih proizvajalcev, študentov in dijakov, učiteljev, profesorjev, luhtiikov iln inženirjev ter drugih je prineslo s seboj ne le pozdrave in dobre želje mila d i ne iz svCjcga kraja, tovarni e, šole, pod j olju, temveč tudi številna vprašanja, na katera so našli odgovore ti a kongresu ali oL prijateljskih srečanjih z mladimi iz drugih krajev. Mnogim pot do Beograda ni -bila luhkdi. Mraz ■i-ti hudii snežni zameti so v mnogih republikah ut? Ut vili ve& promel. V Mak ed uniji, Bos mi in Srbiji so se morali mladinci in mladinke dobesedno prebijati skozi sin cine zamete ob ledeni barji in mrazu. Toda kljub temu so zelo poča-si i-ti 7. velikimi težavami napredovali, P n vendar, ko so prispeli 'in se v druščini m-lndih z-imncev in prijateljev z mladinskih delovnih akcij in Ido v ¿i.ii j razživeli, ju 'bilo vse pozabljeno, V domu «ndikntov, kjer so zborovali, je zvenela beseda tehtno-im preudarim, Razpravljali ,su o vku-pts-ih problemih in skupaj skupili najti rešitve Milje. Delegati so na kongresu pred vsem razpravljali o zaposlovanj« mladine, o strokovnem ua pošalil jam ju, o letovHuj-u mladine, društveni dejavnosti, o delu mladim e v kmetijski proizvodnji, o -deležu mladine pri upravljanju gc rpodaTS-kiili podjetij, zdravstvenih, pros vetrni li. studalt|ih ustftJiav, zavodov -in podobno. Pozdravljen z viharjem navdušenja je prvi dan kongresa spregovoril mladim predsednik republike Josip liro*- l ito. Zahvalil se je mlad-im graditeljem, ki -so v čafiu med šestim i.n sedmim kongresom dali velik'prispevek k 'izgradnji naše dežele. Hvaležni smo vojn in smo na vas ponosni,« je dejal predsednik Tito im nato med drugim naglasil: »Vem, da na icni kotigresu ne boste pomišljali, ko boste povzemati uspehu ur ra z tri h rektorjih dela, govoriti odkrito tudi o raztiili ¿dahnitih, k.| sc vsekakor bile in ki jih je treba kritično obravnavali, tla lil jiiii bilo vedno nuni j,-r Srečanje, ¡inniruni, pomenki — f/rec! kongresno doumno n admont (Ftiin: A. A*nLi) Bruno Parma - šahovski velemojster Mii inedrflarodinem šahovskem turnir ju v Ho -unrw'ijku je 22-letni I.jiibljEiinčuii Brunio Parma dosegel normo l(f iook L-n s ieiri jjravico do 'iia-slovia šahovskega velemojstra, Bruno Parma, mladinski s ve to Vini istlmvnki prvak, je deveti Jugoslovan, ki ni je osvojil velemojstrski naslov ter obenem tudi na j mlajši med našimi velemojstri, Vil ji U i-rejSi jugoslovanski šahovski velemojster jc Kosti e, ki ima že 7b lei, slede mn Pirc — 3P let, dr, Trifunovič — 53 ¡«1, Udovčič — 41 let, Gligorič — 40 .let, M a Urno v j £ — 33 lei, Ivkov -30 loi in ,Pa rimi — 33 let. S smrtjo svemvmo znojnega šahovskega vde-mnjsira ijirmF. dr, Milana Vidmarja nam je v Slovotliji ostal sumo en velemojster — dr, Vaeja Bi rt- 3 Parmo, ki ga je pokoj™ Vidmar zelo cenil til večkrat omenjal kot naslednika, pa imamo Slovenci Tapet dva šahovska velemojstra. Ko jc nato meri svojim govorom predsednik I iio dejal, dn z graditvijo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, ki ibo letos dograjena, mladinske delovne fikcije vsejugoslovanskega zna-cujEf še ne IhhIo zaključene lin da naj bi bila nasledili j ti takšna delovna naloga jugoslovanske mladine gradnja aviorndhilske cesto vzdolž j#-dram^ke obule skozi Črno goro, je kilo Imrno odobravanje odgovor iin svečama obiljnjjja, da naša mladina to deilo iprevizemu 'iti ga 'l>o izvršila. :■ Vedno pozitivnejši ndinos do d e In in zavesi, (la je delo osnova za materialni in družbeni rtiz-cvi'f. jc najpomembnejša in nujlepša lastnost mladine, ki jc zdaj v miši organizaciji, t jc II >cil drugim naglabil predsednik Ljudske mladine Jugoslavije J omis! ti v Badovinac. Mlad1 .ena i- proizvodu ji In n joti pomlad, učakal hi jo rud, da bi zdran, t>exel Hladite pasmi pel, To me Doseli. InutCB zeleni, drobna tičica pa žvrgoli. Prišla ¿‘iifcfjnodi, moja ljubka, bo prepevala m to kukala, kukala: kukul kukala: kukul £>¿1 bi zmeraj Iftvn tak luštno Ido' (Ljudsko.) llustrifal: jiUL' Ciuh* Sonce greje zemljo in nas MARJA CEfttOVNTK Po travujikih i:n prt-čili se ztorrajo v giiičicali zvončki L j t irufcentice. Slišati je (ju-tol in cin-ern. Sonce fpreje zemljo in hliA'. SleČMno Jrm.