268, štev. V Ljubljani, nedelja 28. decembra 1918. **"*Ur—• n. leto. Velja v Ljubljani In po pošti: Š*le . . K 120*— $83 lei« . . , 60*— «*Ut let«. . » 80’— ii» *»*•*« c . „ 10*— m teiOKamstvo! ««10 9*1«. . . K 140 -*Ol i®t* . . „ 70*- Hft* l*te- . • >, 85*— -t« m&SMt . . „ 12*— aX£XA mm M« pismene naročbt nrez pošiljat ve denarja «e ne moremo ozirati Naročniki naj poillj«) naročnino po nakaznici. Oglasi se računajo p: porabljenem prostora In sicer 1 mm visok ter45mm "Silo* prostor, za enkrst 80 v, sa večkrat popust. .. itiislitvo je na Starem irgn štev. IS. Telefon »iev. 380. — Upravni&tvo Je na Marijinem trg« • štev. 8. — Telefon štev. 44. as-n— .............. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 60 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov I. dr. te naj pri loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopis! naj se ira^klrajo. — Rokopisi se ne vračajo. Reka ni vse. Kakor v?e kaže, sc vendsr bližamo odločitvi o usodi Jadrana, Reke in Dalmacije. Anglija, jpiarcja in' Amerika imajo vedno ve? dirg h skrbi, pa bi se rsde še ve id*r enkrat otrea’e te za nje tako neprijetne In nadležne zadeve. Zato so pritisnile na Italijo, da neha s svojim vedrim zavlačevanjem in mirovna korferenca se bo, ko se po novem letu zopet Sftt ne, najprej pečala z našim problemom. Kakšna bo končna rešitev, seveda r.e moremo vedeti. Zsdnjtf vesti par «e vse ujemajo v tem, da ce je ni'e sia-lišče znatno rboljšaio. Pod neomajnim pritiskom Amerike, vsied prijateljskih nasvetov Anglije In Francije In v strs-hu pred trn čiio sntsntcijonalisttčno skupino v parlamentu je začela s'ecl-njič vendrrie popuščati tudi rimska vlada. Ljudje, ki se vračajo ii Parita, so vestli in pol .j vere in nadt*. Z* trjujejo, da je izključeno, da bi debli Italijani R« ko i iuko in kiaško železnico; Ako že ne bo vse to naše, bo vsaj nevtralizirano. Dalmacija pripade nam, na severu bo rekla meja po Wilsunovi črti. Mi jih poslušamo in sc veselimo. Godi se nam nekako kakor pred leti, ko smo z radostjo v srcu poslušali vesti o porazih nemških in avstrijskih armad. In vendsr bi metali jokat), z jezo I>« sovraštvom v duši stiskati pesti. Če se izpolni vse, ksr nam o« betajo najugodnejše zadnjih vesti, če se uresničijo vsa optimistična prerokovanja is Pariza se vračajočih go* Spodov, čc dobimo nazaj celo Kranjsko, Reko Ir* Dalmacijo, ml vseeno ne moremo biti zadovoljni. Saj ostane pod tuj m jarmom naša Gorška, ostane Istra s Mtotisoči natlh najboljših ljučP. Res je Rek* ŽUljenske važnosti za nas, za našo državo, a vse ni, Naš narod brez Goričanov ni več cel naroj. Reko im ramo debi ti, a ravno tako moramo dobiti tudi Istro in Goriško. Biez Uh ni pravega miru za nas Na io ne smemo nikdar pozabiti, zlasti pa ne, ko bomo podpisoval) pogodbo z Italijo. Niši zastopniki na mTovni konfere ci jo bodo sicer pod j pisal*, a podpisali svmo žito, ker si S daoea Še ne moremo pomagati, ker smo le preslabi, da bi si uodižaii, kar je nsše oa bi branili svoje (/ta vice. Zavedati pa se m rajo naši državniki, zavedati sc m »ramo ml vsi, da bo or.i podp s p-.is jen, zato rte veljaven In da ga bomo zbrisali, ka kor hitro bomo Imeli dovolj moči za to. Draginjski problem. O problemu draginje In njegovi razrešitvi se zelo mnogo govori ia piše, dajejo se nasveti, izdavajo r,e pretdraginjske naredbe, pa vendarle danes ne vidimo pravega uspeha Razrešitev tega problema je težavna, ker je draginja posledica dol go trajne vojne, ki je bila v uničevanju shašno veiiks, a v produkciji zelo mala. Skuto pet let podiranja potrebuje najmanj tudi toltko Česa z!dsn]a. Toliko pokrajin je bilo uničenih, na