spodarske y obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pouti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani y sredo 17. januarija 1872. Obseg: Vinorejci pozor » ivioorejci! več pozornosti na Muriško in Marijedvorsko živino. Stenografija ali umetnost za Človekoin tako hitro pisati, kakor on govori Ozir po svetu Dopis Novičar Gospodarske stvari Vinorejci pozor ? Med najveće pomanjkljivosti kletarske oprave naših nam je pa še najbliže. Premožniši kmetovalci hodijo kupovat živino v daljne kraje, na primer, na Švicarsko. A v tem ne ravnajo pametno, ker s tem prezirajo ono izvrstno živino, ki skoro v vsem presega ostale rodove goveje živine; vrh tega vinorejcev spada gotovo to, da nimamo dobrih vinskih tlačilnic (preš) in grozdnih mlinov za maščenje grozd ja. Ta rodova sta: Muriški in Marij edvorski. ~~~ se pa prav za prav nahaja ta živina? agi Dolenec! prepelji se čez Savo, kmalu ondi To prepričanje me spodbada čestitim našim vino- dobodeš na spodnjem Stajarskem v vzhodnjem celjskem rejcem naznanjati, da izdeluje dunajski tovornik (fabri- in v sevniškem okraji izvrstna goveda Muriškega rodů kant) H. Marth tako imenovane kolenične preše kojega zibel je ob vodi Murici na zgornjem Štajar-(Kniehebelpressen), ktere so bile pri zadnji veliki raz- skem. Tudi se nahaja po Poliorji, vzlasti pri slovenski ^n.mcucucipcai5cuj, xvtcxc ou une j^ix ZJCVU.IIJA yciijsljl J.an- ; ' -»■ ow T vu»m stavi v Parizu med veliko množino razstavljenih vinskih Bistrici in ^slovenskem Gradci. Splošno je pa te živine reš za najbolj še spoznane. In da so res izvrstno naj več po Stajarskem, posebno v z go r nj em delu dežele. obre, priča veliko število v različne vinske dežele raz- Splošno je Muriška živina siva, kakor jazbec ali poslanih Marthovih tlačilnic, kjer se povsod jako hvalijo. divji golob; a tudi dimasta se nahaja. Nahaja se tudi On pa izdeluje tudi najboljše grozdne mline, ta živina pšenične ali bele barvě. Vsa ta barva je lastna kterih se dandanes že vsi umni vinorejci prvih vinskih vsakako le dlaki. Koža tega rodu pak je dežel poslužujejo. črna ; n e dlaka ktere koli barve. In kožna barva, kakor tu 1 pUOlU-iiUJCJU. J -----—— ~ -.-V" * ' »-», »VI«* Ker pa misli gori omenjeni tovornik svojo tovorno barva parkljev, koncev rogov in sliznice (mokrih delov povikšati, razprodaja do prihodnjega poletja že nare- kože) > ki je tudi črna (barva), je baš zanesljivi znak, jene preše in mline za 8 odstotkov bolji kup kakor s kojim se loči od vseh rodov, posebno pa od Marije- z d aj. {■■■■■■■^^■MHlAfeÉIB mm ^H I li dvorskega. Premnogo živinorejcev se moti, ker mislijo, Ponuja se toraj . našim vinorejcem najlepša přilož- da siva barva dlake značita rod. Baš tako se opirajo tudi pri Marij edvorski živini na pšenično in belo barvo nost, si dobrih preš in mlinov omisliti. Vsakemu, kdor želi to ali uno kupiti, pošljem ra- pa tudi ta je bosa. dovoljno s podobami razjašnjeni zapisnik cen brezplačno ~ na dom. Rihard Dolenec Razen te izvrstne živine je na Stajarskem tudi marij edvorski rod. Zibel te živine je Marijindvor (Ma-riahof) na gornjem Stajarskem. Nahaja se pa ta živina tudi pri Gradci, Lipnici, na levi strani Mure od Lipnice v# t t r t # do Radgone in na Ptuji. Ta goveda so veči del pše- Zivmorejci! vec pozornosti na Munsko in nične ali bele dlake; pa tudi sive barve se nahaja. zdaj v Klosterneuburgu pri Dunaji. Temu rodu vedno lastna je rumena barva cev rogov, kakor tudi mesena barva kože park li ev, 5 in slizn kon iznice. *) Marijedvorsko živino. Spisal Blažé Perníšek. najnovejši dobi se je začelo vže marsikomu jas- rfgka živina največ mesa, eno živinče 8—10 sto tov. da naša goveja živina na Kranjskem ni druzega lutv/v , xvaxv.UA tuui muouuct Mai y a» auau xu oiuiuiuw. Izmed štajarskih goved imate marij edvorska in mu niti, ■■■■ | nego mešanica, ki je ne moremo prištevati niti temu niti onemu rodu čiste krvi. Pa tudi smo se prepričali da od te živine nam ni pričakovati mnogo koristi. Najbolj riška iî I* T XXI«, XXM.J ™ XXXV,««, , VUV «X T še mesó daje Marij edvorska živina pa tudi izvrstno. 9 toda to Naša živina bi se gotovo dala zboljšati, ako bi jo doraste umnejše pasli m napajali, primerno rabili in splošno pametneje ravnali Marij edvorska živina res potřebuje veliko klaje ž Y MOAi^ uii^j ^ i « y uau UJO, «.v j w ouui MX avorsKa. iveaar iii »i< ne ozirali po druzih rodovih goveje živine. A1 to bi yuje se tudi sè slamo. sladko nego do sedaj , če tudi bi se dvorska. polage ivina n 9 o m ker je zadovoljna s kislo nego Muriška. Muriška živina Tioče toliko je ne potřebuje, kakor Marije-sladkega sena ali detelje, zadovo- bila vendar še polževa pot. sliti Ako hoćemo pravega vspeha kmalu pričakati, omi- Iz Švicarskega vola se res dá nasekati veliko si moramo živino čiste krvi. Ker je pa taka živina jako draga, ne moremo si kar hitro nastaviti "Il V • "Pv • "1 • "1 • • T"T » hleve z njo Dajmo tedaj s požlahnjevanjem. tem kosov mesa, a mesar se ga vendar ne veselí, ker je prekoščen; pa tudi pretrdo je in premalo maščobe ima v sebi njegovo meso. nas je začela vlada pred 4 leti gmotno in duševno podpirati. Natančneje sem popisal ta rodova v lánském „Gosp. Listu'* Pis Od Marijedvorske krave se namolze na dan 8, od Muriške kacih 7 bokalov mleka, ki pa ni vodeno, kakor holandskih krav, ki dajo na dan 7—10 bokalov, ampak je jako mastno in daje obilo masla, vzlasti mleko Mu-riških krav. Marijedvorske in Muriške krave jako dolgo molzejo, Švicarske pa kaj kmalu prisušé in malo mleka imajo. Manj mleka nego od Marijedvorskih ali Muri-ških se namolze od Pincgavskih, še manj pa od malih brezastih krav, ki so jako pripravne za više hribe. Te brezke, ki se nahajajo po štajarskih hribih, dajo 4 do 5 bokalov prav dobrega mleka na dan. Za vožnjo so najboljši Muriški voli. Tako ti pa gré z vozom ali z brazdo Muriški sivec, kakor bi pihal ; pa tudi klanca se ne vstraši, kakor tudi kamenja ne, kajti on ni mehkonog. V vožnji bi ga utegnil presegati le ogerski rogina. Tako jak in ognjen za vprego Marijedvorski vol ni, ker je slabših parkljev še slaběji je Holandski. S tem spisom toraj