-Hke julašče in jiili nosimo v omare, Milin Katka noče fileti koJjnicJca. ■'Mo dam ga, u-nsiki bom -tudi spomladi, < trmoglavi in trmoglavi, Pretoplo je za kožušček.« pravi i n amil. i Kožušček «e iii<«fii v m man, i reče oče. j>Zdb& ¡rn e, joj. kako me zcJie.c slok« Kivi k a in alieži nul dvorišče. »Kar meni prepustite io trmoglavko,« pravi sHOJice. loi ros skrije 1 KiHtki.n keiuseeJi svoje zlate, tople ženke. 3Zgorela bonv, joj. aporeln 'kom,« koži Katka k mamil in ]>rž slečeta in ^praviru tyčosček. naši ljudje po svetu lz Beneške Slovenije - dva pomembna dogodka Konce januarja j c rimski soimi dokončno iz-gla-strvail ustavni za kom za ufitan-ovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, kj bs> peta avtonomina pokrajina v T Ja liji. Zaj&la ho sedanji pok raji tii Videm in Gorico, mesto Trsi in pet slnvoiii.skih občim: Deviin-Niubrežina, Kepentabor. Milje, Boljunt: in Zgonik, Uradmo središče nove avtonomne ¡»krajine, ki ilw, |xi popisu prebivalstva iz le la 1%1, imela 1,205.000 prebivalcev, bo i rst. Italijanskemu part a merit n je ¡bil že odposlan v preučitev zakoniki predlog, ki vsebuje predpi.se za volitve prvega pokojninskega sveta. V vseh 'k ra j iti, iki bodo zajeli v not'o avtonomno pokrajino, so prebivalci z navdušenjem pozdravili njeno rojstvo, Prirejene ao bile številne proslave ¡n zborovanja, Zlms-ii veseli šobili Slovenoi, saj upravičeno pričakujejo, tla bo ustanovitev avtonomne pokrajine Furlanu j a-Juli jaka krajina mnogo doprinesla k n ¡id ni j n j emu zbliža-nju Italije in Jugoslavije in v omogočeni kori-sii la obmejnemu ptrebivalst v n obeli dežel. Dne 25. januarja .so 'Beneški Slovenci proslavili stoletnico rojstva pesnika, glasbenika in vedi koga rodoljuba Ivami Trimk a-Zamejskega, Pred desetimi leti, ko je glavi! UO-iennico, jc bi! še v njihovi sredi. Kakor dtroci so *e abraii okrog njega otl vsepovsod im mm fesi ib iti Jer želeji, da bi še dolgo med njimi osi.nl, Žal so Cetliicl, Iludtčeo moti (Futrt: Su™ Lujinrdiâ) želje niso izpod ni! e. Že naslednje Ici o jih je zapustil. \ 'I rčmuau, sredi goratega sveta, kjer mil je tekla zibelka, je umrl. lam je ludi pokopan. Kjiik-ur da se j C napil iz čudežnega studenca, ki izviru nekje sredi gorskega sveta v rodni vasici* jo bi'l njegov tl uh, njegova mise!, vsestransko 1 ra zgibana, »iva in idkiriiva. Pesi irkova-l je 'bu pel, skladal pesmi, wlikiil in pisa-L Do druge svetovme vojine je in opisal im izdal nad t-n ruzpru v im kejig z n igličnih j niti roči j. Največ pa jo pnwul o svrijii -ljubi Hi-miški Sloveniji in njenih ljudeh. Zc leta ISfri» je hapieml izčrpno razpravo o poreklu Slovencev na Furlanskem. V etiko je tudi prevajali .in j c ital! jamski nairod seznanjali et deli n uk ih ¡KManiikoiv in pisateljev, Prevajal jo iFrešcimsi, Gregorčiča, Tavčarja d i l Stritarja tor iz dol drugih «mamiih silo v umskih pesnikov in pisateljev, Iti! je i'H slovanske mehak im čtisiven. Tnk&an živi im bo živel v srcih in mislih Slovencev v Benečiji. V Čedadu tuli Starem mestu, kakor ga že im! nekdaj im cm ujejo naši ljudje, deluje skrveinsko prosvetno društvo, ki si je