PRED PROGRAMSKO SEJO OBCINSKE ORGANIZACIJE ZKS
Prizadevanja komunistov za uresničevanje usmeritev
Smo v mesecu priprav za sejo konference občinske organizacije ZKS Ljubljana Center, kibo 20. februarja 1988. Odločili smo seza demokratično soočanje različnih stališč ter posebno pozornost naših aktivnosti posvetili delovanju in uveljavljanju politike ZK v našem političnem sistemu. Glede na to smo sekretarju predsedstva OK ZKS Branetu Bertonclju zastavili tri vprašanja.
—V razpravi je ocena uresničevanja politike Zveze komunistov v občinski or-ganizaciji ZK Ljubljana Center v prete-klem obdobju. Kako smo uresničevali sprejeto politiko ZK?
Aktivnosti ter priprave članov, organi-zacij in organov ZK na programsko sejo občinske organizacije ZKS Ljubljana Center so grajene na široki aktivnosti in povezane v tri sklope vsebinskih nalog. Prva je ocena lastnega dela in opredeli-tev programskih usmeritev v osnovnih organizacijah. Druga je obravnava poro-čila o delovanju občinske in mestne or-ganizacije ZKS ter programskih izhodišč za naslednje dvoletno obdobje in tretja, vsebinske, organizacijske ter kadrovske priprave na sejo konference ZKS in ZKJ.
Uresničevanje politike Zveze komuni-stov smo v naši občini temeljili na pred-postavkah, da imamo:
-  jasno usmeritev dolgoročnega raz-voja družbe (kongresne resolucije, pro-gram gospodarske stabilizacije in kritič-no   analizo   delovanja   političnega   si-stema);
-  članstvo ZK, ki ima dovolj znanja (skoraj 40% komunistov ima visoko ali višjo izobrazbo), sposobnosti in volje, da vztraja pri uresničevanju tega programa;
-  v fronti subjektivnih sil dovolj zavze-tosti za odpiranje perspektive nadaljnje krepitve kakovosti življenja delovnih Ijudi in občanov ter samoupravnih subjektov in s tem tudi razvoja celotne občine Ljub-Ijana Center in mesta Ljubljana.
Težave pri uveljavljanju programa
Pregled uresničevanja kongresnih usmeritev kaže, da smo razvijali pobude v tej smeri. Vendar kljub prizadevanjem in določenim naporom nismo zadovoljni.
Nekatera dejstva, zlasti nazadovanje go-spodarske rasti, visoka inflacija, vse ožje materialne možnosti za samoupravno odločanje delavcev, vse več predpisov in ukrepov izvršilnih organov ter vse večja birokratizacija in etatizacija življenja ka-
žejo, da bodo prizadevanja za uveljavitev razvojnega programa dolgotrajnejša in težja, kot smo si predstavljali.
Najzahtevnejše ter najtežje so bile na-loge na družbenoekonomskem področ-ju. Hitrejši in stabilnejši družbenoeko-nomski razvoj je skupna družbena skrb. Zaostrene družbenoekonomske razmere slabšajo politično razpoloženje. To je pri-sotno tudi med enim delom komunistov, ki jim realne družbene razmere podirajo iluzijo o socializmu kot brezkonfliktni družbi, o zagotovljeni socialni varnosti, zaposlitvi in majhnim socialnih razlikah.
Pri oceni razpoloženja občanov smo izhajali iz izida referenduma za 4 samo-prispevek. Izid samoprispevka je bil za našo organizacijo veiika izkušnja, zlati glede metod političnega angažiranja med Ijudmi, pravilnega in objektivnega informiranja kot tudi glede argumentira-nja predlaganih rešitev.
Ugotovili smo, da smo v nekaterih pri-merih v družbenopolitičnih organizacijah pri reševanju konkretnih vprašanj preveč
Nadaljevanje na 3. str.
Nadaljevanfa z 2. str.
obremenjeni s forumskim delom. Da bi obvladali to stanje smo v krajevnih skup-nostih spodbudili širše razprave o odpr-tih vprašanjih in posameznih okoljih. Iz-stopajo vprašanja predvsem stanovanj-skega gospodarstva, urejanja prostora in okolja, komunalnih dejavnosti, trgovine in podobno. Večji del problemov je razre-šljiv. Zapleti, ki se v zvezi s tem pojavljajo na področju posameznih KS, niso toliko posledica zapletenosti predpisov, kot premajhne odzivnosti občinskih ter mestnih organov in služb. Pobudo za re-ševanje teh problemov smo sprožili v ok-viru socialistične zveze.