želim doseći to, da bi si naši živinorejci omislili goved MuriŠkega in Marijedvor-skega rodu, ker zelo težko bi bilo dobiti goveji rod, kojega koristne lastnosti bi se tako soglasno in v visoki stopinji strinjale, kakor pri onih dveh, vzlasti pri Mu-riškem. Na to živino naj se obrača naj več pozornosti, a ne na drugo, ki je slabejša od te za naše namene in je veliko dalje od nas. *) Ker upam, da moje vrste ne bodo „bob v steno", želim često s veto vati v bodočnosti svojim rojakom, kako bi se sploh dalo pri ti z umom do zboljšanja v živinoreji med Slovenci. Prav tako mislim tudi o ostalih panogah kmetijstva. — Naprej ! Foducne stvari. Stenografija ali umetnost za clovekom tako hitro pisati, kakor on govori. ' ?u :i < Zgodovinska crtica. : '■ ^ • Čas je denar! Ta pregovor imajo že davno Amerikanci, pa tudi v Evropi od leta do leta več veljave dobiva. Brez časa se ne dá nobeno delo dovršiti; če pa ti delo plaćam, imaš temveč zaslužka, čem hitreje si dodělal stvar. Naloga omike pa je, potov in pomoč-nikov najti, davsi pridobimo več časa. To veljá tudi od pisanja. Ce bi govornik — bodi-si v srenjskem ali deželnem zboru — tako počasi moral govoriti, da bi za njim navadni pisar mogel zapisati kakor on govori in potem to drugi morejo brati, ki niso bili priča, preteklo bi ur in ur veliko, in tako bi se zgubilo časa veliko, zavoljo tolikega časa pa bi bila z gub a na več strani. Naši kmetiski ljudje in drugi, ki přidej o včasih v deželni zbor poslušat, zapazili so gotovo, da v sredi zbornice okoli mize sedijo trije ali štirje gospodje, ki zapisuj ej o to, kar govorniki govorijo; al tega menda niso vedeli, da ne pišejo tako, kakor se navadno piše, ampak da se poslužijo tište posebne okraj šane in hitre pisave, ki se stenografija imenuje. Zato so modri ljudjé že davno na to mislili, kako bi bilo mogoče pisavo tako okraj šat i, da, kakor govornik govori, se tudi za njim piše. In če se govor na papir dene tako, kakor ga je govornik izustil, kako važno je to večkrat! Z navadno pisavo pa to, kakor smo gori rekli, nikakor ni mogoče. To je le mogoče po *) Zanemarjati pa ne smemoizvrstnih Belanskih (Mollthaler) goved, ki so se mnogim našim gospodarjem v Ljubljani in tudi drugod po Kranjskem prikupila tako, da ne bi jih opustili po nobeni ceni, Sploh v primerjanji goved z goveđi glej „Nauk o umni živinoreji, spisal dr. Jan. Bleiweis, razjašnjen s podobami". Vred. tišti pisavi, ki se okrajšana pisava (stenografija*) imenuje. [ « Stenografija ni znajdba še le od včeraj. Že v s vetem pismu zadevamo na vrstice, ki nam pričajo. da so poznali okrajšano pisavo. Tako na priliko se od Ba-ruha pripoveduje, da „je ves govor Jeremija s tinto v neko knjigo zapisal in da se zarad tega ljudstvo zelo čudilo". — Tudi Grki so se posluževali neke okraj-šane pisave , kar je razvidno iz spiskov, v kterih se omenjajo tahygrafi**] (hitropisci) in semiografi (to je, ljudjé, ki z znamenji pišejo. -— Rimljani so se največ posluževali stenografije, kajti vsak govor v sta-rešinstvu (senatu) ali v sodniji je bil zapisan z okraj-šano pisavo, to je, tako imenovanimi „tironskimi pis-menkami". Pozneje ob času rimskega cesarstva, se je ta pisava celo v šolah učila. Tudi pozneje je tako imenovani kra tko pis, in to posebno pri cerkvenih uče-nikih, bil v velikih čislih. Pod papežem Julijem II., ko so se vede in znan-stva začele vzdigovati, se je med drugim tudi stenografija zopet na dan spravila, která je pred njim že zeló pozabíjena bila, in sicer po učenjaku Bembo-tu. ki vzajemno z druzimi učenimi možmi je prvi stenografijo v nekako sistemo vredil. Prav gotovih načel pa vendar niso mogli ustanoviti, kajti v Bembovi sistemi se nahajajo kapitalne, uncialne, minuskalne in kurzivne, da! celó grŠke pismenke. Ta znamenja so stisnili v eno podobo (monogramatizovali). Polovične pismenke zazna-mujejo včasih cele slovke in besede, razlicni pojmi se izrazujejo z enacimi znamenji. Ceravno je ta sistema bila zeló pomanjkljiva, rabili so jo vendar več časa. Pozneje pa se je vendar opustila in bistrim Angležem gré čast, da so iznašli stenografijo, prosto okorno tiro-niške pisave, pa vendar za rabo pripravno. Iznajdenik angležke stenografije se imenuje učenjak Willis, ki je v 2. polovici 16. stoletja živel. Za njim je leta 1588. dr. B r e i g t stopil z novo stenografično sistemo pred svet, ktero je posvětil kraljici Elizabeti. Ceravno znajdbi Willis -a in Breigt-a nikakor niste bili popolni, vendar sta ta dva učenjaka storila precejšnji korak naprej, in od tega časa so se Angleži nekako strastno poprijeli izobraženja in boljšanja stenografije. Neprenenoma so hodili na dan resni ali le domišljeni popravki „kratke roke" — tako namreč Angleži imenujejo stenografijo. Angleži štejejo blizo 50 učenjakov, ki so skladali in učili stenografijo! Al pravilo, da umetnije le po velicih ovinkih dospejo do cilja popolnosti, potrdilo se je tudi pri stenografiji. Dolgo je trebalo se boriti z mnogo vrst-nimi težavami, dokler se je stenografija mogla pozdigniti do više popolnosti. Vzlasti znamenja najti za samoglasnike, bila je silna težava, dokler niso prišli do tega, da samoglasnikov v sredi besed ni treba izrazovati s pismenkami, ampak naj se zaznamjajo s soglasniki, če je treba zeló na kratko jih izraziti. Tako je bila stvarjena podlaga, na kteri se je dalo vspešno naprej zidati. Stenografija angleška se je znebila pozneje množili napak in učeni M a vor, ki veljá Angležem za pr-vega mojstra, je izdal velecenjeno knjigo pod naslovom „Universal - Stenography" ; njega pa Nemci tako malo poznaj o, da Taylor-a povzdigujejo na prvo mesto angleških stenografi)v. Vlada angleška je podpírala nauk o tej vednosti tako , da ga je dala učiti celó v nižih solan. V tem času, ko so stenografijo Angleži že močno rabili, je drug svet še malo znanosti imei o nj ej. Se le fr an co s ka revolucija jo je preselila po svetu, ki je m m > I ■ I. ■ I ■ 1.11 I I ■ I ■ II !