privzelo ime po Iv trnu Tjiirku-Zamejiskfcin, Lami je društvu dobilo last-:ie prostore, kjer imajo urejeno tudi knji žilico, ki sicer ]>r» šitevilu knjig mi llrogala, a kar zadostuje za ipoirebe naših Jj-udi, ki jiih tudi ni vdiko dmiin. V Čedadu j c le malo Slovencev. Znanih je le nekaj gostilničarjev* ki ao si n ti mjejn v dolgih lotih pdshiiith iclliko, da so vzeli gostilno v linjem ali «i kupili hišo. I« gorskih vazne eo ipa skoraj vsa naši 'ljudje aa sezonskem drtlii, največ v Belgiji, Nemčiji in lil v ici. ker «e drugače j »tič ne nia «¡veti. Tisti, ki so pa ostali doma, sc ubijajo s ¡kmečkim delam in le male utegnejo brati. Vendar sc sh!> fnamtuiji.h dneh, ko pridejo v Čedad po op rt rit k ih, radii ustavijo v svojem društvu. Pridejo na pomençk, ¡m mosvet i.i,lj pomoč v kakšni uradni zadevi, želijo sc na-rtn"i 1 i na kakšen časopis a.li knjižno zbirko, iz-pciMiul i jt> si k a ¡igr iz knjižnice niti. Izidor Predan, predsednik tlmšLva, 'trdnu upa, da so bo v uto vi avtonomni deželni upravi tudi delo SPD »Ivan Triu kor, ki jc edino slovensko prOSvdbiur d mil v o 1 Vidanfiki rpokraji™, razmahnili o, kar ne in» ' korist Je naš in» ljudem, temneč bo priispe vpilo tindi k splošni -kulturni rasti vse dežele. DOBRO OBISKAN DRUŽINSKI VEČER V FRET M INČU Slovenska iniStVdj v cvniptili deželah so ob himen leta spet priredila druži Duke vočere. To so prav pri1! ju l>ije ne domače družabne p d redi tv e. Kakor narn poroča Aruton Sk rabit iz Mertóbachü v Franciji, je imel izredno leji obi-sik družinski večer, ki pu je priredilo konec decembra Jugoslovansko pevsko društvo Slavček v Fniyntinpn, Udeležba je prekosi lu vse dosedanje. Tudi |ki ttt lIl¡ KI) 'kilometrov daleč so se pripeljali naši ljudje. Med ujiirui je bilo veliko novoiii-seljouCüv iz k ribje v, kjer Iti naš Lli J ru s Lev. kri šli so, kakor ïJ dejali, da v družbi in ob dúnlmti besedi poteše hrepenenje po domovini. O DELU DRUŠTVA SV. BARBARE V JEANNE D'ARC aam pojoča tajnik novoizvoljenega odbora Dominik Cnfer, ProdvjHun se mu morutno zahvaliti, H« je poročilo poslal tako hitro, 'kar bi Želelli tudi od drugjli našit. thipi.Hiniknv. Velikokrat smo že povedali, tla Rodno grudo tiskamo v knjigofciüki], kar traja psč veliko del j. kl»t pa če bi Se tisku! EL nu rotdioijj k ukor Časopisi, Kato nuni je kur hudo, lIij so včjtsih dopisi nekam zastareli. No pa vrnimo sc k poročilu e oljčnem ïborn društva siv Barbare v Jeatiue cVArc, Luni je društvo pridno [leíalo, kur je povedalo tajniško poročilo. Tudi družabnost so gojili; priredili KO štiri veselico, ml katerih je bila najbolje obisku ji a 14. oktobra luni vinska. iTgatev, Tudi domačinom je bilu trgatev vici, iepruv [ irv i-st n i h prireditev v ErHočiji ne 'poznajo imeli SO buli izlet Zu društvene člane in svojce. 7. dvema H-vlnbusoma so se odpeljati v lepo ulziL-ško pok rujiimi. Društvo je Iutcí jzgnluîo dva član ar Antonu Klečovski ill gus|jo Kapdi. Sprejeli pu so tri novo (Nune; Slnnkn Gošku, Attilreja Sabeu bji Minka Štuklja, Skupno liimu društvo zdaj 52 članov. Tail-i blagajniško punčilu je hibi kur razveseljivo, kur dokazuje, da društvo dobro delu. Pni tem jr: dsntrl tuslugt seveda tudi dobro iibrajii odbor, ki mu načeluje -predsednik Johnu fribn-Kok, Pri volitvah novega odboru so bili i'la ni soglasni, da zaupajo društveno vodstvo se nadalje prejšnjemu odboru, ki je tabo h*]m:šdo deloval. Teko ima tudi leros društvo Sv, Herbare v Jeanne d’Arcii naslednje odbornike, ki si IxhIo skupin) ] i rizo* le v el Li, [lil bo [1 rasi vo uspešno deliti o: Casilla predsednika: Yigwtiiik in Mugmlije, prid predsednik; Johan FrLbošek, drugi 11r«lsedliikr Anion