milijone delavnih moči je pokžsvalo po strelskih jarkih, namesto, da bi delali. Tako fe nastalo pomanjkanje in s pomanjkanjem draginja, ker smo zaostali v produkclll in še bomo n&j-brže nekaj časa zaostajali, ker so obrabljeni stroji po tovarnah, poljedelska orodja, z eno besedo prav vse, kar je potrebno za povzdigo produkcije, še celo človek, ki je med vojao preveč trpel. Zlo povečuje pil nss poleg tega še nezdrava valuta, dedtčina umrle avstro-ogrske monashlje. Vsled slabe va’ute ne moremo nakupiti dovolj raznih strojev In orodja, ne drugega blaga v Inozemstvu. Slaba va’uta pa se ne bo začela Izboljšava!!, dokler bo trajala inflacija papirnatega denarja, katero je kolkov**Je bankovcev samo deloma zaustavilo. ^ " S toki ljudski sloji, ki ne razmišljajo globlje o pravih vzrokih draginje, vidijo samo rezultat in znašajo svojo jezo predvsem nad on'm*, ki so samo zadnji č e r d Sige vzročne verige, posebno pa rad vlado, dasi je ta rnno-g. brat ravno tako brez meči, kakor ostalo preblvslst o. Prot vladne stranke, pri nas In psi drugih, to napeto razpoloženje spretno izrabljajo, čeprav te voditeijl prav dobro zajedajo, da bi tuoi sam; re mogli narediti nič več, kakor vlada, ki je ravno.na krmilu. T^sko postaja drzginjski pro« bem, ki bi morala b ti skupna zadeva vseh strank So vseh sloiev, samo vpraša je dnevne polit sse. Š«odo pa »rpl prebivalstvo, ki mora plačevati vsak dan višje cere, škodo trpi v veliki meri drža a sama. Vlada mora nastopati z vso ostrostjo in na celi Črii pri t draginji, voditi mora neiz-trojen boj proti oderuhom, verižni-lom, dražilcem in drugim jzrodkom y>jnega časa. Popraviti mora, kar je toseaaj zamudi a In — zagrešila, dol-noat vse javno-ti pa je, da jo v tem podpira, eaj ne gre za kor sti vlade kot tike in ne te'ah one politične stranke, ampak za koristi vsega piebl-. valatvH. AH vse umetne, več alt men] na silne odredbe draglnjrke krize ne mo'rejo rešiti. Petletna vojska je preveč uničila, preveč omajala gospo tarsko ravnotežje, da bi se dala vsa škoda kar tako z lahkoto popraviti. Da se to doseže, bo treba del?, dela in zopet dela. Intenzivnega, vstraj-£rga dela vrth slojev Sn vseh stanov. Širajk, pailvua residtnca in vsak d^ug pokret, ki ovira produkcijo, je sedaj ge mrogo bolj nevarno In dvorezno orožje, kakor v mtrnl dobi. Škoda je vsakega brezplodnega dneva, brezdelno življenje je naravnost gteh. In brezdelno v tem smiaJu je življenje verlžnikov, tih< tapcev In podobnih ljudi, kt oškodujejo državo In človeško družbo dvojno s fem, da Izsesavajo svoje sodržavljane In s tem, da oropajo družbo tolikih dragocen h ur, k! jih ubjajo za njo brezplodno, S skupnim, fnt-inzlvnlm delom se bomo Jugoslovani mnogo prej izkopati iz gospodarske krize, saj smo vendar med razmeroma najbogstejš ml državam! na svetu. HahUvajte tt/ugroslavijG“ po ms/: zaslilnak. kavarnah In brivnicah t VvtdabivaH* novih naročnikov/ Zadnji dnevi D’Annun-zijevega gospodstva. Pogajanja z vlado. Ldu. Rim, 26 dec. P. gajanja z D’ Annunzljem gUde zasedbe Reke po rednih liaiijasvkih cestah se bližajo svojemu zaključku. Vladnemu predlogu, »aj D’ Annunzio in legionarji zapu.ite Reko, nakar bi mesto zasedle redne italijanske čete, je v ljudskem giaso-vanjn pritrdila pretežna večina refikega prebivalstva. Ultlmatum? Ldu. Berlin, 26 dre. Kakor *e javlja iz Londona, je D’Aanunzio izjavil, da s svojimi prostovoljci ne bo prej zapu8‘ii Reke, dokler se ne odveže svoje prisega, da hoče braniti m e do do skrajnosii. Vrše se pogajanja med D’Annunzljem In zastopniki ita-liianske vtede, ki so doapeli na Reko. Zdi se, da bo D’ Antiunzlo prisiljen odnehat!, zakaj