■■■■■ I ———mmrn *) Stenos je grška beseda, která pomeni to, kar slovenska: tèsno, stisnjeno, okrajšano. . **) Tachys je tudi grška beseda in pomeni to, kar slovenska hitro. spoznal živo potrebo hitropisja. Dupont, Thevenot v Švajci 47, v Holanđiji 30, na Švédském 15, na Dan in Bertin so drug pred drugim dělali za zboljšanje te skem 14, na Tur skem 14± na Grrškem 10, v Srbiji 10, pisave. Kmalu je bila tudi v sole vpeljana. N em čij a je v se pozno prikoračila za Anglijo in v Rumuniji 8, v Spaniji 7. Francijo in to še le ob koncu preteklega stoletja. ter tjè so sicer nekteri skušali stenografi ti kroge ni prišla ta veda. Sèm Solska postava v Bonn-u. sirje Prvi lotil Pruski gimnazijski dijaki (učenci) v Bonn-u ne m pnou* J.XYX, ki se je je krepkejše smejo po 6. uri zvečer nikamor iz hiše, a v katoliške je bil Bušendorf. On je potegnil seboj prof, cerkve še s svojimi starši ne. To vse zabraňuje šolski Wolke-a v Peterburgu, ki pa je le v ruskem jeziku zakon pruski. — Ko bi pri nas taka prepoved bila, pisal. Leta 1796. je Mo s en gel z nemško stenografijo to bi kričali Tagblatniki! Pri kulturonosnih Nemcih je stopil na svetio, za njim se je Hor s ti g krepko po- to v navadi, vsaj so nam naprej za sto let! přijel; on je gledal bolj na lepoto kakor na jasnost za njim pa je Lei ch ti en marljivo délai za pisave, naš ujnu ^t* napredek o stenografiji. Se Gabelsberger y ki Je je že leta 1819/ začel obdelovati stenografično polje 1834. leta na svitlo dal svojo sistemo, s kterim se je nova stenografija pričela, vendar ga je s svojo novo sistemo prekosil leta 1841. Vilelm Stolze; njegova I)ravila so: kratka, ročna in zanesljiva pisava. ki se ahko bere Dopisi. Brna 12. jan * Kakor Vam ie znano ili m uu ajc*xx. s_✓ - xxaavfi ? aiu je uiXč*uu , pi'0~ pali smo tukaj pri zadnjih volitvah in zdaj nas nasprot HVčX , xuuua XIX /íaucDijiYa pioctvcv, xvx ovy Gabelsberger ni hotel priznavati teh niki veselo tepó. Slava Vam Kranjcem, Vi ste zma gali; se, prednosti Stolzevih; leta 1843. je da Vam življenje ne bode pre več mirno, tepete kakor beremo, med seboj. Dobri Bog Vas varuj vendar stopil z „no- notranjih zamot! vimi zboljšavami" na svetio. Leta 1867. je pruska vlada ukazala, naj se skusijo stenografi po Gabelsberger- jevi in po Stolzevi pisavi v hitropisji, in zmagali so Gorice 11. jan x + y. Novo leto me je Stol z ev ci. Zato je Stolze 1852. 1. dobil službo predstojnika stenografične pisarne v državnem zboru pruskem. PoNemškem vlada zdaj Stolzetova stenografija. Kdor pa nemški zna stenografiti, ne more potem kar naravnost stenograf biti za slovansko pisavo, ker opomnilo, da sem lani včasih „Novicam" kaj pisal ; bom pa še letos, če mi dovolite. *) Ali bo moje sporočanje redno ali neredno ali znabiti celó nerodno, tega sam ne vem ? volja bo vsaki čas dobra. čem hočem začeti? Zdaj pa > vremenom začnimo kje m s pravilu po sta- morebiti, da si mi med tem misli ube^ Ves december smo imeli, razen 2 oblačnih, samo je razloček med to in uno. veseljem smo opazovali prizadevanje, da se tudi sistema za slovansko steno-afijo ustanovi, al se nimamo do danes navoda za to uju uoiauuYi j ax ov uiixit%uiu nam je vsak dan potrebniši. rem rejO. --------. « V^XC*V,XX, lepe dneve; nebo je bilo jasno, kakor ribje oko, ULIJL ni bilo nikdar več ko — 6° R. (to pa je za nas že nekaj); bili so pa vmes tudi malo da ne jesenski dnevi n 1 1 • ili • !• 1 v • V • mraza Se zadnje přetekle praznike smo imeli dež vise iz med bližnjih gorá je predvčeranjem sneg pobelil; a vkljub temu je danes zopet tak lep dan, da bi se lahko mare ž njim ponašal. — Vidite, prav sem rekel, da se mi misli uberejo imam ravni ši jih že! Kaj je namreč na ; Ozir po, svetu. Koliko pijancev pobere smrt na leto in dan Štatistika kaže jako žalostné šterilke o tem vpra- tičnemu? Lotimo se ga! Najpred pa je treba ogle Na Angleškem za pijančevanjem umrje vsako dati opazovalna orodja, zrako-, gorko- in vetromere. To v prvi vrsti časniki. Kaj! ko prestop od natornega vremena poli V sanji leto okoli 50.000 ljudi, med" temi 12.000 žensk nikakor se ne čudite ! JLCIU UiS>Ull %J\J.\J\J\J 1JUU1, .LUCU icmi I A.GXXOXV, — xx« au -iiixvcviwi oc ne vžuuíic i - v prvi Yi»LI uabllllki. ivaj i Nemškem 40.000, na Ruskem 10.000, v Belgiji Gorica pa časniki?! Da, poprejšnjih let je bil ta vsklik na Francoskem 2000, na Spanskem 12.000. opravičen. Lahi so imeli svoje časnike v Trstu ali 4000 Vse države v pijanosti pa prekosi Amerik Po pisu dr. Evcresta je ondi v jancev, ktere je žganje pod letih emlj €•• jl vr pO- T 1ULU U j KJ1U Y ^AJLV^J 300.000 pi- hm! poglejte nas Vid mu pravil Slovenci smo gledali v Ljubljano. A1 zdaj ; kako smo „štimani"! Samoumori na Dunaji leta 1871. Lansko leto sije na Dunaji 193 ljudi življenje predlanskem pa 97. Bilo je moških 158, žensk vzelo 35. Naj stařeji samoumoroc je bil starec s 74 leti, mlajši s 14 leti. Med temi se jih je vstřelilo 41, obešlo, 31 v vodo skočilo, 33 zavdalo, 11 z oken skočilo. zdaj imamo doma vse, česar nam ne manjka. Iz naših dveh tiskar- nic izhaja sedem listov; ti so: „II Goriziano", „L* Isonzo" in „S o č a" (politiški *) ; „Atti e memorie" Gospodarski list" (kmetijska); slednjič organ tu-kajšnjega svilorejskega poskusevališča v ita- in„ 1 • v lijanskem in nemškem jeziku. Poslednjega dvoje zičnega lista, kakor tudi vrat přeřezalo, je bilo lani na Dunaji dalje duje so se zabodli. Umoijenih pa videi • , v v™ moram tedaj verjeti, da „Atti"-ev, nisem že davno txvx^x j txiuicvxxx icuaj ycíjcw^ via» - ker jih ^ou Ui^UVUjiUU izdajajo — so vsi naši nepolitiški časopisi popolnoma strokovnjaki Iz vsega se vidi, kako če- v re(ju# liberalni eri" fím ljubljanskim! napře- Politiška italijanska časnika („Goriziano" in Za frak ne marajo veČ Němci „Isonzo") izhajata po novem letu po dvakrat na teden v starem letuje izhajal samo „ O vx x*x<*nv „xouu^v enkrat. Kakošna pa sta ta 2 lista? Da mi ju ne bo Goriziano" 2krat, „Isonzo" Od poslednje vojske s Francozom, je frak, se je on veliki gospôdi in mnogim drugim nemškim narodnjakom tako zameril, da ga nobeden ne nosi več pri onih svečanostih, v kterih so ga nosili * - Mi Slo- čegar ij dba treba na dolgo in široko opisovati, mislite si Vaso yj meo uiw in pa ^xaguxoibb , preoblečenega predstaviti Tagblatt se ve ali yy Da da si morate