Prilwsak, prvi tajnik Dominik Ciller. dragi tiljftiik Mihael Kamin, 'prv.i blagajnik Danila Tušar, drugi blagajnik Slavko Pribolek. Pregledu ih n runu nov: Jožef /aleski in Johan Kupu. z-u-»Uvona&a Matija Vipotnik, spremljevalec Jožef /,e-leski. Društvu Salam o mnogo uspehov v letošnjem letu! V7 SVED5KE SMO PREJELI ŽALOSTNO PISMO lam so prod nokuj meseci ]Kiko|>a]i Ignaca l’Jd-erja, prekmurskega rojaka, ki je obupal nad živ-Ijfcnjpm, Lete 1%1 je prišel z družino nu Švodskt), ker je bit prepričan, lIíi bo Illíli liiircjc in bolje za-stuáil^ kakor doma, Dobil je del» v tovarni in tudi Zuslužok iui ImI slab. rendar ni n n šel zadovol j« L va in sreče, ki ni je je žolci, Zapustil jt; ženo in tri otroke. Moja domača cerkvica Pošiljam ve iti sliko cerkvice v m nji rojstni vasi Nadlesk v Loški dolini, ki sem jo fotografiral ob svojem obisku v starem kraju, Zr k»r deček sem slišal govoriti, drt je ta cerkev mlinu te vrste 11 a Kranjskimi. .Stnap v njej je izdelan iz lesenih u im'In o zloženih d [išči e. K d sem po d-ol^iii letih vstopil v cerkev, je moj pogled najprej poiskal :ri drogove, na katerih visi oli klopeh bandero sv, Jederci. Te drogove je naredil moj oči: pred ho leti, Takrat kti jih je tja ipKZstavil'l, sem nosil šole prve htiiiike. Pei še pomitim, kako mi je rekel: »Tonček, ,kt> boš velik fant, boš ge lov n tudi ti včasih nosil to bandero, Ta povej, da je le drogove naredil Ivoj oče.* Oče počiva na pokopališču svetega Martina v sosednji vasi P od cerkev že r>3 let, V stari cerkvici v moj'i rojstni vasi pa 6c vedno nosijo drogovi, ki jih je izdelal, bandero sv, Jcilcri-i, Ta ec-rkviiea je res slani. Sezidan u jv bila letu Ih 6” in ¡»opravljena v letih [*"() i'n i74H. Ce je i'crkvjcn v resnici svoje-vnstnEL knr se tiče strope, bi ]>ilo morda dobro, da til si jo oglodal eden vaših izvedencev. Talko siklilc, nam to in ono ohranja v srcih, ■spomini: n el rodni k tel j in iiei naše že h lavno mrtve strariH1. Morsi ['Hilli leseni il rtJgov i v domači V TORONTU SMO PRAV PRIJETNO SILVESTROVALI,* nam je sporočil Leon Filter iz Toroma- Pravi, da so Slovenci v Torontu pričakali Novo loto na g liri h večjih priredit vali. Društvo B ret h tv r> l [i enotnost je s i L -vieitnUYulo v Old Špan C res [ ll v ru tilu, Rilo je zelo lepo in obisk prav Številen. 'Najbolj uspelo silvestrovanje pa je priredilo društvo Simon Gregorčič, Dvorana ju Ivi la nabilo polna, razpoloženje P15 ^U-H vcaelo razpiha no. Tako so naši ljudje v Torontu s pesmijo in dobro ra* z položen L pričakali novo leto. Prav je tako! PA SK ENO PISMO JZ KANADE V Kanadi setn že nad 55 let, toda domovina mo j n tako blizu, kakor da sem včeraj odšel. Saj nam te bda m bel ei fi jnmmnii vDtluO v krepko pomot, udar nam je bilo hudo. Na obisku som bil L 19*9, to so bili za domačo deželo kritični časi. saj sc je komaj polagoma izkopavala iz vojnih težav. Pa soju odnesel naj lepše spomine. Letos vas nameravam z Ženu obiskati v juliju ulj el v glist n; tu Eli na M le tiči sc hnvn oglarji J a. V vaših publikacija!) HO ini najbolj všeč slike, ki povethi voč kakor tele strani dolgega branja. JANEZ DIVJAK, Ctovcrddr, Toronto. iijuuuij NOVI PREVODI DR. KOLEDNIKA /manj prevajalec dr, Ferdinand Kolednik pripravlja — kakor poroča til ¿is naroda — za neko pariško založbo izlior Cajskarjevih črne v francoščini. V nemščini pa bo v kratkem izšel njegov prevod nesmrtnega F i rižgu r je vega duiu »Pori Svobodnim ioncenir, TUDI SLOVENSKA ZENSKA ZVEZA IN SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA ORGANIZIRAT A IZLET V DOMOVINO Po tov p n je bo oskrbel Jtnani pE) lovni ni a rad Avgust Kivi la n Jer v