Poitnina REVUÀ-NOVE ZBOPOV5KE*GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1933 LETNIK IX . ŠTEV. Z HRANILNICA LJUBLJANSKA v LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA 3 s.,, s PODRUŽNICO ria Miklošičevi cesti št. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 dinarjev, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. Telefon centrale št. 20-16 in 26-16, podružnice št. 23-67. Poštni čekovni račun centrale štev. 10.533, podružnice štev. 16.138. « ZBORI» revija nove zborovske glasbe. Izhaja deveto leto. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1933. Din 50 -. Partiture vseh v „ZBORIH" priob-čenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. « ZBORI» revija nove horske glasbe. Izlazi devetu godinu. Pretplata za Jugoslaviju za 1933. godinu Din SO-—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" izašlih kompozicija mogu se dobiti kod uprave revije po ceni od Din 1*— za 2 stranice. Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blisu Prešernovega spomenika, ob vodi USTANOVLJENO LETA 1896. RUDOLF WARBIIMEK TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA 5. in RIMSKA CESTA 2. Poltnl ¿«kovni raiun it». 40.176. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tndl u obroke. IX. LETNIK Številka 3. LJUBLJANA 1. junija 1933 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe Štev. poštno-čekovnega urada 12.134 Žagar Drago (Ljubljana): Kaj nam za žalost Hej, sonce v poljanah — in roža za trakom pa dekle ob pasu. Hej. kaj nam za žalost! Saj žalost dekle zapodi, a sonce nam rožo vzbudi, dekle in pa roža pa pesem rodi. Hej, kaj nam za žalost! In kadar pa to se zgodi, takrat pa. ej, brate, objemi dekle, pol jubi na ustne jo rdeče, veselo zavriskaj v poljane žareče: Hej, kaj nam za žalost! Matej Hubad (Povodom 40letnega kulturnega dela. Gradivo zbral Ivo Peruzzi po jubilantovih podatkih.) (Nadaljevanje.) Od I. septembra 1898. dalje je Matej Hubad naštudiral z zbori in sodelujočim orkestrom ter vodil tele koncerte Glasbene Matice: 20. novembra 1898. Koncert pevskega zbora, orkestra Glasbene Matice in oddelka godbe pešpolka št. 27 ter s solističnim sodelovanjem Marenke Stropnicke (sopran), Vande Radkijevičeve (alt-solo), Frana Pacala, člana dvorne opere (tenor), in Aleksandra Nosalijewicza (opernega pevca z Dunaja). Spored: L. van Beethoven: Žalobna koračnica iz III. simfonije v es-duru «Eroica» za veliki orkester. W. A. Mozart: Requiem za soli, zbor in orkester. 6. januarja 1899. Koncert pevskega zbora. Sodelovali so: Miroslava Kulich - dr. Linhartova, Josip Nolli, pevski zbor in orkester Glasbene Matice ter oddelek godbe pešpolka št. 27. Spored: Čajkovski: Simfonija v e-molu za veliki orkester. St. Mokranjac: VIN. šopek srbskih narodnih pesmi s Kosova. A. Dvorak: Arija iz balade «Mrtvaški ženin». Pela je ga. Miroslava Kulich-dr. Linhartova. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi, II. šopek (Iz moje domovine), pevski zbor. A. Dvorak: Te Deum za sopran in bariton solo, mešani zbor in orkester. Pela: Miroslava Kulich-dr. Linhartova in Josip Nolli. 19. marca 1899. Koncert pevskega zbora. Sodelovali so: A. No-salijewicz, operni pevec (bas), Junek (čelo), Josip Pro-chazka in pevski zbor. Spored: Slovenske duhovne pesmi iz XVI. ¡11 XVII. stoletja v priredbi Mateja llubada. M. Kastelic: Ave presvitla Marija. Primož Trubar: Napev 10 zapovedi. Primož Trubar: Oče naš. Adam Bohorič: Jutranja pesem. Jurij Dalmatin: Kadar pride poslednji čas. Jurij Dalmatin: Kaj žaluje srce moje. Janez Švajgar: Hvala Bogu. moj čas je tu. Matija Kastelic: češčena si Marija. Verdi: Arija iz «Don Carlosa» (Nosali jewiez). Slovenske narodne pesmi za mešani zbor: Rasti, rasti rožmarin, Sem slovenska deklica (v Hubadovi harmoniza-ciji), Meglica (v harmonizaciji Oskarja Deva), Čukova ženitev (Hubadova harmonizacija). Dvorak: Andante (Junek). Popper: Vito za čelo (Junek, klavir Prochazka). Pahor: Domovini, mešani zbor. Slovenske narodne pesmi v harmonizaciji St. Pirnata: Kadar boš rajžat šov: Zagorska: Bog je ustvaril žemljico; Srečno, srečno, ljubca moja: Potrkan ples. 26. aprila 1899. Koncert pevskega zbora. Sodelovali so: Mira Devova (sopran), dr. Suhec (bariton), Bohuslav Lhotski (violina), Prochazka (klavir). Spored: H. Sattner: Vrbica, mešani zbor (I. izvajanje). A. Foerster: Z glasnim šumom s kora. Oskar Dev: Meglica. St. Pirnat: Bog je ustvaril žemljico. St. Mokranjac: Osu se nebo zvezdama. Džanum na sred selo (srbske narodne pesmi s Kosova). Nekaj pesmi. Dr. Stuhec je pel izvirne skladbe R. Savina. Nekaj pesmi. Pela Devova, dvakrat je nastopil violinist Lhotski. 