enega nju Danico" v fraku ali pa XXV/OX YC\i JJ1 X U11111 O Y CV^CiUVJQ Lili , V XVbUllll OVJ dozdaj; kaput je stopil na frakovo město vani smo v tem Nemcem naprej. Koliko Časnik o v izhaja v Evropi. koncem lanskega leta je v Evropi na svitlo hodilo 2766 časnikov: na Francoskem 476, na Angleškem 195, v Avstriji 878, na Nemškem 878 (prav toliko kakor v Avstriji), v Rusiji 68, v Belgiji 62, v Italiji 54; yy yy Tagblatt" v surki. To sta laška dva zvona t pardon „Isonzo-u" se ne pristoja pridevek „zvon" ; to je preveé klerikalno. On je tedaj glasilo, budilo ali — mo tovilo kvintesence goriškega liberalizma, ali bolje, vulgarnega novodobnega liberalizma v Gorici, sinček Cittadino-a" in brat svojih podobnih mu bratov po * Dobro došli ! Milo smo Vas že pogrešali. Vred. Vvrstil sem jih alfabetiČno ; naj se tedaj nihče ne spotika nad tem redom! Pis. * drugih mestih. Kako se kaj vêde proti nam? Odkar je gosp oce bežijo pred tako milim lepim vremenom. Leta dokazal(!), da . smo goriški Slovenci — gledé na to, da 1870. bi bili radi zapalili nezmotljivega poglavarja cerk- spada Groriško po zemljepisni legi Italij i manj - šina memo kompaktne većine , ki jo imajo goriški Lahi venega rabil, na grmadi y sedaj bi pa okraj ni glavar res da bi kdo okoli njega zakuril ali mu saj pisker se ogrel, z brati svojimi unkraj Idnje (Judri), pušca nas v miru žrjavice v narocje dal, da bi ter caka, da se v kratkem — poitalijanimo ! Kdo bi Ljubljani mamice branjovke pomagati kakor Zalibo mu hotel sladké te sanje motiti? Prihodnjič o „Gro- pl. Fladung-a o tako lepem zimskem si znajo dnevu ves v da je po gum zapustil, in da se revež ni spomnil stare slovenske Tukajšnja „Soča" — ktera bode prislovice: „junaštvo, srcnoât veljá! riziano"-u kaj itd. Gorica 14. jan izhajala letos kot tednik, zapletena je v dvojno pravdo zarad nekih neizpolnjenih formalnosti — pra vij o — ker ni zadosti kavcije založila inker ni zapovedanega iztisa njihova obČinstvu naznanjamo, ker to služi domovini v o pravém času dotični oblasti poslala, potem pa Postojne 10. jan. (Kiporez Vurnik in nov oltar.) Dolžnost je, da domace umetnike slavljamo in děla tudi zarad nekega dopisa iz Prage. Obravnava o prvém pre- stopku bode 22. t. m., o drugi stvari teče preiskava. Ravno, ko hocem pismo pošti izročiti, slišim, da tudi 2. številka „Soče"' je ustavljena. Upajmo, da preiskava veči ponos, od druge straní pa spodbuja domaćine pridnosti, da se tem bolje izurijo v umetniji svoji. Narod slovenski se lahko ponaša, da ste je obilno bistrih glavić, sli- ne najde krivde v zatoženih člankih. Celja. ki ne zastajajo za drazimi, bodi-si v stavbarstvu karstvu ali v druzih znanostih. Dobili smo v našo po- ------ --------stojnsko faro delo domaćega uma in dlana; v podruž- dne t. m. je tukaj bila konečná sod- nico v Velikem Otoku blizo slavnoznane jame postojnske niška obravnava one drhali, ki je 19. junija predlan- postavili so namrec nov veliki oltar sv. Katarine. Delo . Janez Vurnik, kiporez in kamnosek skega leta ob času volitve deželnih poslancev v Novi ve s i pri slov. Bistrici narodna kandidata dr. Srnca Je v in še revzel adoljici. druge silovito napadla. Preiskava ocitno, da je nalogo svojo izvršil v resnici mojstersko in dr. Rad a j a se je vlekla čez poldrugo leto; konečná razprava je tra- Naredil je Jâlâ 3 dni J VJ KJ^JKJJKjJLX l fDVJ kJ±LL Y O X ZJCLLCb U JJJ. U O l U JJ lYO/^ X Cga a ne zarad hudodelstva, kakor je državni pravdnik nicah. čast njegovo in veselje naše rečemo oltar iz domaćega rdečega marmorj a kte- ín sicer: na obsojeni so bili vsi le zarad pr estop ka, rega je vlomil nekoliko blizo Radoljice, nekoliko na Jese- da je kamen prav lep, tudi iz stav- da je oltar, sestavljen eden na mesece Ne 'v/l • UUUU UO) U i I1UOUUC , trlje 11 Oj U uuoococlj UdlOlVC^íl UÚllOi lllUlOiUlll UI1UUCU , ua jo tribal , ooo ta V1JUU tednov, sedem na 3 tedne, trije na 14 dni. v zlogu bizantinskem, tako umetno narejen, da tudi na meseca barskega o žira moramo pritrditi eden WĚ pHHHHHHHpH^^f^HH Obsojeni nemčurji so večidel delalci fabrikanta Stern- omikanemu ocesu mora dopasti in slehernega strokov berga pri slov. Bistrici. Pri vas v Ljubljani so nekdaj njaka zadovoliti. Ker je ta krasni oltar, dovršen z vso yy Sokole" drugač obsodili. Kostela 11. jan. (SrČnost veljá.) Yes ropot in natančnostjo v vseh najmanjših delih, v naših krajih prvi iz roke Vurni ka, zato se nadejamo da mu klopot liberalnih listov v Beču in drugod kaže, na kako bode kmalu naklonil druzih naročil, pri kterih se bo slabih nogah stoji avstrijski „liberalizem". Liberalci so naš domaćin gotovo ravno tako mojstra skazal, kakor res ko neumna in poredna deca. S krikom in psovanjem se je pri nas pHporočevanja vredno obnesel. poštenjakov mislijo in hočejo svet plašiti, in sebe pro- Postojna. (Citalnica) napravi 21. dne t. m. zvečer pada rešiti. Neizrečeno bi nas Kostelce in Osivenčane ob 6y2 uri veselico s petjem, komičnim prizorom, tom- bilo veselilo Beč y ako naši y vendar jim zaupamo gospodje poslanci ne bi šli v bolo y ko y \-> fj KJ OlMlllUi JiX\J ul oj.jl v U\J1\J , - j7u po federalistih Tirolcih, vas sprimi" potem s predstavljanjem gledišcnih iger: yy Bog Dalmatincih in druzih prisiljeni, so naposled vendar šli da imajo tehtne razloge, zakaj da so šli ; y 1X1 Sam ne vé kaj hoče". Naposled ples. m da se že 3JJXXJUULI. XIX ^kJCtLXX XXO Y Vj JLVC%J UV7VU • X.1 CvjJUiJlvU, Radoljica 4. jan. (Po volitvah.) Zdaj ko so volitve Kxa> íiuaju itimu^ la^iuguj ju x*. c* j u» ou on, au. \xa» ou iC zdavnej pri kraji, 111 £a 11J1 LU 1 lUUl bl luuv V ncn uvu» kmalu sopet vrnejo iz lesene Schmerlingove kolibe, kjer deželnega zbora kranjskega že skoraj iz spomina, ozrimo se po sedanji većini državnega zbora ne bode dognala se nekoliko nazaj, da si ogledamo nektere reci, ktere sprava med narodi. Mnogo sovražnikov imamo res, si moramo dobro zapomniti za prihodnji čas. Ne bom ki nas napadajo, lajajo, lažejo, zasramujejo, obrekujejo, pa dolgočasil bralcev z novim popisovanjem volitnega žugajo z ostrimi postavami itd., vse to je potrebno čast in veselje. Nemecresnico trdi, ko