general Bjdogllo mu je zj sprejetje pogojev vlade stavil ultlmatum. Komunistična zarota v Budimpešti. Budimpešta, 27 dec. Kakor se poroča, so hiteli madžarski komunisti Izvršiti, atentat na vrhovnega poveljnika '.'madžarske narodne vojike Horthjrja, Njih v c lj je bil, odstraniti vodstvo armade in v nastali zmešnjavi Izvesti puč proti sedanjemu režimu. S tem načrtom je bil v zvezi tudi poskus, dsvebudlti iz,ječe na smrt obsojenega bivšega načelnika pcllfičutrga poizvedovalnega oddelka rdeče armade Kotw na-Kleina. Hoteli so pognati jr zrak hotel St. Onh^rd, v katerem jfe blio nastanjeno vi h jvno povcijaištvo. Zarota pa se je ponesrečila. Aretirali so enega zarotnika in več sokrivcev, Pretakava še ni zaključena. Preiskave pri socljaliafih. Ldu. Budimpešta, 27. dec. Po polzkušenem komunističnem puču zoper vrhovno armadno poveljstvo in ministrskega predsednika ao izvedli VLADIMIR LEVSTIK. Nadaljevanje, Nazadnje, ko sc je razpasla vinska prešernost in so zdrknile vajeti Dori iz rok, so mu frakarji 2e oblastno ukazovali, kaj naj igra. Rovan, videč, da je parčkom pod nogami, j c izvršil nad dvema buteljkama »razlastitev zasebnega imetja«, sunil ju pod dolge salonske suknje in retiriral na verando. Tam Be je potuhnil čisto zadaj za oleandre, sedel na čebriček tistega, ki je stal v najgostejšem mraku, ter razprostrl svojo dušo tolažbi pijače in notranjega zabavljanja. V svojem zatišju je postal kmalu nato priča dogodka, ki je tvoril prvo presenečenje tiste noči. XXIV. Prilika, da bi ostal z Doro med štirimi očmi, se grofu ni ponudila; Nina je tičala v njem kakor klop. »In vendar morava še govoriti!« si je ponavljal natihem, »žakaj, kljub vsemu sem preživel ž njo predolgo in pregloboko poglavje svojega poslednjega romana, da bi se mogla raziti na veke vpričo tujih ljudi...« S to mislijo v glavi se je znašel nazadnje sredi majhne družbe, ki je obsedela pri mizi; Dora in Nina sta nru drugovali vsaka z ene strani. Vztrajna snubilka v svoji večni nebrzdanosti je silila vanj in se zverala po zgledu junakinj v »primernih romanih iz Siiiučiklasove knjižnice« tako radokazno, da je sedela vsa družba, kakor na ježih, čeprav je sleherni že zdavnaj Čutil vino v laseh. Človek je moral nehote misliti, kaj še lehko pride v tem ozračju. Noben pogled ni bil več trezen, hlap vina ga je zalival s svojimi vrtoglavimi možnostmi zrenice in glave. Grof je slutil škandal na obzorju. Želja po zraku in samoti ga je obšla s podvojeno močjo. »Nemara se tačas kaj izpretneni!« je pomislil ter jel nalašč omenjati Vido Pohlinovo, češ: »Bogve zakaj je ni? Ta zamudnost mora imeti posebne vzroke. In Egon, ki je šel ponjo, se takjsto ne vrne.« »Obljubila mi je z vso gotovostjo,« se je odzvala Dora. »Čeprav je plašna, gre vendar rada kam, da se oddahne od svojega domačega policijskega nadzorstva. »Nu kaj,« je bevsnila Nina zlobno in ljubosumno, »stari bedak si je pač premislil. Prava reč, ako je ni 1« »Meni je obljubil tudi on; ne verjamem, da bi bil snedel besedo.« »Tudi meni jo je dal,« se je oglasil grof. »A kdo ve? Sicer pa stopim pogledat; radoveden sem in skrbi me. Zdaj najdem ravno še vrata odprta.« Toda vsa družba je protestirala: ves večer jim je pokvarjen, če on odide I »Pa pojdimo vsi skupaj, ako ni drugače,« je silil grof. »Meni profesor gotovo ne odreče.« Ali niti to jim ni bilo pogodi; najbolj se jc skremžil Ninkin obraz. Odkritosrčno je priznala, da odsotnost profesorske hčere ni vredna tolikšnih ko* medij; nato je izpremenila ton in izgostolela z ogabno sentimentalnostjo: »Poglejte, kako krasna noči Ah, te zvezde in ta zefir, ki pihlja tako skrivnostno! Dajte, grof, spremite me malce po vrtu.« Drugi so se spogledali. Grof je bil v zadregi, tembolj, ker je nestrpnost razločno vzplapolala v Dorinih očeh. Pisan lampijon jih je obseval s strani. Dora je videla nasprotnico, kako se sklanja k mizi, šiloma loveč grofa za roko, da bi si jo pritisnila na srce. Lastna napetost je Nino zapeljevala, njegova ji je dajala pogum. Ena izmed dam je hihiknila mimogrede ter dregnila kavalirja s komolcem. »Vejpil je nehal igrati,« je zavpil gizdalinski profesor Brglez z nenaravno povzdignjenim glasom, hoteč rešiti položaj. »Gotovo se ga je Že nabrenkal.« »Saj res, peljite me plesat.« je poskočila Nina. »Jaz ga navijem, cigana, da bo vedel pijančevati za klavirjem I« \ 't »Povabila sem ga kot gosta,« je odvrnila Dora nervozno. »Siromak se muči že vse večer; odkar smo tu, ga še nisem videla pri mizi.« »Kaj bi se mučil? Pije! In tudi — fin gost, to se mora reči!« Nina js plula z razpetimi jadri v ; p epir. »On in pa tistile naš pometač, pardon, inštruktor Rovan; ne vem, ali si hotela napraviti dovtip ali kaj, da si ga povabila ?« (Oalje prih.) snoči v prostorih soc.-dcmolsr. lUta „Hopszave“, kakor tudi v tajništvu Stranke hšno preiskav?, Danes bosta dya čina stranke zahtevala od miuUtrskega predsednika In od vrhovnega poveljnika pojasnilo, zakaj se je vršila hišna preiskava. Radikalni ministri — vojni dobičkarji. Ldu. Beograd, 28 dec ,.Beograd« ski Dnevnik1* piše pod naslovom .*Šumijivo bogastvo": Včeraj je bilo izvršeno deponiranje akcij z« zbor Narodne banke, ki bo dne 4. januarja rihednjega leta in na katerem »e odo sprejeli važni sklepi glede osnovanja velike emisijske banke. Značilno je, da so se radikalci nubllzl-rali, da izvrže udarec na banko In da jo otmejo za svoje bankokrate. Med radikalci, ki so deponirali iiajvečje irevilo akcij, briljirata dr. Mt mfi lo Nlttčič in dr, Velizar Jankovič, kt sta deponirala vsak po 700 akcij Narodne banke po 2400 dinarjev kos, kar tvori za vsakega skupno vsoti 1680000 dinarjev. Radovedni smo, odkod so ti novci radikalnih prvakov, ki svoje-dobno pred vojno niso imeli toliko akcij. ______ Jugoslavija. Regent ostane Se daje na Francoskem. Ldu. Beograd, 26 dec. Re gent prestolonaslednik Aleksander bo podalj&ti svoje bivanje na Francoskem za nadaijnlh 10 dni. Prestolonaslednik se mudi Se vedno v Cinneru, Italije je vzd^2ev»!a r zkralja Nlklto- Ldu. Rim, 26. dec. PosUr.ec Laziarl je imel v parlamentu govor, v katerem je grajal vladno akcijo proti pravu samoodločbe in neodvisnosti »roda v Črni gosi. Navedel je vrsto dejstev, ki dokumentirajo stroške Italijanske vlade za zbiranje plačan h tolp v sv;ho vzpostavitve vlade kralja Nikole na črnogorski prestol. Od leta 1917. nadalje, je rekel Lazzad, je italijanska vlada nakazovala kralju Nikoli mesečno subvencijo 250 000 lir, Anglija in Francija sta mu dajali skupno po 1000.0 lir, a sta izplačevanje te vsote ustavili v juniju 1919, medtem ko mu italijanska vlada še nadalje plačuje navedeno podporo. Več tiso-čev v Avstriji interniranih Črnogorcev je došlo v Italijo, kjer so jih vzdrževali na razpolago kralju Nikltl, da bi $e Iz njih sestavile tolpe, ki naj bi prodrle v črno goro. Zastopniki neodreSene domovine v Pariza. Ldu. Pariz, 25. dec. V Parizu se že nekaj dni mudi posebna jugoslovanska misija, sestoječa iz zastopnikov Dalmacije, Trsta, Gorice in ostalega po Italijan h zasedenega jugoslovanskega Primorja. Misija 'je Clemenceauju kot predsedniku mirovne konference izročila protest proti naklepom D’Annun2ii ter pred- pU^-IUa_-JiBgggfflJJlL-J!JU.-L . 