3. decembra. Koncert pevskega zbora. Sodeloval je operni pevec V. Ileš z Dunaja. Spored: križkovski: Utopljenka, moški zbor. Dvorak: Dva dvospeva. Trije nastopi opernega pevca Heša. St. Pirnat: Pomlad in jesen, moški zbor, v spomin Pirna- tove smrti. C. Kjuj: Dve roži, mešani zbor. Brahms: Izgubljena mladost, mešani zbor. St. Mokranjac: VII. Rukovet (srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije). 17. januarja 1900. Koncert v dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Fran Ondriček, Viljem Klasen, pianist, pevski zbor, šolski zbor, vojaška godba 27. pešpolka in nekateri člani Glasbene Matice. Spored: Haydn: Nebesje oznanja mogočnost božjo, iz oratorija «Stvarjenje». Pel šolski zbor z orkestrom. C. Kjuj: Dve roži, mešani zbor. A. Foerster: Beseda sladka domovina, mešani zbor. A. Dvorak: Eja Mater, zbor iz «Stabat Mater». Handl: Aleluja, zbor iz oratorija «Mesija». Šolski zbor. 7. aprila 1900. Pevski zbor Glasbene Matice. Izvajal se je H. del Dvorakovega oratorija «Sv. Ljudmila». V I. delu se je izvajala Schubertova Simfonija v h-molu v dveh stav- kili, gdč. Amalija Carnerijeva je pela Schubertovo Ave Marijo in Marjetico pri kolovratu. Operni pévec A. Nosalijewicz: Čajkovski: Serenada Don Juan. Lysenko: Oj Dnjepr moj, Carnerijeva: Arija Elizabete iz opere «Tannhàuser». 9. decembra 1900. Slavnostni koncert v proslavo lOOletnice rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani. Izvajal se je Mozartov Requiem: M. Dev (sopran), Vanda Radkijevičeva (alt), Stanislav Orželski (tenor), C. Vašiček (bas). Izvajala šolski zbor, pomnožen z oddelkom pevskega zbora Glasbene Matice, in orkester 27. pešpolka. 9. marca 1901. Koncert pevskega zbora v dvorani Narodnega doma. Pri koncertu so sodelovali: Jelena-Klička-Nebeska (harfa). Tit Olszewski (operni pevec), pevska in šolska zbora Glasbene Matice in godba 27. pešpolka. Spored: A.Dvorak: Carneval, ouvertura za veliki orkester. I. Zaje: Dolazak Hrvata. Glasbena slika za moški zbor, tenor, bariton, bas solo z orkestrom. R. Wagner: Presrečen sem. Zbor romarjev iz opere «Tann- hauser». Moški zbor z orkestrom. R.Wagner: Pozdrav vesel dvorani. Koračnica in zbor z orkestrom. Mešani zbor. 14. novembra 1901. Koncert v dvorani Narodnega doma. Sodelovali so: Tit Olszewski, pevski zbor Glasbene Matice, godba 27. pešpolka, solisti iz pevskega zbora, in sicer: Mira Devova (sopran), Julija Ferjančičeva, Erna Povše-tova, Ivanka Knifičeva, Minka Moosova, Ivanka in Vlasti-mila Peršlovi, Anton Razinger, Ivan Završan, Pavel Lozar. Na sporedu je bila: L. van Beethovnova Missa solemnis (slavnostna maša) za veliki zbor, soli in orkester, op. 123. 24. novembra 1901. Ponovitev Beethovnove Misse solemnis v dvorani Narodnega doma. (Dalje sledi.) Hinko Druzovič (Maribor): Sedemdesetletnica prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru (Konec.) Doba prvega razmaha je trajala le kratek čas. Sledila je spet doba absolutizma, ki je zamorila pridobitve marčne revolucije. Edino, kar je ostalo, je bila uvedba slovenščine v šolah. In tako najdemo pri mariborskih gimnazijcih v petdesetih letih že udomačeno slovensko petje, katero je vodil pevski učitelj Janez Miklošič, brat slavnega slavista. Pospeševal je pa slovensko petje takratni ravnatelj J. Lang, ki je poskrbel, da je bila na sporedu proslave stoletnice gimnazije 1. 1858. tudi po ena slovenska in hrvaška pesem. Zadnjo si razlagamo lahko s tem, da so dijaki nižjih razredov, ki so bili doma iz vzhodne Štajerske, radi študirali v Varaždinu in potem, ko so prišli v višje razrede v Maribor, tukaj mnogo pripomogli k okrepitvi narodnostne ideje, katere so se navzeli na Hrvaškem. Slovensko razumništvo, kolikor ga je pač bilo v pičlem številu v Mariboru, je bilo pa brez vsake družabne organizacije. Poedinci so bili včlanjeni v Kazini in Miinner-gesangvereinu. In tako je bilo tudi drugod. Tukaj so se prilagodili vladajočim razmeram in so bili tako rekoč asimilirani. Sploh pa je tudi nemško društveno življenje v tej dobi močno hiralo in to zbog vladajočih političnih razmer. Stvar se je zasukala, ko je premestil 1.1859. škof A. M. Slomšek svoj sedež v Maribor in je kmalu nato nastopila tudi ustavna doba (1861.). Slovenski živelj je dobil prirastek in ko so ustavne določbe omogočile društveno življenje, se je že moglo misliti na ustanovitev Čitalnice. Zgodilo se je to že leta 1861. Med ustanovniki Čitalnice je bil tudi Slomšek, ki je izdelal načrt za domače prireditve (Male besede). Petju je bil tam odmerjen odličen prostor. Osnoval se je čitalniški moški zbor, katerega vodstvo je prevzel prej imenovani J. Miklošič. Pritegnili so se k petju še gimnazijci in bogoslovci. Za pevsko stvar pa je kazal razumevanje tudi prvi predsednik dr. J.Ser-nec, ki je bil poprej odvetniški kandidat v Karlovcu, kjer je imel priliko seznaniti se s pevskimi prilikami na Hrvaškem, ki so bile že bolje razvite. Vemo, da je bilo vprav v Karlovcu ustanovljeno 1. 