Clevelandu, Prepričani smo, da bo udeležba pri obeh izletih ileGinn, saj sta to znani slo- n m a JUBILEJ AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE A me rilska bralska zveza Im Letos ped et i slavila 65-letnico ustanovitve. Ustanovljena jt bilu julija ISirt) v tu trstni Ely Minnesoti. Organi z n ci ja ima tudi svoj lastni dmii, ki je lui] zgrajen leta in je gradnja veljala IŽ.CHKt dularjev. Dom je lasi miniti ms koga oddelku AR Z, Mod zadnjo vojno jo Ameriška bralska zveza odločno podprla borbo jugoslovanskih narodov zn osvoboditev. Bila je usta no vinu članica Slovenskega ameriškega narodnega sveta. I Društveni jnliili'j bo ABZ praiZn rwàJ a h posuli ni m sl el v j Oni kot Dan ABZ ill z velikim piknikom. Odborniki so predlagali, via naj bi bilo to slavje 4. j tuli ja. mi dan ameriške neodvisnosti, Razpisana je bil.i mil. j u Ivi l el j ji el kampanja Za pridobivanja novih članov. Vsemi «fcoraikom 'in članom ABZ k pomembnemu jubileju njihove organizacije toplo čestitamo! PRISPEVKI ZA TISKOVNI SKLAD MATICE do dne 12, februarja ¡%3 fvka E idler 2500 Elin. i'robi: E' n. Egipta 21)00 tl in, Jože Majcen 3000 din, Jože [rman 2500 (lin, Fred Sar-lori iOOO i se j m 11 el trpet vrnila v svoj rodni kraj. Tudi moj mož je pripravljen vrniti se z menoj v Jugoslavijo. Mia! tem sem po Tumu dobila na m sto] flržjivl jjsustvu in me zato skr 1)1. če humn [ji h k o iz vorl M ntiš njunan. Lepo vas prosim, če mi morete svetovati, kaj moramo storili, da ]>t lahko prišli živel v Jugoslavijo in £e bo moj mol lahko dobil službo. Pred odhodom v Nemčijo je bil zaposlim v Celju in dobro 0I1 vinilu slovenski jezik. Iimlivu trnki sinu. ki so luumi je roil.il v Jugoslaviji Hiti. leta. Predvsem svet ujejmo iudi vam, da .se v zveii 7. nameravanim povratkom v Jugootanrajo ob rneite za v.se informacije na naše prcd-slavunštv« v Bun-nu. Vi os simo sc JKKSle lam «urno r&guatriTorli, 'ker iz vašegbi pism« sfk.lopoitlO, da se niste izbrisali čz j Lig ud o v ¡ruskega državi jamstva. Istočasno, 'ko se ibo.de registrirali, I [tli k o ludii že zaprosite za jugoslovanski ¡jolitii list, Vna mož bo pa 1110ral prositi za jugoslov asisko driaii)jamstvo. Po čl. 9 zakona o dtižavljmlvu lahko tuj držai lja.ii ■zaprosi za jtigoslrivamko državljanstvo |xrtem, ko je jici led Sivet y Jugoslaviji, od tega dve leti v kraju, kjor sc uarre- peotlci zbor iz Toronta ob tvojem rta*topu na prustnvi '2ri. novembru lani o Torontu ra v a .dal 110 naseliti. Ta rok pa se lahko izjemoma skrajša au. tis (e -tuje d ržnv] ja ne. ki *o poročeni z jugoslo v «.Tiski m državljanom. Potemtakem bo moriti vaš unož prliJii z varni s' JugosOavijo kot meniški državljan iti 'najprej tn zaprositi zn dovoljenje o stolnem Jhivaujn. Sc bolje jja bo, če bo za io dovoljenje ««prosit že pred odhodom na našem preddfrvpišlvu v Bonnu. S rEihim dovoljenjem mu bo omogočeno ibivnnje skupaj z družimo v Jugoslavij L, dokler ne bo dosegel pogojev, d« zaprosi za j .11 goslovanako drž« v ljanstv*. Glede zaposlitve pri nas, upamo, da ne bn loža v l če 1)0 potrebno, naj se ipa vaš iikke 710 prihodu v Slovarji jo obrne tiel Komisijo za sprejem izšel j an-cev-po v rajnikov, ki iposklje v Ljubljani, C a mk nr j e v a l/I'T. Opottarjenut) vas pa, da oiiienjejui komisij n ndima nobenih možnosti, da bi vam preskrbela ilsjiovjuije, zato el ga skušajte zagotovil[¡, Se preden odpohije-ie i.z Nemčije. J. M., ZDA Obračam se na vas s prošnjo, da mi svetujete ali intervenirate glede [[Mije nečak in j e julije J„ kiltom heisIov' v el 111 spmljij n elv ['d mn. ?.n prtid H e-ve I i m i leti sum ji poslala vse potrebno za potovanje Ja ji plnČHbt vožnjo, d