1 ■■■- Pozorišne komorne igre v Sarajevu. Krnil Nartvoinik, Maria Vera, Milan Skr inSek. (Dalje.) O Skrbinškov! igri pišejo kritike sledeče. Kancler t »!mperatrlx«. — »Glas Naroda«: »Skrbinšek je kot knez - kancelar znal najti dostojno družabno distanco med Carico in kancelarjem. Posebno jak akcent je dal onemu psihičnemu momentu, ko kapitulira njegov živijenski Mzor, utesnjen v nezlomljive birokratske forme, trred silnim navalom žene, ki niti kot Cirica ni Izgubila realnega stika z ži/ljenjem,« Otelo. »Jugoslaveniki lUt«: »v »Otelu« nam je pokazat svojo umetnost gos. Skrbinšek. Odigral ga je naravnost virtuozno, pa se v vsem ustvarjanju približeval NovelHjevi italijanski šoli. Prehodi Iz besnosti v milino so se mu zeio posrečili. Znal je z jakimi potezami svoje umetnosti plastično ložiia ta protez tudi predsedniku franc»«ke poslanske zbornice. Žhing-tonu se je zadnje dni posvetoval z Lansingom o položaju v Sibiriji. En teiutne čete, ki se nahajajo v zaledju armade K< Ičaka, se morajo ali umakniti iz Sibirije, ali pa ojačiti. Ako Zedinjene države ne bi hotele svojih čet v Sibiriji niti umakniti, niti ojačiti, tedaj bi bila Japonska prisiljena odpo prikazati ono divjo ljubosumnost ali obenem tudi silno ljubezen do De-zdemone.« »Hrvatska Sloga«: »O tel a, tega tipičnega pravečnega moškega stamlfia, je igral g. Skrbinšek. Z mnogo intuicije in veiikim pojmovanjem je izvedel svojega Otela istinito, silno. Po umoru Dezdemone svoje, edine in ljubljene, on rjove z glasom izpod normale, izzivajoč tako vso grozo časa in — svoje nesreče. Ne spominjam se, da sem kdaj od kakega igralca slišal takšen glas v takšnem času. To »podzavestno« rjovenje po umorstvu (nesreči) označuje jačje grozoto, nego kar si bodi drugega. To je na Us tu-lerje or.ega nedolžnega Dostojevskije-vega revolucijonarca, ki umori plemenitega Satova, a ga nato, mrtvega, vrže v studenec demon Pjotr Veibo venski j. Skrbinšek je jak umetnik, vreden velikega odra.« Ejlert Lttvborg v Heddi Oabler«. »Hrvatska Sloga«; »Skrbinškov L5vborg je superiorna duša, prezirajoča meščanski red, nesrečen radi ve- slati znatne vojne sile v Sibirijo, ako naj se drže dosedanje postojanke, japonski poslank je izjavil, da hoče J»ionska z tem oziru postopati v po polnem soglasju z Zedinjenimi drža vami. Prem rje med Estonci In boij-ševlki. Ldu. R m, 26 dec. K*k >r se javlja iz Hdsingf irsa, se je estonska vlada sporazumela z sovjetsko Rt s jo glede premirja. Veliki izgredi v južni Ameriki. Ldu. Pariz, 25. dec. Kakor se poroča is Buenos-Airesa, so hbruhnili vsled različnih stavk't»Vo v niesiu samem, kakor tudi na deželi resni nemiri. Nj več krajih je morala nast »piti policija, ki je v Buenos Airesu rab la tud! orožje. Prišlo je do pravcatega poboja, pri katerem so bile tri ose »e ubite, žtiri pa ranjene. Nastopilo ie tudi vojsštvo. Preko 200 oseb >e bilo aretiranih. Velike po odnji na Nemškem •In Francoskem Leu Berlin, 27 dec. Kakor poročajo listi, so pokrajine ob Renu, Horn in Nekariu poplavljene. Plovba je ustavljena. Mostovi za silo so prrušeni. Na WQ ttemberškem je m 'rala požarna hramba na sv. večer pi magaii ljudem in živini iz nemarnosti. Tufl p rečje Donave je poplavljeno, vend r je škoda nezn ta Ldu. Pariz, 27. dec. V vzhodni Franc ji so mnoge pokrajine poplavljene. V Alzaciji so vse reke narasle. Pomanjkanje premoga v Parl-7U. Ldu. Patiz, 26. dec. Zaradi po manjkanja premoga se bo iznova omejila razsvetljava in namerava se pred stavljenje časa za eno uro naprej, kakor je veljalo to za poletni čas. Z današnjim dnevom preneha Izhajati , Jugoslavija'4 v sedanji skromni obliki. Prihodnja številka bo izšla v mnogo večjem, formatu, stavljena na sta-ne, tiskana na rotacijski stroj. Prinašali burno