Št. 2 (16.347) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 oa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja števila, r, partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _____________________ TRST J'' IX040 / 72 0 _____ GORICA-Drevored 24: 04815 -^8' 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28-Tel. 0-1 w '■ '00______ Internet: htfr- /,.vw. . .vitf/ e^noil: redakcija@P'in,cnKi.it 1500 UR 0,77 € POŠTNINA PIAČAJ4A V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20,1), legge 662/96-filiale diTrieste NEDEUA, 3. JANUARJA 1999 Rezek krik na pomoč Breda Pahor Firence, ki med italijanskimi umetnostno-zgo-dovinskimi središči upravičeno zasedajo posebno mesto, je zadnje čase tudi verodostojen odraz današnjega vrednotenja umetnin in spomenikov preteklosti. Na mesto ob Arnu se je pred desetletji znesla celo domača reka, nad izjemne dosežke ustvarjalnosti preteklih stoletij se je spravila tudi mafija z atentatom maja ’93, svoje pa so nedvomno prispevali tudi tisti, ki so se želeli naužiti njegovih lepot. V Firence se namreč letno zgrinja na tisoče in tisoče turistov, ki si vestno skušajo ogledati čim-več znamenitosti in obresti pomnike njihovega nekdanjega blišča in ugleda. In prav vnemi številnih ljubiteljev Firenc in njenih zakladov so posredno pripisali del krivde za zadnji dogodek, ki je glasno zazvonil kot alarmni zvonec. V novi Michelangelovi zakristiji Medičejskih kapel je s stebra lanterne na tla padel kos marmorja; ker se je zgodilo ponoči, ko v sicer dobro obiskani kapeli ni bilo nikogar, lahko strokovnjaki razpravljajo samo o materialni škodi in seveda o vzrokih nesreče. Preiskava bo razkrila resnične vzroke, zaenkrat pa se v Firencah vneto govori o morebitnih in posrednih. Med temi je v osredju splošen odnos do spomenikov neprecenljive vrednosti, odnos pa zadeva tako »pristojne« kot vse ostale. Po besedah toskanskega skrbnika za kulturne dobrine je v splošnem zaščiti in obnovitvenim posegom na raznih z umetnostnega ali zgodovinskega vidika pomembnih objektih namenjenih odločno premalo sredstev. Zaradi velikega povpraševanja pa istočasno pristojni zelo neradi zaradi popravil zapirajo versko-kulturne spomenike. In že smo pri kvarnih posledicah nenasitne želje domačih in tujih gostov, da bi obiskali vsak zanimivejši ali vabljivejši kotiček. Po dogodku v novi Michelangelovi zakristiji so ponovno objavili podatke za leto ’98, v katerem je državne muzeje v Firencah obiskalo skoraj 4 milijone oseb. Podatek je razveseljiv in zaskrbljujoč obenem, saj je mesto težko kos takšnemu razcvetu kulturnega turizma. Ob nujnosti, da zakristijo čimprej popravijo, je zato prav tako nujno rešiti osnovno vprašanje, ki ne zadeva samo Firenc: gre za ustrezno zaščito ver-sko-kulturnih spomenikov pred njihovimi sovražniki in tudi pregorečimi prijatelji. EVRO / BANKE V TEH URAH IZPOPOLNJUJEJO ŽE ZADNJE TEHNIČNE OPERACIJE Veliko pričakovanje za jutrišnji krstni nastop nove evropske valute Belgijske banke so se preizkusile že včeraj - Drevi prvi debut na avstralskih trgih BRUSELJ - Medtem se ko bančniki v teh urah mrzlično pripravljajo na jutrišnji debut evra (samo v Italiji jih je čez konec tedna na delu kar 30 tisoč), so ga že včeraj uspešno preizkusili Belgijci, saj so bile njihove banke odprte. Največ pričakovanja pa je seveda za jutrišnje odprtje finančnih trgov, kjer se bo novorojena valuta prvič srečala z dolarjem in jenom. Poznavalci napovedujejo, da bo prvi dan na trgih v znamenju previdnosti, vendar ne dvomijo, da se bo evro vsaj na kratek rok okrepil. Njegov prvi uradni nastop je predviden že za danes ob 19. uri po našem času, ko se bodo kot prvi odprli finančni trgi v Avstraliji. Na 8. strani RAGUSA / VČERAJ NA POKRAJINSKI CESTI ZA COMISO Mafijska morilca ubila pet fantov Kaže, da se je krajevni klan maščeval mladim in uspešnim tekmecem VITTORIA (RAGUSA) - Poimenovali so ga za vodnjak miru, postal je prizorišče nasilja, smrti in prezira za človekove vrednote. Blizu »vodnjaka miru« v baru na pokrajinski cesti iz Vittorie v Co-miso je namreč včeraj zvečer obležalo v krvi per fantov, ki so bili žrtev mafijskega nasilja. Umorila sta jih hladnokrvna morilca, ki sta jih presenetilav baru, kjer so posedali ob kavi in časopisu. Akcija je bila zelo hitra. Morilca sta prišla v bar ob pokrajinski cesti blizu črpalke Esso. Očitno sta dobro poznala žrtve, ki niso slutile nevarnosti. Killerja sta izvlekla pištoli in z dobro pomerje- nimi streli pobila vseh pet fantov. Kaže, da sta bila tako hladnokrvna, da sta pred begom še vsaki od žrtev sprožila strel v tilnik. Žrtve napada so bili Angelo Mirabella, Claudio Motta, Salva-tore Ottone, Rosario Salerno in Rosario Nobile. Vsi so bili med 20. in 30. letom, imeli so nekajkrat opravka s pravico, vendar za manjša kazniva dejanja. Možje postave pa so jih nadzorovali, ker so sumili, da so vpleteni v razpečevanje mamil. Po oceni preikovalcev so bili fantje žrtve svoje podjetnosti in postopnega uveljavljanja v svetu organiziranega kriminala. Zdi se, da so si hoteli priboriti svoj prostorček na območju, ki ga nadzoruje mafijski klan Carbonaro-Do-minante. Ta klan je sicer v težavah, saj je doživel v zadnjih letih nekaj hudih udarcev, pod pritiskom varnostnih sil so se mnogi njegovi pripadniki skesali, pred enim letom je porotno sodišče v Sirakuzah obsodilo 102 pripadnika klana (porotniki so prisodili 18 obsodb na dosmrtno ječo in sko-pno 620 let zaporne kazni), prav zato pa naj bi bil odgovor proti mladim, ki so ga ogrožali, tako krvav. Klan naj bi hotel jasno in krvavo sporočiti, kdo gospodari na tistem območju. Lani prestregli 1000 ilegalci inad cev GORICA - Mejna policija na Goriškem je v lanskem letu prestregla 1.041 ilegalnih priseljencev, zasegla 76 vozil in priprla nad 30 vodnikov. Največ ilegalnih priseljencev, kar okrog 60 odstotkov, je prišlo z območja nekdanje Jugoslavije, v zadnjem času s Kosova. Podatki še niso dokončni. Na 6. strani Illy »sejal« tudi na Silvestrovo TRST - Tržaški občinski odbor je delal tudi na zadnji dan minulega leta. Se tik pred začetkom Silvestrovega večera se je zbral in odobril kakih 70 sklepov. Med drugim je sklenil, da se stavba opernega gledališča Verdi prepiše na novoustanovljeno fundacijo, podobno kot dvorana Tripcovich, ki pa jo bo to teto uporabljalo italijansko Stalno gledališče FJK, saj je poslopje gledališča Rossetti v popravilu. Občinski odbor je odobril tudi načrt za odprtje novih otroških jasli. Na 3. strani V Sloveniji ne segajo pogosto po orožju LJUBLJANA - V Sloveniji ne segajo pogosto po orožju, poleg tega je relativno malo imetnikov orožja (izrazito prevladujejo lovci), skrb pa vzbujajo podatki o vse večjih količinah odkritega oz. zaseženega nezakonitega orožja. Delež kaznivih dejanj, pri katerih je bilo uporabljeno strelno orožje, pa je razmeroma ustaljen in v zadnjih petih letih ne narašča. Po podatkih javnomnenjske raziskave velika večina (84, 5%) anketirancev ne bi kupila orožja, če bi bilo v prosti prodaji. Na 2. strani FIRENCE / NOVA MICHELANGELOVA ZAKRISTIJA Poškodovana mojstrovina S stebra lanterne je ponoči na tla zgrmel kos marmorja FIRENCE - S stebra lanterne v novi Michelangelovi zakristiji Medičejskih kapel je na tla zgrmel kos marmorja. Ker se je zgodilo ponoči, v sicer dobro obiskani kapeli ni bilo nikogar. Poškodovani objekt so zaprli za oglede (f. AP), pristojni pa so izjavili, da ga bodo odprli že čez teden, ko bodo pod kupolo in