1858. prvo pevsko društvo. Pospeševala je še slovenski pevski pokret v Mariboru navzočnost čeških inženjerjev in nameščencev pri gradnji koroške železnice. Ti so spravili mnogo življenja v družbo in zavel je nov duh, ki se je izražal osobito v smeri slovanskega bratstva. To dokazujejo tudi češke budnice, ki so se rade popevale. Pa tudi hrvatske budnice so bile priljubljene zaradi krepkega izraza. Mesto samo je bilo v tej dobi v močni rasti in število prebivalcev se je v dobi enega desetletja več ko podvojilo. In to zaradi dvigajočega se prometa in industrije. Tak je bil torej položaj mariborskega slovenstva, ko se je začelo osamosvajati od nemške majorizacije. In vse to je ustanovitve moramo torej presojati prav tako iz nacionalnega^ ("kakor iz osobito pevskega vidika. Vsekakor nam izsiljuje j našlo svoj odziv v petju. Proslavo prve obletnice čitalniške danes občudovanje, v kako veličastni obliki se je vršil prvi pevski nastop, ki je obenem dokumentiral važnost Maribora kot kulturno središče spodnještajerskega slovenstva. In do tega stališča se je povzpel šele v zadnjih dveh letih, po premestitvi škofijskega sedeža. Da pa bomo ta nagel razvoj bolje umeli, je treba iskati vzročnih zvez z dogodki, ki so se odigravali istočasno v nemških pevskih društvih. Tukaj je začel Maribor zavzemati vodilno vlogo za nemška pevska društva, kolikor jih je že bilo na ozemlju bivšega Spodnjega Štajerskega. Nemški pevski živelj se je že toliko okrepil, da je bilo moči misliti na kolektivno delo in da so stopila društva v medsebojni ožji stik. Zgodilo se je to tudi v letu 1862., ki se vsestransko lahko na-zivlje kot pevsko leto. O binkoštih tega leta se je vršilo v Mariboru na pobudo graškega pevskega društva veliko pevsko slavje, kjer so bili navzočni nemški pevci iz Celja. Ptuja. Slovenjgradca in Slovenske Bistrice. Formelno se je sicer poudarjalo neko slogaštvo (pri slavnostnem govoru, pa tudi slovenska trobojnica je bila na slavoloku), vendar je bila to nemška pevska manifestacija, ki ji je sledila že v tem letu ustanovitev štajerske pevske zveze. Bil je to tudi dokaz, kako močno se je začelo takoj po razglasitvi ustave razvi jati pevsko društveno življenje pri avstrijskih Nemcih. Sledili so jim v tem oziru predvsem Čehi, ki so manifestirali ob priliki otvoritve Narodnega divadla v Pragi 1. 1868. že z impozantniin številom pevskih društev, združenih v pevsko zvezo. Tukaj je bilo torej kolektivno udejstvovanje v polnem razmahu, medtem ko smo Slovenci začeli s prvim konstruktivnim delom. In položaj mariborskih slovenskih pevcev je bil tak, da se je moralo misliti na to, da se ustvari kar najbolj mogočna protivna utež nemškemu pevskemu gibanju in da se kot pendant nemškemu pevskemu slavju priredi tudi kolikor mogoče impozantno slavje, ki bi bilo dostojna pevska manifestacija na ozemlju bivšega Spodnjega Štajerskega. (Sicer je v tem letu tudi celjski čitalniški zbor stopil prvič v javnost in je bilo v petdesetih letih v Celju narodno gibanje živahnejše kakor v Mariboru, vendar pa temu nastopu ne pripada tak pomen.) Pomnožil se je mariborski čitalniški pevski zbor za priliko tega slavja še z zunanjimi pevci in pritegnili so se framski, Ipavčev in ljubljanski kvartet. Vršila se je pa proslava v obliki «Besede», ki je obsegala razen pevskih točk še govore in deklamaeije. Bilo je to po češkem vzoru, Nemci te oblike niso poznali. Vsa prireditev, kakor se je vršila zgoraj omenjenega dne, je bila tako urejena, da je učinkovala kar najbolj mogočno in veličastno. Imamo o tem razna poročila, iz katerih je razvidno, kolik pomen se je pripisoval tej prireditvi. Pri dopoldanski službi božji se je pela Miklošičeva slovenska maša, kar je napravilo na poslušalce velik vtis. Tekom dneva so prihajali številni posetniki od blizu in daleč, odlični rodoljubi in narodni predstavniki, Varaždinci v narodnih nošah, vsega okoli 700 oseb. Zvečer, pri Veliki besedi, so se izvajale že znane pa tudi nove skladbe (n. pr. Ipavčeva «Zvezda»), vršili govori in deklamaeije. Izmed govorov je pozneje izzval slavnostni govor dr. Lovra Tomana dolgotrajno časniško polemiko, kar spet dokazuje, kolikšen pomen se je pripisoval temu slavju z nasprotne strani. Prvi pevski nastop v Mariboru je izražal torej veliko hotenje takratnih rodoljubov in je verna slika takratnega razpoloženja. Sploh nam zgodovina slovenskega petja na bivšem Spodnjem Štajerskem na najlepši način poočituje ves narodnostni pokret v vseh dobah, tudi najbolj kritičnih. Saj je bilo pet je pri nas vedno in povsod v službi, narodne probude. Vprav zaradi tega je tudi zgodovinski «Besedi», ki jo je