odslej dvakrat do trikrat toliko gradiva, prinašali posebno vso naj novejše, po t oči dospele vesti iz celega sveta Mnogo več prostora pa bomo zana-pre) lahko posvečali tudi domačim razmeram in upamo, da bomo s tem vstreglt tako čitstcijem kakor tudi dopisnikom, ki so bili dosedaj mnogokrat prikrajš al. Povečanje lista bo zalite , ato seveda ogromne stroško. Zato prosimo vse prijatelje „Jugo-slavije“, da nas podpirajo zanaprej še Izdutnejšo, posebno da nam po svojih najboljših močeh pridobivajo no/Ih naročnikov in čltateljev. d Zopet zasledovana. Liublj. porota je pred kratkim oorostils Rusa brata Mojzesa in Jurija Tokatlija, ki sta bila obdolžena, da sta okradla svojega tretjega tovariša za 30.000 K ter denar neksm zakopala. Ker okradeni tovariš ni prišel k razpravi, se krivda ni mogla dovolj jas/to dofcaiatl lil zato sta bila oproščena. Rusa sta dobila s'cer potna lista, ali policija ie Sikega spoznanja, da mu je življenje brez njegovih sanj (Izgubljeni rasnu-skript!) enako smrti. Nervozen, senzitiven. bolan. »Glas Naroda«: »Skrbinškov L6v borg je en sam krč v oni veliki sceni. On pove s pogledom svojih oči in z mimiko več, ko z besedami. Neskončnost nesreče nad strtim življenjem on izčrpa do dna, Vstvarja resn'co, ker jo občuti, ker ima dušo, da tone v nesrečo človeka, ki mu je slava mrtva in smisel življenja pokopan.« Holofernes v »Jud'tl«. — »Hrvit ka Sloga«: »Pu bilka je obdarila hvaiež a tudi gos. Skrbinška, id je v st varil, Hokf| tržašs h Ssoveicev, se Je včeraj mudil v Ljubljani. i Alton Trost, slovenski koncertni p amst iz Dum ji oriredi v soboto, 3. januarja 1920 v Unionski dvorani v Ljubljani svoj koncert, na katerega le dmes občinstvo opozarjamo. k Tragična smrt dveh star*. Dotlč.ni dva ženski, o katerih smo včeraj poročali da so se zaduše na sveti večer, se pišejo Terezija MegUČ in Bsrbara* Nemanič, stanujoč v Rjžni ulici 13. 1 Razstava. Cenjene čitateijeopo-zarjam i na razstavo ki jo orireli aka-demlčni kipar p-ofesor Alojzj Repič v kiparskem ateljeju d ž. obrtne š »le v L ubljani Priznani umetnik razstavi topot polrg drugega tudi portretna kip« pesoma Simona Jenka in pisatelj* Ivan* Cankarja, Razstava bo odprta od 28 dec. do vštetega 1. jan., vsakfkrat od 10#do 12 d »p. 1 Ruski kružo«. Rt 11 nenadne bolezni g. T. M. dr Jenkove prenehajo začasno konverzacija*! večed v ruskem kružku. 1 Društvo državnih uslužbencev kralieat'« SHS ima odborovo sejo v ponleijek z9. t m ob 8 zvečer v obiflajnem lokalu. Nujne zadeve! Polnoštevilno! Predsedstvo. 1 Silvestrova noč pevskega društva »Slavec" bo v sredo v ,Uilonu‘. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. L, Černetu v W »f »vi ul 3 na večer prireditve pa pi blagajnah Otrokom 1 Krom dr. Splošna gospodarska zadruga na O »sposvetskt cesti 2 je zopet dobila nekaj krompirja (n ga bo delila svojim članom od pondeljka dne 29. t. m naorej v poljubni množin*. Kdor krompirja Seli, naj se pravočasno zglasi, ker je to zadnji kromolr, ki ga bo zadruga še tandem* — Načelstv » SlajcenejŠa živi jenska l-\ potrebščina šo še vedno slovenski dnevnikCAko~ste sl hoteli pred vojno katerega naročiti, ste si morali pritrgati zanj vsa < mesec 2 litra vina ali 2 kg mesa. Danes si lahko naročite. Jugoslavijo*, ako si privoščite enkrat samo pol litra vina manj ali ako porabite pol kg mesa manj. Vse druge življenjske potrebščine so se podražile za 15— 20 krat, dnevniki samo za 5 krat. 2ato nz'očzjts „Ju go slav Ho" / Pokrajinske vesti. V Hudi J umi pri Luškem se otvorl nov pr«m»gok»p. P »le r b»i»-člh dobrot mm že ndaj prinaša tisto, kar je trb»vet;i./~ natelj W Ld1, da j« Slovan, sr »g sebe pa