Razvoj in perspektive občine
Eno osrednjih idejnopolitičnih vpra-šanj, ki je bilo prisotno v naših aktivno-stih je vprašanje razvoja in razvojnih per-spektiv občine kot celote in v okviru me-sta Ljubljane. Sodimo, da bo šele celovi-to razpoznanje problemov na področju gospodarstva ustvarjalo možnosti za re-ševanje vprašanj tudi na preostalih po-dročjih dela in življenja.
Ob spoznanju, da nismo vedno uspeli
zagotoviti večje prisotnosti med mladimi, smo večkrat presojali naše delo med mla-dimi. Odzivanje*organov ZK Slovenije na vprašanja in pobude mladih pa tudi kon-kretne akcije odpirajo perspektivo za na-še učinkovitejše delo med mladimi in za-gotavljajo, da bodo mladi videli večje možnosti za uresničevanje svojih intere-sov tudi v politiki Zveze komunistov.
Ko presojamo politične razmere, ne moremo mimo ugotovitev, da je še vedno preveč razlik med besedami in dejanji, da preveč sklepov ne uresničimo v praksi. Zato je upravičeno vprašanje, zakaj smo premalo učinkoviti.
Težave na področju gospodarstva
- Pogoji gospodarjenja delovnih or-ganizacij so bili v tem obdobju bolj zah-tevni in manj vzpodbudni za rast gospo-darstva, oziroma so bile najtežje naloge komunistov na družbeno-ekonomskem področju. Kje so torej vzroki za nastalo situacijo, kje smo in kaj storiti za izbolj-šanje dejanskega stanja?
Stališča kongresov ZK ter sprotno vzpodbujanje občinskega komiteja je vplivalo na večjo kritičnost večine osnov-
nih organizacij do lastnih slabosti na družbenoekonomskem področju. Kljub aktivnemu odnosu do gospodarjenja in razvoja smo se srečevali z vprašanji, za-kaj ne vztrajamo dosledno na program-skih usmeritvah ZK, zakaj družbeni ukre-pi pogosto zaobidejo interese združene-ga dela, zakaj ne krepijo materialne os-nove gospodarjenja, premalo prispevajo k odpravi žarišč inflacije in premalo spodbujajo poslovno uspešnost...
Izrazit vpliv na gospodarstvo imajo družbeni ukrepi na področju izvoza. Ti so slabili materialni položaj izvoznikov in oteževali poslovne funkcije v zunanjetr-govinski menjavi. V Zvezi komunistov smo se opredelili, da ne smemo izgubljati stika s konvertibilnimi trgi in tehnološko najrazvitejšimi državami. Rezultati izvoza so obstali na povprečju prejšnjih let. Pri delovanju komunistov je bila stalno pri-sotna usposodobitev združenega dela, da bi se lahko v tekočem gospodarjenju in razvoju prilagodilo ekonomskim zah-tevam. Vključevali smo se predvsem tam, kjer je bila ekonomska sposobnost ogro-žena.
Možnosti naše občine
V občini vidimo glede prestrukturiranja gospodarstva možnosti v razvoju drob-
nega gospodarstva. V tem pogledu so pomembna vzpodbuda stališča plenuma slovenskih komunistov in akcijske konfe-rence ZKJ. Sprejet je bil tudi program skupščine občine, vendar dostej ni dose-žen bistven napredek. Strokovne spo-sobnosti in znanje kadrov v občini smo na tem področju premalo izrabili.
Specifični urbani položaj občine, veli-ka gostota prebivalstva na majhnem pro-storu, od katerega je več kot četrtina upokojencev, velika dnevna migracija razreševanja komunalnih vprašanj, ureja-nja prometa, izboljševanja okolja, sanaci-je stanovanjskega fonda, do posegov v prostor, odrejanje namembnosti po-slovnih prostorov itd. Vsem naštetim pro-blemom se je v preteklosti posvečalo pre-malo pozornosti. Danes je, kljub hitremu povišanju stanarin v preteklem letu, mo- ' goče zbrati v občini le 20% potrebnih sredstev za nujna popravila objektov. Takšno stanje, ki se ga krajani v hišni samoupravi zavedajo, predstavlja vir na-raščajočega nezadovoljstva in nezaupa-nja med občani.