priredila Jpavčeva pevska župa pod vodstvom prof. V. Mirka dne 5. novembra 1. I. v proslavo ?0letnice, pripisati svojevrsten pomen. Bila je to dostojna in kar najbolj vestno pripravljena prireditev, ki naj bi vzbujala spomine na ono dobo prvega slovenskega petja. Zanimivo je bilo slediti izvajan jem poedinih včlanjenih zborov, ki so zapeli pod vodstvom svojih dirigentov razne pesmi, ki so bile na sporedih prvih čitalniških besed. Tako je zapel «M a r i b o r > (pod vodstvom J. Gašpariča) Ipav-čevo «Zvezdo» in Miklošičevo čitalniško geslo «Mar-i-bor». «D r a v a» (pod vodstvom A. Horvata) je proizvajala Maškovo «Strunam» in Škroupovo «Staročeško», «Jadran» (pod vodstvom J. Laha) Riharjevo «Savico» in Lisinskega budnico «Prosto zrakom», Glasbena Matica (pod vodstvom profesorja V. Mirka) B. Ipavčev «Kdo je mar?» in vsi pevci (pod vodstvom A. Horvata) Jenkovo «Molitev». Kot solistične moči so sodelovali: prof. Vedralova, A. Faganeli, A. Živko, Petrovič, Vidovič, pri klavir ju pa E. in U. Vrabec. Posebno pozornost so vzbujali bratje Ž i v k o v i, šest po številu, ki so zapeli Rihar-jeve «Zvonove» in G. Ipavčevo «Vse mine». Pogledi v preteklost in oživljanje važnih datumov, ki stvar-ja jo mejnike v našem kulturnem razvoju, naj nam kažejo najuspešnejšo pot, po kateri nam je hoditi v bodočnosti. Naši skladatelji Koporc Srečko, je bil ro jen 17. novembra 1900. v Dobrniču, srez Novo mesto. Prve glasbene nauke je dobil od svojega očeta in | 1. Hladnika, zatem na Glasbeni Matici in konser-vatoriju v Ljubljani. Prave in temeljitejše pojme o kompoziciji je pa prejel šele pri skladatelju M. Kogoju. ki je vplival na Koporca, da se je ta posvetil docela kompoziciji. Pri Kogoju je nadaljeval harmonijo in kontrapunkt (1919—1921). V tej dobi je nastalo «Troje mešanih zborov». Nato nadaljuje študije na Dunaju (novi dunajski konservatorij). Stik s Schonbergovim krogom mu da novo glasbeno ori-jentacijo, ki jo je pri nas začel ravno Kogoj. Leta 1929. absolvira glasbene študije na državnem kon-servatoriju v Pragi. Izmed najvažnejših skladb je omeniti: Slike iz življenja (24 mešanih zborov, Istrski bratje), sedem žalostnih pesmi za mešani zbor (Sonata konc-ertant za klavir, Godalni kvartet z zborom, Podobe iz sani), skladbe za klavir. 2 suiti za orgle, sonata za orgle, Kurentovi veseli in žalostni dnevi (dnevnik za orkester), uvertura: Sonet je nesreče od Prešerna, Rekvijem za soli. zbor, orgle in orkester, oratorijska balada Juda Iškarjot, soli. zbor in orkester. Sim-plionie concertant», orkester in dva zbora. Kmečka suita za orkester na pihala. Sinfonijeta. Teoretična dela: Glasbeno - teoretski zbornik, t.) Odgovor teme za fugo. 2.) Kontrapunkt. 3.) O glasbenih oblikah. 4.) Orgelske oblike. 5.) Kanon in fuga. 6.) Problemi inštrumentacije. Glasbeno udejstvovanje: a) Kot dirigent je deloval v Ljubljani (pevski zbor), v Osijeku (pevski zbor), na Rabu (orkester), na Sušaku kot dirigent orkestra na realni gimnaziji, dirigent pevskega zbora trgovske akademije in dirigent pevskega društva; b) kot učitelj petja na gimnaziji na Sušaku. Novega sotrudnika v naših vrstah iskreno pozdravljamo! Opera Pred nekaj leti je bila prava senzacija izvedba opere Rusa Prokofijeva Zaljubljen v tri oranže». Letos so jo zopet stavili v repertoar in jo v vsakem oziru skrbno pripravili. Glasbeni del zanimive in originalne partiture so poverili dirigentu N. Š t rito f u. ki se je zanj zelo zavzel, režija pa je bila v rokah prof. O. Šesta. Ponovno je zanimiva in originalna muzika Prokofijeva doživela izreden uspeh. V vlogi kralja Trefa je v pevskem in igralskem oziru briljiral B e t e 11 o, pa tudi vsi drugi : B a n o v e c, Rus, Janko, Zupan in M a g o 1 i č, v ženskih vloga h Thierry jeva, Poličeva, K o g e j e -va, Ribičeva, Španova in Ramšakova, so pomagali predstavi do izvrstnega uspeha. Med najlepše predstave tekoče sezone štejemo Massenetovo opero «Manon». Vsem izvajalcem, orkestru in zboru je treba čestitati na res velikem uspehu. Dirigent Niko Štritof je izdelal glasbeni part te priljubljene, zelo melodijozne opere v vsakem oziru brezhibno. Ni čuda, da so bile predstave opere «Manon» vselej razprodane. Y naslovni vlogi je briljirala Zlata G j u n g j e n a c - G a w e 11 a. v ostalih vlogah pa so verno sekundirali Bet et t o, namesto njega R u s, dalje G o s t i č v eni njegovih najboljšh tenorskih vlog in J a n k o. R u s ter M a -g o 1 i č. Orkester in zbor sta bila izvrstna, pohvaliti pa moramo tudi režijo. Y operni repertoar so uvrstili nadalje Josipa llatzeja. učenca P. Mascagnija. opero «A d e 1 in M a r a», melodi jozno, ponekod folkloristično. spretno instrumentirano opero, ki je po zaslugi taktirke ravnatelja Poliča, režiserja Dela k a in