List 86.
Gospodarske skušnje.
(Zoper glive ali gobe, ktere iz lesenih tal ali vrat ali kjer koli drugod iz lesovja rastejo) ni boljšega pripomočka   po   skušnjah   gosp. fajmoštra   Kan-
344
duša v Običtavi kakor je kuhinska sol. „V mojem fa-rovžu" — se bere v časniku marske kmetijske družbe — 60 glive okoli vrat in iz tal tako neznano zlo rastle, da sem mogel vrata vsako drugo leto, pod pa vsako četerto leto popravljati, tudi oboknice so mi razdevale te škodljivke; vse eem poskušal, kar koli mi je kdo svetoval, pa vse je bilo zastonj, — sol mi je sedaj vse pregnala. S soljo se pa ravna takole: glivavi kraji se močno s soljo vribajo in potem s soljo še potresejo, ktera se kmali raztopi, da so psoljeni kraji več dni mokri; glive se ne prikažejo več na tistem mestu; preselujejo se sicer dalje, pa tam se ravna ravno tako ž njimi, dokler se popolnoma ne preženejo. Okoli podbojev naj se sol zmeša z vgašenim apnom in potrese v vse stike in spoke.
(Od reje češpelj (sliv) kaj). Govorili smo v našem listu že nekterikrat od češpelj in jih priporočali. Čujmo, kaj od njih tudi drugod pravijo. Časnik salcburške kmetijske družbe piše v tem sledeče: „Ker češplja ne terja od gospodarja, da bi si dosti za njo prizadeval, čeravno činž za mesto , ki ga ji za njeno rast odloči, obilno poplačuje, porajtajo gospodarji malo na to koristno drevo in vejo le takrat za-nj, kadar je polno sadja. Ni tedaj čuda, da se vidi malo lepo izrašenih češpelj, dosti več pa krevelj, ktere, čeravno še mlade, že kažejo, da jih bo kmali konec. Taka nemarnost je res greh, pa tudi velika škoda, ki si jo gospodar sam sebi dela. Češplja sama sebi prepušena in za-pušena od gospodarja ne more toliko roditi, kolikor bi rodila, ako bi se gospodar le včasih na-njo ozerl. Češplja je sicer drevo iz gorkeje Azije, tam je doma, pa sedaj je razširjeno po vseh evropejskih deželah. Češplja potrebuje le srednje topel kraj, to je poglavitna reč; — v merzlih krajih ne raste ali pa je sad njeni kisel, kteri v merzlih poletjih še ne dozori ne. Kjer pa so kraji le srednje gorkote, pa rada raste. Naj se le poskusi, če so tudi oče rekli, da tu ali tam ne rastejo. Sto reči, od kterih se je govorilo, da ne morejo biti, so sedaj vendarle. Ker raste srednje dobra hruška ali dobra jablana ali cepljena češnja, tam raste tudi češplja. Zemlja naj je kakoršna koli, da le ni preslaba, ne pre-mokra pa tudi ne presuha, ne čisto ilovčnata, in da ne stoji češplja preveč v senci med visokimi in košatimi drugimi drevesi. Gotovo pa je, da v dobri vertni zemlji zrastejo češplje lepše in debelejše, zato je pametno, boljših sort posaditi v taki vert, kjer je zemlja dobra; pa tudi poleg plotov rastejo rade. Le ob prav merzli zimi brez snega zmerznejo.