zbira tako osobje, dr m »ramo resno dvomiti o n|eg»ven Slovanstvu. Kar Ja izg zbito nemštvo v Laškem, to je on že nadomestil. Njegov inženir pravi, da je Cm — žena in otroci pa znaj »le Ijuoeznilvo ns n-ščino; njeg»v d ugl inženir (geometer mu pravijo), je Italijana! z Reke. Žena in otroci so Nemci, pašništvo, vodstvo rudarske prodtjahe io v rokah trboveljskih nemškutarjev itd. Kij deli nadzornik troov družbe, ai mi meii nameni nin zorni, ali se tira ime-t . novanja vrše brez ali z njegovo ved- vstop dovojiei., Narodne noše so j nostjo? Vlada bi pač m»r»>a gledati, da se taka nemšku arska gnezdu, ka- Ta slika se nam nudi ne samov Sevnici, ampak povsod, v mestu in na deželi Vojni dobičkarji s slabo preteklostjo, o katerih je narod globoko prepričan, da se izjavljajo za Jugosla/ijo ; g >1 j radi denarja, steje na e ti stram, na drugi strani pa izsesano in brezpravno ljudstvo, ki Jugoslavijo kljub bridkemu razf'Čara-nu resnično ljubi, ki Jo le Iji.bilo in verovalo vanjo, ko je še ni biio in b lo radi n*e p eganjano. Postopanje avstrijskih pr-trljotov umevamo popolnoma. Dokler so bili v A striji, so goljufali in denuncirall kot Avstrijci, danes opravljalo ta posel kot zvesti Jugoslovani. U nevarno. Ne morem pa umevali po»t »panja vlade. Tu e« sam primer: Bivšemu avstilscemu patriotu, vojnemu dobičkarju, irtli arju in hotelirju K. Zupancu v 3evn'cl je deželna vlada na škodo revnih narodnih gostilničarjev podaljšala polcljtko uro od 10 na 11 uro. To dovoljenje datira od 30 avgusta t. 1. naprej. Nihče ne bo zanikal, da je to korupcija. Ce jo je zakrivil G >t>a. zakaj je sadanja vlada r.e Izbrše? Ne zahtevamo ni-k*k h predpravic zt lojalne državljane nasproti državljanom zlatega teleta, zahtevamo pa kar najodločneje enake pravice za vse. H kuncu še to: Da se hotelir Zupanc ne bo po nep< trebnem jezil na sevniške boljševlke, mu bodi povedano, da je te skromne vrstice napisal ljubljanski boljševik; zakaj ta spaka raste kakor milijoni vojnih do bičkarjev B dobrodošle N »voletna alegorija bo imela dve živi «Hkf, ena nanašal »Ča se na ieto 19(9 druga na leto 1920. 1 Bratje Sokol« Sokol« I se obveščajo, da je umrl brat Fr. PavilČ. Pogreb pokojnika ae vrši 28 t m. ob pol 2. uri pop. iz deželne boin ce Zoi-rališče za spremstvo na zadnji poti v društveni sobi ob l.url popoldne. 1 Z« poidjske stražnike: Notranje ministrstvo je potrdilo svoje-časno sklep deželne vlade, da ss moštvu varnostne straže v Ljubljani, ki Je biio pri podržavljenim ljubljanske policije dne 1. aprila 1913 prevzeto iz obč nske v državno službo, šteje v službovanje tudi ves službeni ča< v občin ki službi. I Žene javnih nastavljencev in javne naita-ijenke opozar|amo na uataaovn! občni zbor „Društva Žena Javnih nastavljencev in javnih nastav ljenk", ki bo v p »ndeljek 29. t. m. ob 5. url popoldne v mestni posvetovalni! na magistratu. I Zasebnemu uredništvu. Na sestanku našega društva dne 19 dec. se je ustanovil ,.Odsek za izobrazbo i« zabavo". Namen tega društva |e gojiti med člani družabnost, skr o s ti za Izobrazbo ter pr rajati zabavo. Vsled pomanjkanja primernih lokalov za enkrat z družabnimi večeri, predavanji in razgovori itd. še ne moremo pričeti. Prosimo pa že danes gg. tovariši in gdč. tovarišice da pripomorejo vsak po svoji moči in se zavzzraejo za skorajšno udeistvdev te name e. K lor bi zve Jel za kakšen pripraven prostor naj blagovoli to nemudoma naznaniti društvenemu odboru. Zgoraj omenjeni odtelc otvorl početkom mesec* januarja plesna vaje pod vodstvom ples mojstra g. Vička v veliki dvorani „Naro1nega d»ma“. Priglasitve za gg. tovariše dol ja nuarja za gdč tovarišice od 3.