zasedbi glavnih vlog dosegla čeden uspeh. O kakovosti Hatzejevega dela so v glasbenih krogih mnenja različna. Naša opereta je precejkrat napolnila gledališče z operetno revijo «Pri belem konjičku», z glasbo Ral-pha Benatzkija. pa ne samo z njegovo, marveč od v seh strani skupaj znešeno. Zabaven komad, dobrodošel za polnitev siromašne gledališčne blagajne. V priljubljeni Puccinijevi operi «M a d a m m e Butterfly» je zopet nastopila naša nedosežna primadona Zlata Gjungjenac-Gawella z mojstrsko kreacijo v petju in igri. Janko. B a -novec in K o g e j e v a so mnogo pripomogli, da je predstava vselej žela zasluženo priznanje. Pod taktirko À. N e f a t a so dali D'Albertovo veristično opero «N i ž a v a». V glavnih vlogah Thierry jeva (Marta). M a r č e c (Pedro), B a -novec, B e t e 11 o, Rus. Primožič, Ribičeva, Poličeva, Golobova in Kogejeva. Scenarij Uljaniščeva je bil kljub majhnim sredstvom zadovoljiv. Lep uspeh. Še dvoje jugoslovanskih opernih del nam je nudil letošnji repertoar: P. Konjovičevo «K o š t a n o» in J. Gotovčevo «M oran o», obe na osnovi folklora, toda na dva različna načina. «Koštana» je po zaslugi dirigenta M. P o 1 i č a. režije M. F r o m a -n o v e, vzornih solistov Zlate Gjungjenac-Ga-wellove, Be t et t a, Rusa, Gol ob o ve, Ko-g e j e v e ter zbora in orkestra dosegla v Ljubl jani mnogo večji uspeh kakor prej v Zagrebu in Beogradu. «Koštano» smemo imenovati reprezentacij-sko delo jugoslovanske operne literature. J.Gotovčeva «Morana» žal ni dosegla tako velikega uspeha, dasi bi ga od opere, ki je pisana v lažjem slogu za razumevanje, bilo gotovo pričakovati. (Dalje prihodnjič.) Novosti «Pomoč kristjanov.» 16 Marijinih "pesmi za mešani zbor in orgle; zložila p. Hugolin S a 11 n e r in Emil Hochreiter. Založila Jugoslovanska knjigarna, litografirala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena partituri 32 Din, posameznim glasovom pa po 5 Din. Deset pesmi je prispeval v zbirko p. H. Sattner, šest pa E. Hochreiter. Prve so zelo melodijozne, druge pa resnejše usmerjene, vse pa blagoglasne in ne težke. Naši cerkveni zbori jih bodo veseli. Priporočamo! Dr. Fr. Kimovec: Angel Gospodov. Očenaš. Cena partituri 2 Din. Prva pesem je ljudski napev, po Sloveniji povsod priljubljen, druga pa je umetna. Obe pa sta silno prikupni v harmonijah. St. Premrl: «Tebe Boga hvalimo!» Mešani zbor z orglami. Samozaložba. Cena partituri 4 Din. Barvita, vseskozi učinkovita umetna skladba. Moškim zborom priporočamo v nakup in izvajanje dva lahka zbora Z. Prelovea «Le enkrat še» in «O, daje roža moje srce!» Založba pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Zadruga «Sklad», udruženje neodvisnih hrvatskih skladateljev. ki izdaja skladbe svojih članov, je poslala v svet okusno opremljen album plesne glasbe, v kateri je priobče-nih 11 plesnih komadov R. Matza, II. Stanzla, V. Koščice, N. Totha. Partiture so pisane za klavir, pevskim društvom pa dovoljujejo avtorji in «Sklad», da lahko te plesne skladbe priredijo za svojo uporabo in potrebo. Instrumentacijo za jazz posoja zadruga «S k 1 a d». Klavirskemu albumu je cena 36 Din. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah, naroči se pa lahko tudi pri založniku «Sklad» v Zagrebu, Mesnička ulica br. 15. Razno t Srečko Albini. Dne 18. aprila 1933. je v Zagr/bu umrl hrvatski skladatelj in bivši ravnatelj tamošnje opere Srečko Albini. Napisal je več gledaliških del, med katerimi je žela največ uspeha, ne samo doma, marveč tudi v tujini (Avstrija, Nemčija, Italija, Anglija), opereta «Baron Trenk». Zadnje čase je osnoval «Naklado Albini», ki je izdajala prav poceni «šlagerje». Mnogo zaslug si je pokojnik pridobil za Udruženje in zaščito avtorskih pravic (UJMA) in le škoda, da mu je smrt preprečila nadaljnje sodelovanje v tem pravcu. Blag mu spomin! t Dragutin Doinjanic. Nepričakovano je prispela dne 8. junija 1933. iz Zagreba žalostna vest, da je zadela srčna kap odličnega hrvatskega kajkavskega pesnika Dragutina Dom j a nič a, velikega prijatelja Slovencev in naših kulturnih pokretov. Še pred kratkim nam je poslal pesmico za priobčitev v «Zborih», ker je imel z našimi umetniškimi krogi stalen stik. Priobčeval je svoje krasne lirične pesmi v vseh jugoslovanskih revijah in le žal nam je vsem. da mu je smrt ugrabila iz rok izredno plodovito pero. Ves jugoslovanski narod žaluje za svojim velikim sinom, Zagreb je odet v črne zastave, posebno je pa slovensko kulturno javnost bridko dirnila vest o izgubi svojega najboljšega prijatelja. Večna slava dragemu D. Domjaniču! Glasbena Matica v Ljubljani izda še letos album slovenskih skladateljev, katerih slike je narisal akademični slikar profesor Saša Š a n t e 1. iiOletnieo rojstva je obhajal v marcu učitelj