pravi: m V z njimi tudi tridnevna doba naša viel vže ,,Novice" ob svojem času, XJC4/OCL uaoi XXX v O v-» 1 J • UVjIUVjVj 1UOU1W KjL KALj IVU JJldYi • jj Y xv>x Feinď viel Ehr'", in Latinec tudi potrdi to „per cru- Naj agitovanja; to so prinesle ampak opomniti hočem nekterih dogodkov po volitvah. kmetiških občinah, kjer še ni toliko smeti in še hujskajo dunajski listi in privandranih lačenbergerjev, kteri volilce nadlegujejo, cem ad lucem". ljubljanski Tagblatniki saj ta predpust; zakaj bi ne se vrši volitev Pintarjeva zmirom v redu in brez imeli liberalci svojega veselja pred pustom? Zato privo- krika, pa tudi nima nikakoršnih nasledkov, vse je mirno ščimo liberalcem veseli predpust! Nam federalistom pa in prijazno kakor je bilo pred volitvijo, kajti mala pe- najbolj pristane modrost, potrpljenje, zmernost in srč- ščica tujcev in liberaluškin županov nima nikakoršnega nost y čveterna poglavitna krepost, z eno besedo: ju- naštvo, srčnost veljá! čevju in Kostelu je bil Naî tudi omenim sinoč y i. in 10. y da v Ko- vpliva. „Tagblatta" naš narod ne pozná drugače kakor to íe 7 j anuarij a, potres; zemlja se je močno tresla in zibala y y iz slovenskih časnikov, toraj tudi nihče niti ploskal niti javkal ni zbog pisma „iz Dovjega", kterega morebiti w • • v/ vi • i • • j • • 1 1 V • sam ondašnji župan v nemški prestavi niti videl še manj Ea bral ni. Al drugače pa je to po mestih in trgih jer se volitveni valovi ne poležejo tako naglo; tukaj nekaj malega snega je padlo, pa spet lepo vreme nastalo. Danes pa se je okrajni glavar g. pl. Fia dung pripeljal na Banjoloko , da bi se osebno prepričal rev- se zgodi marsikaj spomina vrednega. Ako pa ima kje vo- ščine Kostelske občine. Dobro je bil zavit in oblečen, litev vjpliv na prebivalstvo, sme se to prav posebno řeči a vendar na pošto Banjaloko přišedši je stokal in tožil o Raaoljici. Veseliti pa mora vsacega, ki ima srce za in za uho se držal ter prosil, brž dobiti drug voz za domovino, da tudi v Trži či se je marsikaj na bolje njega, da se nazaj pelje vKočevje; pripeljal se je nam- obrnilo, kajti zmagal je tukaj narodnjak tako sijajno, bilo da bi reč s poštnim vozom, kteri je potem drdral na Brod kakor še nikdar popred ne. Želeti bi pri Kupi. Vse je strmělo, zakaj da okrajni glavar tako narodna zavest tako napredovala. Pri nas v Radoljici zima naglo zapusti o lepem dnevu Kostelski kraj , ^ma, sedaj po „Kraljevem" je mila in prijetna. Gorkomer v senci kaže 90 — —*—-------*— pa bo treba Še sram tudi prav mnogo neumna topline po Reaumirji, toraj dobro ogrnjen v Tržiču tako sijajno delà, laž. padli' c Nemčurjev tukajšnjih ni Še na dan volitve, ko so lagali so ljudjé svoji w tv^iiii^ xtv>auiiiiiji j luiaj uuuii; ugiiijcu y xi^iuu larvu oxj c*j uu j^auii j la^aij. ov ti ^J^^Jv ^ ^J člověk ujka in vriska veselja v taki zimi. Al naš okrajni nevedni in podkupljeni množici; da volitev našega po- slanca se ima ovreči, da toraj zmaga je na njih strani. Da za take abotne Čencarije nihče nič ne dá, kdor le trohico zdravega uma ima, je samo po sebi naravno, al nevednežem bilo je to lahko zatrobiti. Zato so grofa H. Thurnu, padlému v Tržiču, pa pozneje izvoljenemu od grajičakov, v petek po koačanem deželnem zboru, ko so izvedeli, da pride domů, napravili slovesen sprejem. Naglo vse njegove volilce zberó ter jih peljejo v dolgi vrsti na kolodvor naproti. Ovčice liberaluških pastirjev so še zmirom mislile, da je grof njih izvoljenec. Ko prisopiha vlak na kolodvor, in ko izstopi gospod grof prvi iz kupeja ter se bliža izhodu, takrat se zadere načelnik tej deputaciji Hudovrnik: „Unserem Kandidaten dem Herrn Grafen Thurn ein Hoch — und noch ein Hoch — und noch ein Hoch!" — In ta klic je ponavljala vsa njegova skupščina: čevljarji in kleparji, drvarji in krčmarji, branjevci in uradniki — vse navskriž — mlado in staro, kakor da bi se bil pekel odprl. Ali je bil tak sprejem grofu po volji, ne vemo, vsaj volja njegovih volilce v je bila dobra, — da pa ga niso bolj delikatno mogli pozdraviti, ni bila njih krivda — kakor tudi ne to, da niso mogli slavnostnega govora držati, ker ga niso — znali. Prav posebno pa je bil prevzet od tako krasnega prigovora neki gospod, in da bi svojo navdu-šenost tudi drugim navdihnil, dal je sledeče modre be-sede iz sebe: „Es ist doch ein erhabener Anblick ge-wesen, wo die ganze Intelligenz ihre Simpathien dem Grafen Thurn entgegen trug, und man sah recht deutlich bei dieser Wahl, dass die Intelligenz nur auf u n s e r e r, die Dummheit aber auf der Seite der Nationalen ist." — Ni zameriti ubogi davkarski duši, da se on vsaj s tem. tolaži o propadu ; al drugim mora že prepustiti, da tudi oni sodijo „inteligencijo" vsaj množili njegovih. AU je morebiti to inteligencija, da se plazi kdo celi teden po ]p*čmah, ondi rogovili in razsaja, in da se mu prigodi marsikaj, kar sramoti pred svetom? Ali je morebiti inteligencija to, ako kdo hodi k pridigam, da po špicelsko nadzoruje duhovščino, kaj na prižnici govori, in ako mu ni po volji kaka beseda, začne kašljati in se vjedati polnoglasno kar v cerkvi? In tak plevel se drzne narodne volilce z neumneži in nevedno „farško drhaljo" Sitati ! — Naj po vsem tem povem še neko prav zanimivo ogodbico; mala stvarca je sicer, al jasen dokaz ščeti-naste prijaznosti nekterih uradnikov do narodnih ljudi. Žena nekega narodnega volilca pride k knjigovodju Kol-manu, da bi jej po naroČilu okrajnega sodnika nek iz-pisek naredil. Ko mu razjasni vzrok prihoda, se zadere nad-njo in s tem jo odpravi. Na to gre žena domu in ravno memo njenega doma gredočega g. Tavčarja zopet poprosi, naj bi jej on to malenkost iz vršil. A tudi ta gospod jej zaničljivo odgovori : „Pojdite Slovenca prosit". Vsa obupana se obrne do nekega narodnjaka, kteri jo pošlje k okrajnemu sodniku., poštenemu in nepristran-skemu uradniku, kteri ženici povoljno postreže. Mi pra-Šamo si. vlado: ali je po volji tako obnašanje njenih ljudi? (Kon. prih.) Iz Rađoljce. P. C. n. — V nedeljo 7. t. m. zvečer ie zbog silnega dežja nastopila po radoljški planjavi tù in tam orjaška povodenj. V Lescah pri posestniku g. Legatu je