ti bi p niši n k meni v Ameriko. Ne vem pa, kje je ta odra, tla ne more pri ti. Mastmi, da hi ji tamkajšnje oblasti že lahke dale dovoljenje. Prost ITI, sporoči to mi, kaj je vzrok, i.in moja n očaki-nja ne more odpotovati; sicer se bom morij 1,i obrniti še Ha vašo ulil usti v Beograd U- Pakoj po prejemu vašega, pismo smo pisali vaši iLcčaikniji, uaj nanj 'pove. kakšne težave ima jjri iskfluju dovoljenja, za poLova-njo v Ameriko. Odgovorila umi je pismeno, nato pa se še fflefauo zglasila v našem uradu. T.z 'r«izgovora z njo pa *jno zvedeli. da j j tmše nblasii ne dobijo prav nobenih ovi.r. da bi se izseli hi v A ni eri k o. Tisli nmd v Beogradu, ki vaši nečak ¡¡nji ne d« dovoljenja, je ameriška totibasada. i3o vaših predpisih sr lahko priseli v ZDA vsukn leto neko določoJio število it ujce v. ki prihajajo v poštev, potem ko so vložili prošnje, po nekem vrstnem redni. Vašo nečakinjo morajo limeti res vpisano, kar sodimo po tem, da «o jo v zadnjem -letu pismeno vprašali, te še vedno namerava k muh s- Ameriko, Q5i vidno pa še ni pri-šlu trn vt-što, hIji bi ji izdali dovoljenje zn prešeliilev. Prav žaJ nam je, du ne moremo pri tem vaši nečaiki,ii j'i p k 1 j 11 ei ei l i z .našo intervencijo, kar bi «icer /ušlo 'lunli stohili. Kakor rečeno, stvar j c Olivi s na od eiiii er iških oblasti, ne od naših. O IIrtfiz Angelina DOJKO, RUSIJA: Z velikim veseljem sprejemam RODNO GRUDO, prečitam vsako nrsiico, sleherno novico iz moje rodne Slovenije. Slike neštetokrat pregledom in .sr cjidiini Čfaoiinim novim modernipi Zgradbam, šolam, bolnicam, siancivarijskim blokom. Prav prisrčna vam hvala, da nas o osem obveščate, da tako lepo sprinte za Pia* d tujini. joie KRESE, BELGIJA: Rajlepša hvala za prekrasni iSfotiePisid izseljenski koledar. Polil jam sam dvesto belg. frankov za revija iri za koledar, kar je več, pa na tiskovni sklad. Marija SOPOUCHOVA, CSSR; Iz srca «e zafdtPdi-za nas JFtdedar, i-i je po opremi kot po vsebini izredno lep. Dolgo sem gj pregledovala. ofprnčnffl lisi za Jistnm in obujala spitmine na nepozabno rojstno domovino. Josip IRM AN, CELJU: Vaš letošnji fcoiodar je iz-retino zutitrni v. posebno fotografije. To lepo knjigo bi moruii imeli vsi fiait izseljenci v svetli. Meni mi še najbolj ošeč puoesfi iz življenja naših izseljencev, razumljivo, saj sem pretežni dei ¿in l jen ja sam bil v ZDA ipp se vedno ruti spominjam naših dobrih, prijaznih, neseiih rojnkoo v topli Kloridi, Gabriela LOZAR. ITALIJA: Vašo revijo rada £i-tam. Skoda, že preko (ridesef ici sem v tuijini, pa sem šele zdaj zvedelo z a vaš tisk. Kodno mir prosim, pošiljajte revijo in kotedar. ker ndi je oboje zelo všeč. Lepe pozdrave prijaznim ljudem pri vas in drugo leto spet na svidenje! Anton ROSE. AVSTRIJA: Prejel sem. zvezke RODNE (¡RUDE. ki ste mi jih poshdi na v pogled. Z ženo sva jih z uesefjem prebrala in prosiva, da naju vpišete med redne naročnike, Tukn lepo je ob večerih vzeti O P’nire knjiga v slovenščini, ki nam vzbuja spomine na našo lepa domovino. Julka F EU UR, DULCU A: Prejela sem Slovenski izseljenski koledar še prej. kot aem ga naročila. Zeto sem bila ppveio in vi res veste, kaj napn je potrebno, Koledar je zelo ¡ep; ose sem prebrala, seveda najprej sem pregledala slike in presrečna sem rutciu tudi fotografijo rojstnega kraja Dvor. V V Uinglesu. Pas de Calais v Franciji je po večletnem trpljenju podlegel rudarski bolezni zvesti rlun našega društvu ANTON HORVAT D fugi nas tovariš, naj ti bo lahka lujn zemlja, ki vi jo pri svojem težkem rudarskem delu dolgo vrsto let z znojem pojili Združenje Jugoslovanov v severni Frane!ji Martin. GORIŠEK, FRANCI J A : 1’ošitjam