glasbe v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu Vojteh H y b a š e k, ki je glasbeno vzgojil mnogo naših že v glasbenem svetu uveljavljenih glasbenikov. K 60letnici mu tudi «Zbori» iz srca čestitajo! V 8. in 9. številki «Zvuka» čitamo simpatičen članek profesorja Slavka Osterca o našem skladatelju Antonu Lajo-vicu. Na naslovni strani je dobro posneta skladateljeva slika. — Revijo vsem ljubiteljem glasbe ponovno priporočamo v naročbo! Operni pevec Josip Križaj, basist zagrebške opere in priljubljeni gost ljubljanske opere, je praznoval 251etnico svojega umetniškega dela. Čestitamo! Završanov pevski kvartet je imel aprila in maja 1.1. sledeče javne nastope: 5. aprila je iinel svoj 38. radio nastop s sodelovanjem pri večeru v spomin pokojnega skladatelja Antona Svetka. Pel je njegove skladbe: «Zaprta so njena okenca», «Kaj bi te prašal» in «Pod noč», ki jih je kompo- niral Svetek za kvartet, v katerem so sodelovali: Črnko Viktor, Svetek sam in sedanja člana «Završanovega kvarteta» Završan Janez in Skalar Josip, dalje «Vojakovo ljubico» in «Rožmarin». Predaval je o Svetku Ludvik Puš. Poleg navedenih Svetkovih pesmi je zapel «Završanov kvartet» dr. G. Ipavčevo «Planinsko rožo» in «Oblačku», ki sta bili v Svetkovih časih na stalnem programu in jih je pel tudi navedeni «Svetkov kvartet». — V nedeljo 9. aprila t. 1. pa je nastopil kvartet devetintridesetič v ljubljanskem radiu ter je pel izključno narodne pesmi, ki so vzbu jale veliko veselje pri dopoldanskih poslušalcih. — V dneh 29. in 30. aprila t. I. je pel «Rdeče-križarjem», ki so imeli v Ljubljani svojo redno skupščino. Vsem udeležencem, bodisi i/, južne Srbije, bodisi iz Novega Sada in od drugod so naše lepe slovenske pesmi zelo ugajale in jih je moral kvartet še in še dodajati. Osobito v Kazini na Bledu, kjer je pogostil skupščinarje ban dravske banovine, je prispelo navdušenje do vrhunca. — 12. maja 1.1. je sodeloval kvartet pri koncertu v proslavo Materinskega dne, naslednji dan pa pri akademiji Narodno strokovne zveze, ki je bila v dramskem gledališču. Obakrat je bil njegov nastop odličen. — Naposled je imel kvartet 25. maja 1.1. svoj 40. radio nastop. Pevsko društvo «Lipa» v Slovenski Bistrici. V Slovenski Bistrici se je po večletnem zastoju vsakega petja lansko jesen ustanovilo pevsko društvo «Lipa» in se takoj včlanilo v Ipavčevo župo v Mariboru. Dne 8. aprila 1.1. je društvo priredilo svoj prvi koncert. Društvo ima moški zbor (20 pevcev) pod vodstvom Emila Ulage in mešan zbor (35 pevk in pevcev), katerega vodi Vinko Ž i v k o, ki je obenem predsednik društva. Na tem koncertu so se pele večinoma starejše umetne in narodne pesmi in sta oba zbora žela od strani občinstva veliko priznanja; morala sta ponavljati več točk. zlasti je ugajala Neclvedova «Nazaj v planinski raj». S svojim prvim nastopom je mlado društvo pokazalo, da je življenja in napredka zmožno. Štiridnevno koncertno turnejo po Koroški je priredil v maju oktet pevskega društva Ljubljanski Zvon. Koncerti so se vršili v Brnci, Celovcu, Št. Janžu v Rožu in Žitari vasi. Bili so povsod izredno številno obiskani, poleg koncertantov so nastopali tudi domači koroški zbori. Pevo-vodja okteta Dore Matul in oktet sam sta s svojim lepim narodnim propagandnim uspehom lahko zadovoljna. 70 let je dopolnil češki glasbenik slikar in literat L.Kuba. Njegovo življenjsko delo je 16 zvezkov edicije «Slovanstvo ve svych spevech». V hrvatskem glasbenem življenju se je pojavil nov dirigent v osebi ženske Ivane F i s c h e r, ki je iznenadila poslušalce s svojim nastopom in rutino. Direktor beogradske opere Stevan Hristič je praznoval 251etnico svojega skladateljskega dela. Čestitamo! Ves glasbeni svet je slovesno praznoval lOOletnico rojstva nemškega skladatelja Johannesa B r a h m s a. Gerhard Krause, mednarodni kritik, je predaval v Ljubljani o sodobni madjarski in poljski glasbi. Češkoslovaško pevstvo se z veliko vnemo pripravlja na svoj pevski festival v letu 1934. (Smetana-Dvorak.) Slavni češki dirigent Vaclav Talich, Ljubljančanom znan po svojem delu v naši operi in Slovenski filharmoniji, se je srečal z Abrahamom. Naše iskrene čestitke! Iz uredništva in upravništva V tretjem zvezku letošnjih «Zborov» objavljamo v glasbenem delu M. Rožančev moški zbor «llčere svet», dva mešana zbora, in sicer S. Koporčev «V e t r i v polju» in Kendov «Vlahi», p. II. S a 11 n e r j e v o «L e g e n d i c o» za dvospev s klavirjem. — Prihodnjič objavimo «Vesele p j e s m e» M. T a j č e v i c a. Književno prilogo smo morali to pot zaradi pomanjkanja denarnih sredstev stisniti na štiri strani. Ako bodo naročniki v tekočih mesecih poravnali svoje obveznosti nasproti listu, izide prihodnja številka v normalnem