potonilo blizo 40 ovac, ter v Klancu pod Lescami raztrgalo je cesto, da je bilo strah. Ravno tako je pri Radoljci po polji pridrvivša se voda :raztrgala 200—250 sežnjev na dolgost in nekoliko čevljev na glo-boko cesto, in malo naprej tudi železnično črto na 100 do 120 čevljev dolgo, tako, da so viseli pragi in šine kot lestvica v zraku. Tudi most pod radoljškim miro-dvorom je močno podkopala, in ako bi bilo le en dan še deževalo, ne vem, kaj da bi bilo ž njim. Danes v četrtek so Radoljčani dobíjeno postajo zopet zgubili, — ali jo še enkrat dobé, to vedó bogovi. Iz Ljubljane. (Iz seje dezelnega odbora.) Deželni odbor je tržaškemu magistratu iz njegovih računov za kranjske nezakonske otroke iz 2. polovice 1868. leta in 1. polovice 1869. leta izbrisal čez 5000 gold., ki so po odborovih mislih prevec zaračunani. Ker se odbor brani ta znesek plaćati, ga zdaj na Dunaji pri c. k. državni sodniji toži tržaški magistrat. Na tožbino pismo ima deželni odbor vgovor dati državni sodniji do 10. svečana. Dr. Costa je bil naprošen, da pregleda tožbo in potem dalje nas ve te stavi. — Ker je tukajšna de-želna bol bolniki zopet močno napolnjena, je deželni odbor po nasvetu dr. Bleiweisa ukazal, da imajo zdravniki pri sprejemu bolnih oštro na to gledati, da ne sprejemajo takih ljudi, vzlasti Ljubljančanov ne, v bolnišnico, kteri najbolj zarad tega va-njo silijo , da bi se čez zimo tam preživeli, in potem, da bolnike ko-likor moc hitro iz bolnišnice izpuščajo, da se za priha-jajoce prostor delà. Ponovil se je tudi zdravnikom opo-min zarad varcnosti z jedili in pijačami. — Županiji na Raki je dovolil deželni odbor za leto 1872. pobe-ranje 18 odstotkov přiklade na dir. da vek za občinske potrebe, in mestni občini Kranjski 20 odstotkov přiklade na vžitnino ravno v ta namen. — Predlogu de-želne vlade, da se postavi plačilo za priprego za 1' konja in l miljo za letošnje leto na 66 krajc., je deželni odbor pritrdil. — Ker se bode nova posilna de-lalnica v Mesendorfu na Stajarskem 3. svečana t. 1. od pria, se bodo vsi delavniČarji iz Stajarskega, kterih je zdaj oko li 80 v tukajšni delavnici, 5. in 9. dne pri-hodnjega jmeseca v imenovano novo delavnico oddali. — {Solske postave zarad ravnopravnosti slovenskega jezika) y ki jih je nasvetoval zopet predzadnji deželni zbor, niso potrjene. Tako poka glas po časnikih. Mi sicer še nismo crno na belo brali te novice, pa ne dvo-mimo , daje resniČna, kajti od sedanjega ministerstva ne pričakujemo nič druzega. Ker smo že tako dolgo čakali, bomo čakali še nekaj časa, — dočakali pa vendar bomo ravnopravnosti našemu jeziku. — / (Odbor slovenskega uČiteljskega društva) je v svoji zadnji seji sklenil, napraviti meseca septembra t. L véliki zbor slovenskih učiteljev, za kterega se bo kmalu delovanje pričelo. Vabila za pristop k slov. učitelj skemu društvu se bodo v kratkem razpošiljala. Sprejemnice bodo se malo predrugačile in so ravno v delu. Dobil jo bo vsak nov ud, za stare pa veljajo dosedán je. Društvo se je naročilo na ti-le časnike: „Učit. tovarš", „Slovanski pedagog", „Novice", „Zora", ,, Vrtec", „Be- sednik", „Slov. Narod", „Oesterr. Schulbote", „Pádago-gische Zeitschrift", „Volksschule", „Central-Organ fiir pádagog. Interessen" in „Verordnungsblatt". Hrvaške, srbské in česke šolske časopise dobiva vredništvo „Ué. tovarša" v zameno, zatorej se na te društvo ni naročilo. — (Katoliška družba) ima 23. dne t. m. zvečer ob 5. uri svoj občni zbor v čitalnični dvorani. Govora pred-sednikova, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, nasveti posamesnih udov, volitev novega odbora, naposled za kratek čas loterija: so predmeti tega večera, v kterega vij udno vabi odbor. — „Sokol" je imel svoj redni občni zbor 7. t. m. Zborovanje je pričel starosta z nagovorom, o kterem je raz jasnil namen društvenih rednih občnih zboro v in pa dokazal, da se je društvo trudilo v preteklem letu do-seči namero svojo. Na to se je vršila volitev, o kteri smo v zadnjem listu poročali. — Iz poročila tajnikovega omenimo sledeče: Sokol je napravil 3 izlete, 4 večerne veselice, od kterih enabila je na korist pogorelcem R a z-drškim; sodeloval je pri dobrodejni predstavi za po-gorelce na Vi ž mar jih; imel je 2 izvanredna občna zbora, vdeležil se je izročitve po g. Franke tu malane slike predsednika čitalničnega g. dr. Jan. Bleiweis-at ktero so narodna društva za čitalnico oskrbela ? bil Je Mariboru zastopu zavarovalnega društva (sic !) » Slavija u tu 7 ucencev 7 zastopan po svojem načelniku pri otvorjenji tržaške te- proti podpisu povratnice in prejemke si lom a vrocite in do-lovadnice ; v telovadnici bilo je v 12 mesecih telovadcev ticni vozni znesek 10 kr. poberete. Ko bi zastop poravnanje skupaj 2105 v 90 četah v 442 urah, in sicer med njimi vožnega zneska 10 kr. odrekal, tedaj zarubite zavoljo nji- "" hove lože iztirjatve takoj kakošen pripraven predmet, o kteren* nam potem po prenešenji porocite. — Ljubljanski magistrat 2. prosenca 1872. Župan: Deschmann." Kaj je bilo zdajci storiti? Ko bi bil sluga tudi naj- uteg- 858 Poročilo blagajnikovo je kazalo j y di-da in družabnikov 274, preparandov 128 jakov 845. so tudi finančně zadeve društvene v dobrem stanu da se je inventar precej povekšal. Zbor je pritrdil predlogu odborovému, naj se napravi tudi letos pustni manjšo reč zarubil in potem kje to pripovedoval, torek maškerada, kakor tudi predlogu zarad nevrstenja nilo bi bilo nastati obrekovanje, češ, da „Slavijo družbenikov v delaine in pomočne. aiau HV/»IOI;V>IÍJMI uiiv ui uxxkj uaobau uui cjvuYaujc ^ tea , ua ,,v;laVJ Konečno izreče rubijo! In tako je bilo zastopništvo prisiljeno « vze dopis U1 U/jUUU1I\U Y V uwailivy xxx ^/vujvvuv« xxvxavvhv xííi vvv a ví ^ aj v/ • j^ax l/wuv J MllV ZiCtO tu jJilIO 1 V \J J^I lOllJUllU j zbor zahvalo starosti za marljivo in vspešno delovanje sprejeti in 10 kr. plačati. — Ko se je pa vsiljeno pismo in po tega nasvetu tudi odbornikom in načelniku telo- pregledalo, vidělo se je še le, da se niti v najmanjšem vadstva g. Veseli-ju. ne tiče banke, ampak neke osobe, ktera pri nj ej še (.Peinajsta predstava dram. društva) v deželnem nikoli v službi ni bila inje še le enkrat mislila v njeno ledališču je v nedeljo 21. januarija Igrala se bode obroznana, pustnemu času primerna burka „Lumpaci- službo stopiti. Poslalo se je jej tedaj nazaj ; zastopništvo Qlntîîi aU * v -1 • »'i v , • v l • i • i i Slavije Vagabund". Zarad plesa v čitalnici in druzih pustnih se pri nas pod brambo §. 