Predsedstvo OK ZKS je skupaj s pred-stavniki     Samoupravne     stanovanjske .
Nadal|evan|e na 4. str.
Nadal|«vanJ* • 3. ttr.
skupnosti nekajkrat obravnavalo to pro-blematiko.
ZK — sodobna politična organizacija
- V materialih za razprave so bile predložene tudi programske usmeritve za Idejnopolltlčno aktfvnost občinske organizacije ZK. Proslmo, da za naše bralce v kratkih besedah pojasnite bi-stvene vseblnske usmeritve in pot do realizacije teh ciljev.
Posebna pozornost našega dela bo usmerjena na uresničevanje ekonomske stabilizacije, delovanje ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in v oblikovanje zveze komunistov v so-dobno politično organizacijo. Ena od osrednjih nalog v bodoče je, da moramo obvladati prakso, da se preveč dogovar-jamo o nalogah, premalo pozornosti pa posvetimo njihovemu uresničevanju. Za nami je obdobje analiz vzrokov za seda-nje razmere, pred nami pa so prizadeva-nja za uresničitev sprejetih usmeritev.
Na družbenoekonomskem področju bomo nadaljevali aktivnosti za uresniče-
vanje sklepov CK ZKS »o naslonitvi na lastne sile«. S posebnim poudarkom na uveljavljanju racionalnih proizvodnih programov in njihovi večji poslovni učin-kovitosti, razvoju lastne tehnologije ter boljši kvaliteti dela. Naše aktivnosti bodo temeljile tudi na večji vlogi znanja in spodbujale inovativno dejavnost. Zavze-mali se bomo za stabilne pogoje gospo-darjenja in za sistemske rešitve, ki bodo kar najbolj spodbujale združeno delo.
Na področju družbenih dejavnosti bo potrebno obraniti sedanjo stopnjo razvi-tosti. V teh dejavnosti se morajo v pove-zavi z združenim delom še močneje uve-Ijaviti možnosti za zadovoljevanje širših družbenih potreb. Zato se bomo zavze-mali za tiste programe, ki odpirajo hitrej-ši družbeni razvoj na vseh področjih in ki omogočajo povezovanje s svetovnim na-predkom.
Pri razvijanju političnega sistema bo-mo z metodami delovanja ZK ustvarjali osnove za nadaljnji razvoj socialističnih proizvodnih odnosov ter za demokratiza-cijo političnega življenja. V družbeno ak-cijo bomo poskušali vključiti vse ustvar-jalne sile ter pobude delovnih Ijudi in občanov.
Delovanje komunistov v SZDL, v sindi-katu, med borci in mladino, v delegacijah
in samoupravnih organih bomo tudi v prihodnje z lastno iniciativnostjo in širi-no delovanja spodbufafi ter utrjevali poli-tično avtoriteto in frontnost SZDL ter na podlagi že sprejetih usmeritev deiali med mladimi.
Ko govorimo o ZK kot sodobni politični organizaciji, bo pozornost usmerjena v odprtost našega delovanja, v povečanje akcijske sposobnosti ter v demokratično dogovarjanje o predlogih sklepov in sta-lišč ZK. Bolj kot do sedaj bomo spremljali izvajanje naših usmeritev. Organizirali posvete s komunisti z različnih področij, izvedli seminarja za vodstva osnovnih or-ganiazcij ZK, problemske konference ter podobno, vse z namenom, da bo vsak član in osnovna organizacija seznanjena z nalogami, jih konkretizirali in izvajali. Razprave o pomembnejših vprašanjih bomo vodili med celotnim članstvom v vseh oblikah organiziranja in posveto-vanja ZK ter jih nato strnili v organih ZK, skratka našo vlogo gradili z večjo aktiv-nostjo med delovnimi Ijudmi in občani, bolj uveljavljaii njihove pobude v ureja-nju ključnih družbeno razvojnih vprašanj v okviru političnega sistema, ter zahtevali večjo odgovornost od vseh in vsakega, je zaključil pogovor Brane Bertoncelj.
Lojze Cepuš