obsegu. Takrat tudi priobčimo pregled minule koncertne sezone. Podpirajte «Zbore», pridobite jim novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Pevca» in «Cerkveni glasbenik»! Urednikov zaključek 10. junija 1933. Letnik IX. Z bon-1933 sSi.3 a Jfcere svet. Dr F!r. Fh&seretv. JIitcLcurvtirio M, Rožanc (PMo/bjuJ Moški zbor nm Miu ni rifjs/u- TJ r noc, ptxt o-Jcnodra pr pride mar - si ^ m M t vfjjr ¿irrr.frt-^T z C0&-/TCICO se po-oo-var-7al, doJtCer se n cresc. m t, de-Alico ■se popo- vai-jai, dokler se na — poči zor. f^T ma ti & vil i ossicc i tefc^L a d ^ r r dokler se na - , »o cz ¿h > N^fM y 1 » T Bas-solo jnooLezrccto i »'K r-V- \ J1 <---v-*--J) i- R T P fr~I> i ^ y < ^——1-k— To je zi 4---fr— ^ » 1 / J m . r\ >edel o - če stari, J> I i „ T h S> J. ^ —J— r V * t\ sla - ri o-Če, ft-j j> j =\ ^ ' 7 ff-tl' f H— je zve - de i o - če stari, Tt' kdA*,. L J -P J. -M- J J 1 r i t ^ -' ' ■sta - /-t o - - če, si - - vi d:-J J'-—J J>. To wff=s==t=r zvedel o-ce, stare i tf o-ce j sc-vi m M cne^c. l c p t h*r-s-s-^F-ft rt vkrč - yat svojo -i M ¿e - po hčerko izi svcc- j J J) J J vz moz, kro, geti, kre -godsvo - jo Jcre -prod, - po hčerko in sva- poco meno P tí m i £ t ,Ti -ko bos pri o -kniz sla. - let, Jcadarnzimo.hoclil bo, I fFtt D i) J) t) t) i- *>+—aEEi¿ i m ak' ponoči go - vo-ri - Icc ffi J ,i ¿ -jzoziyüzivasvala ho,s,. Mm p J t . r vas'- vet - Zet bos> atJc' po m i ct va¿ ÉmÉ i r N mt TT Jfylle&jro znoc¿&2~ccto hi - so bodem ti ogradil, zi - dal zid bom, krog in krog, hi-so bo-dem, ii o - gra-dil, zi -dal zid bom krog in krog, paco txZ'cuscellvrrrlrido hi — — — so SE* Ú 0 1 gra - - - cZil, ct* I = / spu, -siilbom o -eres c. -ho - Zihise svd-la-na,. da Za/aZ ho,. - hol' íSÉIÉ i ¿•E/áEta-, rJ—~ J-fe ofe led al f ff f ■spusZil hoi vrt o - ko - Zi hi - Še suZ - Zona, P P i XI i i sZa-ri hi-šnibom u-JcazaZ, da ho spcc-vaZa, s ¿e -hop'- M É P B lp- p * k r colla, jocarie slari hi - sni vc-ha -2>ccZ, d^h^ spet-vejda, s ie J à à ± m r p p P' pr r Jf\ Jr jyoc'o cccoellercutdo ejooi jaoco cdZai'gando j J J j tfjhP j j j* _J 4«£ » 1 OK' r ""r-11 p p f r. ' g g r „filari o - ce, o-ce l/a - hi, 1/aJbi o - J> J> J J -nP J J J f p p r f r ^ creso. m J) M É S s empliee - , tit \j n^vrt kos £ ____ nakos, ^/.j.ïi' ^ J j j>'J in ,j) J j> j) j j» i> n ¡y «jt - 9 r . , r y r r «F 'ojtrobo za&id,pri-ne - sel, za. p ese-ta, kruha. 'M. hoj - - tro ne - se f f: Jcruc - - — ^cz- creso. 4 xfoco aliar or. più celtajyj. e cdtccc. j) Jl ?ocf ^ -— Mí hi -snameni davno no - si pisma,sp¿a-cčaio i*o -JrZ ...................1 /f^t'Mi pisma sp la-< X ■■T- Tempo I. . cr&so. J iJ)JiJ.-hft Jnr. »- ¿7 -ko no - c te, da ne, IwtJa Ji 11 J i J-rt-J r, r 1 p j [ zzrt - de vecpod < ¿ . i , ? - Jcno Tj^-bi^moj, r r P —"Í f* r r f ft 1 Ji 1, gT , Jl . J J I, J) üJ° ^ za'. ^ r1 r rr 1 že-m - - co * m , 1J .T 'P ECJtf UT'E pT--^1 daj-te drag-mu,, çjurbi o - oe, me na, dom, t' iJ> J» J J iJi^riiy^j =. MJJJ ! 'P Lj u#==vip gyn» € dim. paco lœrt/o /3\ za že-ni--c*? dajte drag-mtc, ¿/ubi o —če, me rue do mL LelniklX_Zbori ^1935 _Jfc.dA /Sopran Mi Tenor Bas Ueiri v polju, ¿'/Srečko Jzosovel /Srečko Kop ore (ßxzsaJk) Žiztemo, nežno. . , h* i Ve - - tri vpotju. mr__ l>r J' J j) \ t ^pr pip Ve - -tri v po - tju su -f » rrtf Ve - - - trivpo - Z/u, ve - trt v po - Z/u /r p Mr ipgjg-* * • 7 • v* • »v» • V t T ¿te - - tri v po - Z/u su-mi - Jo, su-mi - -Jo v po - t/vt, v po - i up "f ^ 11,J M J'tjpr Pr % p p p »i ■"if . _______. . & su -mi - Jo, tret-ve mehko va-Zo-vi -Jo. /Jon - cevctoti-ncdijt&sči, p j) j) p rj ■ \>4 4 «L j i V pjglpi o. /Jort - <&v dolinaJiJrfe&či, mi - i - - Jo, tree-ve mehJco va-to-m - Jo. /Son Ž ' P*B C f vS-^6 - -Jo, tree-ve f "f f T T mehko va-lo -vi ft fl bP fp ^p 7/tCj vpo -J/vtj trat- ve mehko va-lo-vi - jo. ¿T r it i n^p i» 'h u I ü Jtaj, Jc oö ^ daleč ti, Jta/?- ji m & P Jtq/i Jca/ fhkf- . p p p r 'r—^rt^ dcdečti, Jca/ i t? ± Jca/, ka/, ce si cfatCec tv? /Jon — ce veti oKr, I|F- f P P f ly v dolgrdiplascdi si¿- 3 i r» 2/ me-Ao — vi no ornea l jw llá _ , r ^ , r f 'r ¡ I r e j e r P & pod pcbsho jnedo, v dolgiApZascih stdmeniJign r p p r PPT PP Ane-TdAgredó,Al¿om sklo-n}e- no gloc — ,, jla-vó. lisi z-zncc-jo vi-so -Aoie- i J »i i i_i J J .i «■ ■ i ■iTfi1 W i' ff ufe - . .. , ~~T ¿77- drži -jo se žet -lo- sino, oZdzu Ao — It in dr-z¿-Jo 5"pi-ščal-Jca, -mi na, asZnihjredóy vído - bit-AiA sino-Adhgre- Zme-ho - vi pod pa-s!wgredó,vdolgihplo&cihsiiJwe-nihgre- ti J L I J jtJ JÜ3 J -J-1-J/l 1 vi r t f xoa gre-dó ù Mf / i 1 m cj p f 'u g.....p —r rf pi-čkct-jo še za. i> ÍH 1- J) rjT i J» ' p—i—^—*-?