19. lepo in veselo živi! veselic bode že začetek ob 6. uri, kasa se bode odprla pa ima še sedaj priložnost premišljevati, kako Ni po tedaj nikakoršno čudo, da se ustavoverci tako silno kakor navadno, pol ure pred začetkom, tedaj ob tezajo za decembersko ustavo in za vse, „was drum pol uri. Sedeži se dobivajo, kakor po navadi. e zdaj obraćamo pozornost narodnega občin- und ďran hângt a (Poberki iz časnikov.) Namesti da „Slov. Nar." stva na veliko maškerado, ktero v čitalnici napravi bi se bil opravičil, da ni laž to, kar je razglasil o „Sokol" pustni torek. Naznanile so se pri odboru že dr. Costovih in Matičnih pripovedkah, sprehajal se je zdaj tako zanimive in pikantne grupe pa posamesne raji v 5. listu o dopisu Novičnem „iz jadranskega brega ce da maske, da bode letošnja maškerada gotovo popolnoma Izvirni njegov dopisnik pravi, zaslužila svoj stari renomé. Vabila se v krátkém raz- kaže, da je v Ljubljani skovan". Na oni dopis 7) oči vi dno posij ej o. (Kako suČejo 19. državne temeljne postave!) majo in remo „izvirnemu dopisniku" zatrditi svoje poštenje mo da „Novice' i umu uuuioiiiivu ^auuiu , ua „ w v ive ni hvala našim rodoljubom — da tudi ne po „Inu glih taku se bo taistim personam zgodilu, katire trebujejo takih kovačnic (kakor jih morebiti „SL Nar." so zuper gospuske oblasti" — tako sem čital enkrat v zase ima), ki bi v Ljubljani kovale dopise, pa bi jih neki slovenski knjigi iz prejšnjega stoletja, vendar se potem po svetu prodajale pod lažnjivimi firmami. Če ne spominjam več, česa da se je ta reč prav za prav „izvir. dop." pravi, tikala. Ko pa bi Člověk količkaj prevdarjal to reč rekel bi, da bo brž ko ne šio za kakošno zarubljenje, vsaj1 dandanes se rado rubi, ako kdo nepogojno noče da 77 7 % 7 tudi mi ne bomo držali križem Le rok itd.", ga vprašamo le: ali jih je dozdaj držal? „Novice" so dozdaj ve či del puščale pri miru mnogo Slov. Nar.", „Pri^ obrekovanj in laži, ki so se čitale v „ pokorščine skazovati oblastnijam. Priča temu pravilu morcu" in „Soči", ker od nekdaj je „Novicam" bilo je tudi sledeča dogodba: C. kr. okrajna sodnija v Ma- pravilo, ogibati se prepira med doma čim i (slovenskimi) riboru, ktero mesto je dozdaj še vedno okoli in okoli časniki s Slovenci obdano, poslalo je slovanski banki 7) Sla- ; ki je na škodo domači stvari in na veselje _• ••// Vljl" , vragov naših, in so razsodbo nesramnih napadov mir od ktere je splošno znano, da vsled glasovitega nega srca prepustile umnim bralcem samim. Al temu 19. temeljnih državnih postav nikakoršnih nemških pravilu bode zoper njihovo voljo vprihodnje konec. dopisov od c. kr. uradov ne sprejema, vendar neko „Prvaki hočejo po vsej sili prvaki ostati pismo v nemškem jeziku. Ker ga pa omenjena banka kratek čas privoščimo po nobeni ceni ni hotela sprej eti, začelo je c. 7 kar u kr. „premilostljivi" koncesiji odgovorimo pravi dalje ,,izv. dopis jim za u Tej to N arodu , do poštno opravništvo v Ljubljani pomagati c. k. našemu so tišti možje rodoljubi v prvi vrsti mariborski okrajni sodniji s tem, da je poslalo enega kterih on po njihovih delih in po svojem prepričanji svojih matadorjev v pisarno kteri ie dosti surovo za zaupanje ima, ne pa do tistih — zapomnite si to dobro ! c. k. sodnijo Mariborsko reklamo délai ter silil, naj se ki se po lestvicah časnikarskih napenjajo do ,,pi> nihče drug. nemško pismo sprejme. Mož ni nič opravil. Banka pa vaštva". Narod naš sam delà „prvake", a se vrh tega še pritoži pri poštnem oskrbništvu zavoljo Ko bi časnikarji mogli stvaritiprvakov, že davno bi „Tagblattovci" bili voditelji narodu našemu ; napenjal že dosti za to; marveč panasprotiskušnja uči, tište, ki jih tacega postopanja njihovih ljudi. Na to je oskrbništvo odgovorilo, da mu je to prav dobro znano, al temu po- 40. in 41. se je polnoma pritrdi, ter da bode banko vsled §§. 40. in 41. tište, ki jih „Tagblatt" hvali, nimajo celó nobenega za-jtoštnega opravilnega reda leta 1829 prisililo, sprej eti upanja pri narodu našemu in ga nikoli imeli ne bodo. zopet odgovori, da državni Kdo pa ima zaupanje pri narodu našemu, to so dosti ono pismo Na to osnovni zakonik daje garancijo za izpolnovanje ravno- „očividno" pričale sopet poslednje volitve naše. — Kar pravnosti, ter da omenjenega pisma ne sprejme, dokler „izv. dop." kramljá o tem, kdo je bil za vstop v dr se mu slovenska pisava ne posije. — Al člověk obrača Dežman pa obrne. Poslal je namreč mestni župan ne-kega sluga, kteri je imel nalog, pregovoriti zastop sliti moralo, da poslanci vseh dežel federalističnemu ^ ^ ■ ~ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■. r* ■ ■ ■ ^ zavni zbor, kdo proti, in kdo po takém j e pravo fede-ralistično stališče trdil, kdo ne, t akr at, Ko se je mi ko „banke", jjwwuivu y víw oj^i t-jiuu. jlxx l/vui-oi y ua oxu^a o v uju naloge ni vedel izpolniti, bodi-si da te vrste ljudje pri nas še nimajo tako velikanske veljave, moral je brez je plédoval za to, naj vspeha odlaziti. Takoj drugi dan pa pride zopet z na- to je tako nepremišljeno, da si ■ koliko da pismo sprejme. Al bodi-si, da sluga svoje principu zvesti ostanejo, „Slov. Nar." prav sam dementi daje, pozabivši, Slovenci ne gredó v zbor, in na kterem stališču še dandanes dr. Zarnik stoji, o kterem slednjim zaukazom (v nemškem jeziku) : „Magistratnemu se v drugem dopisu istega lista brez zabavljico pise, da „on uradnemu slugu Martinu Štěrku tukaj. Vsled prošnje tukaj- šnjega c. k. poštnega urada od 30. grudna 1871., št. 1456, drugim pa „izv. dopisnik" citira prislovico: ne gré na noben način na Dunaj cc kdor Med ima dajemo Vam vsled §§. 