naročnino za nazaj in za naprej' in se vam zahvaljujem za točno /fošiljanjc RODNE GRUDE. Moram, vam ¡tovedati, da jv z velikim veseljem in zanimanjem preliiram in jn Dečje rut dam prečifali fjjrii Kitajim prijateljem Slovencem. Fani MLAKAR, FRANCIJA: Pošiljam vam F> rze>-oih frunkov za letošnji koledar, k:ir je več, nuj bci za tiskovni sklad. Ostanem zvesla naročnica RODNE GRUDE in SLOVENSKEGA IZSELJENSKEGA KOLEDARJA. Marija VELIKONJE, FRANCIJA: Hodile prepričani, da fjuik mesec težko pričakujem RODNO GRUDO in da jo preiitam že prvi dan. ko jo prejmem. Pošiljam vam denar z a naročnino za revijo in koledar Jožef SKRLEC. FRANCIJA: Sporočam, d« vem letošnji koledar prejel in da redno prejemam našo re-vijn. 7.a Ptf ve vam le/m zahvalim, Vaš lisk je iz leta v ¡etn lepši in tudi v domovini je vedno lepše in oedno kaj ntiuc^a. Tako rad bi spet prišel domov, med moje i/uke sJouenske gorice, ker sem že vri tujega kruha. Justina N El N LE, N EM Čl J A: Pošiljam vam naročnino za uasi> revijo In koledar, ki seru ve ga zelo raz-oesefiia. Kadar le utegnem, ga spet znova prebiram, čeprav sem ga že večkrat prečrtala. Use, kur je o njem, je zame z lato, suj je vse Pd-opisano n prelepi materini govorici. Jože ČRNKO, NEMČIJA: Vaša revija ir! kededur sta zelo zanimiva. Ko ja prebiram, mrsiim, da se po-grtvarjam s Svojo domovino in njeniFPJi Jjudmi. Tildi oiroei radi čitajo vaš tisk ift radovedno preg!eduji?jo slike krajev. Slovetiščine fppso poza&iii, ker rforppa ge-norimo siooenvko, Materinega jezika nam ne sme in ne more niirče prepovedati. Lepe pozdrave nvdrrn našim ijudenl doma Jdd v tujini! Stane HORVAT, NEMČIJA: Iz srca vem nam iina-težen. da mi prictijfdie RODNO GRUDO in žeiinr. da mi jr j sir naprej luko redno jsoiiijide. lierdjo iakam osak pnesee z veliko nestrpnostjo in hrepenenjem in kadar pride, mi prinese toliko zanimivega in lepega in kar je glavno, prinese, mi vedno znova kttšček domovin e ! Janez KRIVIC. NEMCI J A: Prav lepa hvala za redno pošiljanje naše revije. ,Vašim miafirm fjui/eni dofiia bi rud povedal tole: preden se odločijo za pot n tujino, naj pomislijo, da tudi o svetu ne ieži denar po cest uh, ’/.nAužiti ga je treba S trdim delom in nepopisno bridkostjo, ki jo prinaša domotožje. Janez DIVJAK, KANADA: Vuše publikacije prebiram redno in iv sq zame najlepši trenutki, ko imam V rokah RODNO GRUDO ati SLOVENSKI IZŠEL JENSKI KOLEDAR. Tudi letošnji koledar je zelo lep. Najbolj všeč so mi tUkopne priioge, ca j slike povedo več, kakor strani in struni pisanja. '1 o je najboljši dokaz, kako je doma, za kaj se borite, kaj ste dosegli in na kaj" smo tudi mi n tujini ponosni. Iz pisem o Učbeniku slovenskega jezika tiskarna toneta - v* v fomsica ljubl^na, jregoriicevi 25a Naročnica is Novega mesta piše: Lepo se zahvaljujem za revijo. Poslali asm jo prijatelju na Poljsko. Sporočil mi je, da mu je revija zelo všeč, posebno pa se je razveselil priloženega UČBENIKA SLOVENSKEGA JEZIKA v angleščini. Zelo si zeli naučili slovenščino, NavduSanje nad našo romun-iicno Gorenjsko. Čeprav ni naš rojak, temveč pravi Fpljpk;, se zelo zaniir.a za novice iz naše domovine Razveselite še vi sorodnika, prijatelja, bi se želi izpopolniti v slovenščini z UČBENIKOM SLOVENSKEGA JETIKA! Naročite ga lahko v angleščini, francoščini, nemščini ali španščini Naročila sprejema pozdravlja u-sr bralce itODNE GRUDE, posebno naše rajnka v lujini f em I Založba MLADINSKE KNJIGE Ljubljana, Titova 3 flpjn/ti / potujte v domovino z ladjami ladijske družbe Jtriligei s. p, A. N. GENOVA, Italija ki vidriuje s svojimi udobnimi Ladjami »LEONARDO DA VINCI«, »SATURNIA#, »VULCAHIA* iri a dragimi redna