—* »1 P-1 P -1-»- S 11 1 r i t=t ' 1 1 ' p t" 1 j" M Priloga, Zborom ** Ï933 M. (/lets lílccuir jbegendiccL . Uí>vcb. Î r u r É rn r c p r - ta, g e-sta.,_ ki&e pre -ko ne — ha,_ pne, v kakšna. "00k è=m I t s ne - pozna-rta me -sta se po i¿ - síi ce-sit gre? W % r r r i — sta, ce - eta, de - te mo -je , — 1 i 1 1.1 1 1=1 Ti - sit čas, Ico u 'j. iJ! . 1 H —a -- é r ' >v-ziej2i hlev - cu-----1— --w"t- se rodil je ■l. JBj j =i -o i bo -žfi /Sût, Ij J J J - —is -s- A -* J =} —^ir W"f i— M j ¿ 1 ^ f J—=i fj —i - • .--4--^-M-r—4- m ==i —j-—J—« so Jt ry e-m K. '-f~ 1 Iri-je Jzrcc - Z/i z dal/ - ' ' Ji- rtih, dal/-2tih jj J-j-- 'o -Jcr-cc --J=iT -—e)-' -jin, I i 1 pü ié-s r ¥-1 F* -1- f j é H— k R| H' i ^^ ï 5 i * -d-Ifrf-- ' i ' -S a •- ^- sa- A? /z« 5- «so c/ct -...... -r-o -2 • r 1 - - ve, '' 1 f * 0 r r Í H l-- P f # # -- .. ¿r» rlLib k —1-- v il* r # 4t, i g- * -r i 1 ----1 y ' - 1 rl se Me - -f---j-- sti, J II ¿ rt :< I..1 ^ J- Hm A J =4= ¡M4 -#- 2 * J J 3 éz J t f 1 -gJ gl- L-3-<5-L r^f-j—f r * * i i « f—TT r *r ==» rz - -fjtfr P 1—f9-1 ggfggggggfrr ~ti"C — — je j igfg ggg egg gee i » # f t= /i i tt, — i—Trr \r\i v r> r-1 '.Jegiísu so Šli, i,m-m mm, y Elf o; A *- f f f mm f—f- 1= m p-- qp frl ? A f V i\ \ miz ¿o 1 » - =1 r 2?occos t i i 1 - t h ^ j w i * i i i irt -je. krcc -2f¿ hi in in in m ti* - — kac/ k* ¡-i-F? ; ■ ■ r 1 Je - Zru, - sit so « J J J J 1 -gi- y ¿'t' ______—«. 1 1 I I » i* f f vp tjaaa aaa= ga a 333 f- • 1 i±== k i t i p il« - 'R ^ i ¡F ---1 ^— T 1-1--s-1 ft^ i J i .=M Je - Zrti - »so -1- ¿y , J J==|j r -i-r- r -,- - r f- ?— P -0- —----------- ■ -j-1- v ■ ■ ■_:_:____ o. z o. z. CARINSKO ■ POSREDNIŠKI IN SPEOICIJSKI BUREAU LJU BLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavka: GROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na «sah aiastlh tu« In Inosamstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E za promet ekspresnlh pošiljk V I N A R N A DRUŽBA Z O. Z. ^ LJUBLJANA GAJEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK) Toči vedno strogo Izbrana vina. Vsak dan popoldne ob 5. url sveže pripravljena perutnina. Priporoči j i v o. V SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ. TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernova ulica št. 60 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA 2457, 2548. 2706 in 2806 (v lastne» poslopju) Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kaponov, nakazila v tu- in Inozemstvu, safe - deposits itd. itd. m LITOGRAFIJA . OFFSETTISK — CEMAZAR JOSIP—— LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOORAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE P R I L O O E „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR JOSIP - AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA Kl ,MA VSE SLOVENSKE KONGRESNI TRG 9 ,N TUJE MUZIKALUE POŠTNI PREDAL 195 VEDNOVZALOGI |§ Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO ±n WADLER«-„GRITZNER", gvicarsk^pletilni wDUBIED". Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu PreSernovega spomenika, ob vodi Lepe opreme, ngodno odplačevanje! ^t!™ Tvornica tambunc t ——— i P. BOGDANOV & Co. f LJUBLJANA Cojzova cesta st. 9 8 priporoča svojo bogato za- 5} logo tamburic in sorodnih g glasbil in izvršuje vse v to ^ stroko spadajoča dela in | popravila skrbno in hitro. | Cene konkurenčne! Zahtevajte cenike l ^ Šolske in koncertne violine gitare, mandoline, citre in vsa druga glasbila, strune, glasbene potrebščine in muzi-kalije dobite v najboljši kvaliteti po konkurenčnih cenah pri tvrdki minka modic LJUBLJANA Kopitarjeva ulica št. 4 L „A«S P L I T» E R —■■■■■■■■■■^ ■"T i" sprejema vsa naročila vsakovrstnih I i A f\ šopkov, žalnih in jubilejskih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Društva imajo popust. Za cenjeni obisk se priporoča IVANKA BENEDIK LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 8 O Nasproti kopališča „Slon". Kadar se mudite v Ljubljani, ne pozabite obiskati Buffet - restavracijo SLAMIČ Za vsa jedila se uporabljajo meso in izdelki iz lastne velemesarije in tovarne mesnih izdelkov in konzerv. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6. SRAJCE modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice, damsko perilo modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izberi in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl. Perilo po meri ! Velika zaloga čipk! mhos karnicnik LJUBLJANA, Stari trg št. 8. Izdaja ¡11 zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" t Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografira Čemaiar Josip. Letna naročnina za kraljevin« Jaeoslavijo 60 Din. za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrug dolar. Pomnolevanje partitur, litografiranje posameznih glasov je p« zakona prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so narotila notni material dotične pesmi za ves zbor.