40 in 41 poštnega opravilnega ireda maslén trebuh, naj po solncu ne hodi". Kaj pa, ko bi zaukaz, da priloženo uradno pismo c. kr. okrajne sodnje v mi tej prislovici, ki vsa po „pariški komuni" diši na stran postavili drugo prislovico, da „pražen trebuh vpije u 7 državni zbor naj Če bo treba, bomo drugi pot bolj na listom: to je jedro tega nacrta. ter jej dodali še besede sv. Pavla: „kdor ne delà, tudi ne jé ne", drobno namalali studenec teh prislovic; vsaj je životopis nekterih „journalistov" do pičice svetu znan. vbogali, koscek pogače Poljakom , — xwoooix j. uij a nu m , Če uuu» brca državnopravni opoziciji in federa- bodo Prvi je Poljak Cerkavski besedo poprijel inostro govoril proti temu nacrtu rekši tupio JJLOlVLVZ/l 111 j j J U U.1 LAc*ULO uv/ y \JL\J JJIUIU^ O VV/UU ^UC^U» VUIIÍ JL vj u J. UV/ULL^L IÍCÍVJI tu ^ i^aoi^ \XOj Konečno peticijonira „izv. dopis." še za to, „naj se že davno jej obljubljeno samostojnost da Galicija zahteva opusti zagrizenost, ktera se je proti „Slov. Nar." zlasti MU V V-4-OV t AJ.U ) ) J ^V^lj W IA \J UU/1JJ.UO IUJ UVO U y - nikdar n e bodo pritrdili direktnim volitvam da Poljaki ; da mi- v tem manifestirala, da je nenaroden uradnik baš zbog nisterstvo Hohenwartovo je pošteno pot nastopilo za tega (!) službo dobil, ker je omenjeni list proti njemu poravnavo avstrijskih homatij pisal u Kje nek na svetu si časnikarji do miš Ij u jej o, da na druge Slovane hudobni da so adresni napadi da šolske postave so njim na milo ali nemilo se službe oddajajo? Kako pa nepostavne in ne veljajo nic, in da cer ke v pod jarm . i i % T yy i • # \/ lil • # 1 1 v • 1 • , • ^ 1 • a « • % m « V to, da „Slov. Nar. ki Je v se čajih pisal proti nekemu velikanu nemčurskemu slednji čas pa ni črhnil besedice o njem?! ne pravi baš to: samega sebe na led posaditi? veliko vec v svojih 5 te- državni djati, žali večino Avstrijanov. ve da so , po-Ali se Strast v je res nesrečna stvar. — uvmv« -Vioaci KJ1. JU JLÍJ^IOVIU/ A vOli^lUL V-/ Y J ^ \J ▼ \J L JL Ci L V^ IVU/ \J \J U CM L\J V C* LAJ V^ y U.CU Deutsche Zeitg.", da jej cele koše laži pošilja o šol- en del državljanov ne nastopi onih tal, na kterih je Klika nemčurska si je iz brala ustavoverci" kričali hudo proti temu govoru Se bolj in deloma humoristično je Herbstov nacrt mlatil Gre uter, slavnoznani tirolski poslanec, tako-le: Prestolni (cesarjev) govor izreka obžalovanje, da skih zade vah kranjskih in crni posamne osebe deželnega šolskega sveta. Že zadnjič smo omenili, da nikjer po deželi H ■ H a mĚ m neki izvedenec je rekel, da še na Turškem edino tem. mogoče porazumeti se. Adresa Toda zakaj molči? Ko bi oni gospodje Vaša pa molči o osnovali ta nacrt, s krono vred obžalovali to 7 ni v nobeni občini take necimurnosti za ljudsko šolstvo poslanci 7 kteri ki . Hda vkljub vsemu mogočemu pritiskanju 7 so oni so kakor v Ljubljani, kjer sila veliko otrok v nobeno solo vendar izvoljeni bili, ne pripoznavajo ustave, obžalovali ne hodi ; al vse to ne briga te klike ; tebi nič meni nič pisari o „Zerfahrenheit des Schulwesens in Krain". Al bi potem tudi, da se v tem trenutku ne odpró vsa čet- , in da ekscelenca grof C1 a m vera vrata v zbornico našo zdaj nam je sama „Deutsche Ztg." luč prižgala: zakaj Martinic s svojim zgodo vinskim plemstvom in Rieger Čujte okrajni šolski nadzorniki, čujte okrajni in s svojimi zvestimi tovarši ne stopijo v dvorano. to? krajni šolski sveti: na dr. Jarčevo mesto In v ce ki se Je gospoda moja, v resnici obžalujete da se to ne y 7 WÊ - ^■{^■■■■■■■■^■■■■IHi zgodi nemčurjem hudo zameril, da je zadnji čas se potegnil potem pa tudi s tem obžalujete to, da danes pri glaso- za slovensko učni jezik v ljudskihšolah, bi po vsej sili vanji o Vaši adresi ministerstvo, kteremu ste ravnokar radi posadili učitelja Pirkerja! Za božjo voljo Î pustite dali zaupnico, ne dobi nezaupnice. (Dobro, dobro! na tega možá na njegovem mestu 7 vsaj dr. Kljun vesta, s kakiini težavami je pred nekimi leti 1)0 s tal to, kar je danes. Če tudi je sicer mož konfesions-oserske šole, vendar neki vsak večer skrivé roženkranc molí, da je, kar je. on sam in pa desnici!); kaj ti to je vendar očitno seštejete na prste da vsaj to si 7 v ce bi bili danes tukaj vsi , ki imajo pravico tukaj biti, bi Vaša adresa bila poko pana. (Veselost ! dobro ! dobro ! na desnici.) (.PreJclic laži.) „Tagblatt" je te dni mene dolžil 7 da sem jaz kriv hudega poškodovanja mnogo delavk v ustavoverci!" r n SHHHHlMHHMM^MMH Danes sem že mnogokrat slišal govoriti: 77 Mi smo Jaz p a V rečem To ni res î fabriki, češ, da sem na • u V y # i t ulicah klical, da streha Cehi, ti so ustavoverni. (Splošnja veselost.) Kaj ti y gori in s tem delavke v grozoviti strah připravil, činstvu .nasproti moram razjasniti to hudobno laž. Ob- Ko sem v hišo slišal krič, da je ogenj v fabriki, hitim kako dim ako bi bili v državni zbor vstopili Cehi, že zdavno bili bi Vi z ústavo na cedilu. (Živa veselost na levici. Dobro! na desnici.) "... .,.■■• Toda ne le to; še nekaj druzega me tolaži. Vi ne pred vrata živinozdravnišnice ter gledam, kako Se 111 I u JL \JKXC\t 11V^ JLKŠ J OO Umivaj UI U/^U^Oí JLLLO IVICi^l. f I U U z iskrami iz dimnika valí. Ogenj v dimniku se mi ni živite le od milosti Cehov, ampak Vi živite zdel nevařen, zato stojim in čakam pred hišo, kaj bode tudi od milosti onih, ki sedé na tej (desni) iz tega. Se le ko se krič„Feuer" množí in tudi unkraj Ljubljanice ljudje vpijejo „Feuer", sem šel doli in vratarju rekel, da je ogenj v fabriki. stenografov moral na stran položiti svoj svincnik strani. Kajti ako danes mi nismo dobre volje, in ako se nam danes stoži po domu, gotovo bode gospod vodja ■■MÉHÉHÉM^H HMHMIHÍM ker m je delavke AI on me še poslušal ni, stopnicah doli vrele, še z enim delavcem 7 ki SO po nazaj in vrata zaprl. Ko so bila vrata zaprta, hitim tiho v ze tišal domů večkrat smo po naši postavi ne bi več mogel v stenografiški zapisnik sprejeti ne enega ustavovernega govora. (Splošna veselost.) 7 Toraj vedši, v koliki nevarnosti je zavoljo fabrike bila živinozdravnišnica. Delavke, kakor vsak drug člověk, dobro žalibog, počasí, le počasi, gospoda moja! In ker dandanes prišli do tega, da se pravica več vedó, da v fabriki je vse leseno ; ali je tedaj JLLl W y /JC*l 1 KfKJ^j UI iOll UU h\S^