-5 januarja v društveni pisarni Gosposvetska cesta Št 12 II., kjer so dobe tud! nodaljna pojasnla. 1 Aprovlz »c J«. V pondeljek, 29. t. m. od 9 dalje se oo na prosti 3to|nici prodajalo goveje meso po znižanih cenah. Meso je vžitno ia stane 1 kg ' • kron. kor je Laško, vrneio d »m »vini, na pa negovati ali mirno op« »vati germa-nizat »nčna strem (eiia trn »v d mine. Odbor podružnice Družbe sv. Ctrl* in Metod« za Savo, Javornik in Kor. Se o je -.klonil v svoji seji z die 21 t. m , da za eik at ne bo prirejal ja m h veselic ki spl »h v sedanjih razmerah niso na mestu in povzročajo občinstvu visoke izdatke, r» »druž ile! pa d»naša|o le pičle d»* h »dke. Da pa pripomore družbi do denarnh sredstev, ki jih danes nujnejše potrebuje kot nekdaj, nabTa.i se bodo prisoevkl z nailralatmi pola ni kot ..božična oz. novoletna darila Družbi sv. Cirila in Metoda". Vse prijatelje naše družbe pa nu no zaprosimo: ,.Prispevajo vsi po možnosti za družbo sv. C rila in Metoda tako, da ji bo m »g »če ureimčiti.svojo velKo in naitežavnejš» oaiog Boroveljska nurodo« društva prlrede v tei»vadtici meščinske š»le v Borovljah S tvestrov večer. N* sporedu je p »leg pi/skih in glasbenih. tač< tudi to nboia z jako lep ml in vr* d ilmi dob tki. ate itvirua telefonska ta brsojavm pomčtla ,}ag03lavtjl* VeijkoGčevl načrti. Beograd, 27. dec, Finančni minister Voja Veljkovič se ie naravnost zaljubil v s roj načrt rešiti valutno vprašanje na ta način, da natisne na eni strani bankovcev tudi kronsko vrednost. V včerajšnji '„Pravdl“ dokazuje v dve koloni dolgem članku, da je to najboljši način, zediniti dl- katero bodo posamezni tihotapci obsojeni. D’ Annunzlo se Se vedno obotavlja« Ldu. Beograd, 26. decembra. „Pravda" piše, da še ni gotovih poročil o tem, kako stanje vlada na Reki. Zdi se, da se D’ Annunzijevi arditi do danes še drže. S rem je v zvezi od-ložtev Nittijevega potovanja v Pariz. Nuti bi moral mirovni konferenci poročati, da je italijanski vladi popolnoma uspelo, ukiniti nasilni režim na Reki. ŽclezniSkl promet v Avstriji ustavljen še teden dni. Ldu. D u ■ a j, 27. dec. D mes popoldne se je vršilo v državnem uradu za promet večurno posvetovanje in se je tam sklenilo, k h straneh, nekateri še v zelo zmanjšati obliki. Prinesli so samo najvažnejša poročila. Aso papirja jutri ne bo, v pondeljek listi ne bodo mogli več f žiti. Ljubljatisktga dopismga Umestna odredba proti verižeaju Ldu. Beograd, 26 dec. „Poll-tlkJt" poroča, da je minister za notranje stvari odredil v svrno omejitve tihotapstva, ki ae je zelo razširilo, da se naj vsem uradnim in privatnim osebam, ki bodo prijavile kak primer tihotapstva, odatopi oolovico zapie njenega blaga, namenjenega tihotap sstvu in polovico denarne kazni, na hna) ter i.g »tovil, da so popolnoma različne nravi. Nekateri mladiči so ve- . seli in nemirni, drugi zopet kljubovalni in trdoglavi, ter se čcato prepirajo z ostalini. Večji in starejši mladiči, ki so m »čnejši od miajš h, zbadajo neprestano mlajše, k»k»r starejši bratje mlajše, radi se žnjimi pošalijo ter jih nikdar ne pustijo pri miru. Seveda mlajši niso vedno pri volji, da bi se pokoravali atarejšm zato pride često do prepira, pretepa in zaušnic. Kadar so op«č|i mladiči Še vrh tega oblečeni v otroške obleke, skoro pozabi gledalec, da gleda opice. Zdi se mu, d » je v pravem deškem zabavahšču. V H»genb?c«overa zverinjaku se z opičjimi mlad čl postopa res, kakor z pravo deco. Iimjo celo pestunje, na katere se čutijo živali čestokrat zelo navezsne. Sokolovskl je videl nekega mladiča, ki je takoj pribežat k čuvaju, čim je stopil v kletko, ter se vrtel k*-og njega, dokler ga ni čuvaj dv