ladijske 2vesa ls Severne, južne ir. centralna Amerike ter Pzciitke s Sredozemskim morjem in Jadranom Generalni agent ladijske družice »ITAL1A« ia Jagosiavijo jo: jfurjfbtiwvtiblift liinno'ihliii tuj fit t7/ri Predaja ladijske karte, raiesvira kabine, izdaja karte aa potovanja plačana v inozemstvu, daje ir.Fcrniacij e ra vaz pomorska potovanja, Za. vsa informacije se c hr rule nz direkcijo: BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 3D — telefon: 633-151; 633-856 FILIALE! LIUKLIATJA. TJmvb 10, 1sl, ¡11-701 — ZApfiZE, 7.Tir,jsvii SJ, 1st, 3ML4 — SflflAJEVO. 1st, S2-36G -NOVI SAO, tri. 57037 — SKOPJE, tel. — KOPER. tri. 523-21-481 ŽELITE P UDARITI VA&IM SORODNIKOM V -JUGOSLAVIJI HLADILNIK - POTEM SAMO BOSCH BOSCH s DOennnct strojem, primarnim za električno p?- rielnsL v Jugoslaviji BOSCH S pcUctHO garancij* T,Ci IrainOSt Stroj«. BOSCH a lav*rnii3fclrn servisom v Zagrebu In servisi v Beogradu. Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Skopju In na Rijckl Vplačili* ij čfskom jiII nakazilom v Nemčije na Deutsche Bank A. <3., Filiale Stuttgart, v korist firmo Robert Soacn <3mbM Stuttgart Na nakazilu prosimo za navedbo vrste hladilnika In naslova prgjgmnlka v Jugoslaviji JZ«htRV«j,lfl- Cena In ppnudEjip Pobsvo prom p1 na =5 G kladi?:.?:: Zastopstvo tujih firm avtotehna nci&i 2rf'ifrt/iiii7fi Z^or-ujr .VfjfjM iudHpfjf» F^ifr-rerf z Hmefrunt jeiferpru, Jti J«- ruutiftio oi> zajezitvi Drave za hidrocentralo Vuhred Spodaj: Ravne rra Koroškem Alojz GRČAR iz Morlubucha, v pokrajini Moselle, Frnncij«. bo 'lotos v ju.iiijn slavil svojo "!t-letnico. Lep jubilej —■ že zdaj iz srca česti-l'ji tno] Trnova jo bila Grčar jeva pot. v tujini. Vse fvcije mlade moči je |>uwi.il v tujih rudnikih, ustvaml st je številno družino in skromen dom. Ostal je vedno ves sku^uen ¡n tih, delaven i-n pošten. Takšna wo tudi .njelova pisma* ki jili prejemamo. Redkokdaj napiše besedico □ selu, Zelo natančno pa vodi evidenco o na ročni kili naše revije in koledarja, o nunčnindi; škrat k bi ■/. t«o ljubeznijo ¡.n ipož r t v o v a 1 ■ ti 0$ tj o* Žc vsa leta, odkar izliti jaiii tiiiši publikaciji* skrbi za n. j arin razširitev med bimkajSnjimi Slo-venei. Zakaj? Samo Ktir¡uli loga, ker 1 julij materin jezik, zalo, ker želi, tla lepe slovenščine tudi drugi tu: bi po saltu! i, dia bi jo poznali tudi otroci n ošili i zse-Jjcucev. : Majhna je 'našli do mo v ima in v .svehi razmeroma majhno številu ljudi govori slovenski jezik., a izveni nujlepše in na jslajžc.t je nekoč dejal. Prav Miradi tega že vsa leta, odkar je v tujini, naroča in širi tisk iz rojstne domovine, ¿c v prvi svetovni vojni je bil naročen na slovenski dnevni časopis ¡11 padem vsa dolgu dolga letu. vse dokler mi .začela 1 zdaj ati svojih publikacij Izšel jenska matica. Že tak pat j c bil zastopnik Mlnvejvsktli čjisopisov in je iiun‘1 tudi okrog slu j m jdčji i ko v. Nešl e tu korakov je naprav ¡1 po slovenskih naselbinah ipo ampOirneiii (Idil h rudnik n ztilu, da je s lov ciniki tisk prišel med Slovence v tujini. Nikdar iti iskttl za tu plači hi, kut ga ne išče tudi dainns. 1 nagrado mu je bilo spoznanje, da slovenski izseljenci niso pozabili uta-teriitrščtue, Dane« je vesel in ponosen, če se rojaki poli val no izražajo o malem tisku, če se še naročajo na RODNO GRUDO in SLOVENSKI CZlSElJENSKI KOLEDAR. In prav gotovo je na ¡«rečne ji i bik ral, ko ulili čebljati slovensko miš imjmhijtši irod v tujini, ,, v (■'eilro: j liže ti al Na seoeru te male dvrrtvoine je metta. kjer sem bil nekoč doma, Nad njipn so nizke, gozdnate planine in dobra polju vedrega neha... (Kajelan Kovič: Moje mesto) *■ llurihar danes . ..