lanterno namestili nekakšen varnosten strop. Vzroki nesreče še niso znani, govori pa se o dotrajanosti strukture, ki je podvržena množičnemu obisku in raznim zunanjim faktorjem. Slišati pa je tudi kritične glasove o neustrezni zaščiti versko-kulturnih spomenikom, kateri se namenja odločno premalo sredstev. Na 8. strani SMUČANJE / VČERAJ V MARIBORU Slavje Gergove in VVachterjeve Izpeljali superG in veleslalom - Danes na sporedu slalom MARIBOR - Po petkovi prekintivi čarke) . V veleslalomu pa je bila naj-zaradi megle so včeraj v Mariboru boljša Avstrijka Anita VVachter pred izpeljali kar dve.tekmi za svetovni po- Švicarko Sonjo Nef in rojakinjo kal. V jutranjem supeveleslalomu je Alexandro Meissnitzer. Italijanka zmagala Nemka Hilde Gerg pred roja- Compagnonijeva je bila šesta, Sloven-kinjo Martino Ertl in Avstrijko Micha- ka Pretnarjeva pa osma. Danes bo na elo Dorfmeister (na sliki vse tri smu- vrsti slalom. ČEDAD / V SREDO POPOLDNE V GLEDALIŠČU RISTORi Tudi letos tradicionalna prireditev Dan emigranta Na pobudo slovenskih orgonizocij videmske pokrajine ČEDAD - V gledališču Ristori bo v sredo, 6. januarja ena najbolj priljubljenih prireditev Slovencev v Italiji Dan emigranta. Letošnja prireditev se bo zaCela ob 15. uri, slavnostna govornika bosta predsednik deželnega sveta FJK Antonio Martini in predsednik Zveze slovenskih emigrantov Dino Chiabai. Kulturni program bo domače, beneško zasnovan, kot je že običaj, tokrat pa mu bodo pridali še šCepec rezijanskega ljudskega izročila. Tudi tokrat bo zbrane v čedaj-skem gledališču zabavalo Beneško gledališče, ki je pod vodstvom režiserja Marjana Bevka pripravilo delo Marka Predana Beneški petrol (na sliki Beneško gledališče iz našega arhiva, f. KROMA). V delu, ki ga pa bo pretežno zaznamovala glasba, pa bodo nastopile skupine Nove stazice, Beneške korenine in rezijanski folklorni ansambel. Dan emigranta je nastal, kot izdaja ime, na pobudo slovenskih emigrantov Benečije, ki so morali za zaslužkom z doma. Srečanje so prirejali ob zaključku božično-novo-letnih praznikov, ko so se emigranti vračali v kraje, kjer so dobili delovno mesto. V letih so se razmere spremenih in z njimi tudi tradicionalna vsakoletna prireditev, ki jo sedaj organizirajo slovenske organizacije videmske pokrajine. Ohranila pa je eno bistvenih značilnosti, zaradi katere je nastala: gre za srečanje Slovencev, ki živijo na območju videmske pokrajine in z njo potrjujejo in krepijo svojo identiteto. LJUBLJANA / NAJVEČ JE LOVSKEGA OROŽJA Slovenci ne segajo pogosto po orožju Orožja ne bi kupili, tudi če bi bilo v prosti prodaji - Trgovina z orožjem pa cvete LJUBLJANA - Čeprav je v svetu oboroženega nasilja vse več, Slovenci v matični domovini še vedno ne segajo pogosto po orožju. Poleg tega je v Sloveniji relativno malo imetnikov orožja (po uradnih podatkih približno dva odstotka), skrb pa vzbujajo podatki o vse večjih količinah odkritega oz. zaseženega nezakonitega orožja v minulih petih letih. Med tistimi, ki imajo v Sloveniji uradno prijavljeno orožje, izrazito prevladujejo lovci, kar je po mnenju strokovnjakov posledica tradicije lovstva na Slovenskem. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je tako imelo konec novembra v Sloveniji 38.296 občanov prijavljenih skupaj 85.669 kosov različnih vrst orožja. Naj- Unz26 ranjenih v požara LINZ - V požaru, ki je v noči na soboto izbruhnil v kletnih prostorih večstanovanjske hiše v avstrijskem VVelsu na Zgornjem Avstrijskem, je bilo ranjenih 26 oseb. Poškodovane, med njimi štiri otroke, so zaradi deloma hujše zastrupitve z dimom, pripeljali v bolnišnico. Vzroka požara še niso ugotovili. (STA/APA) VIDEM / NAD REKO NADIŽO Osemnajstletnika rešila drevesa Pri Palmanovi pa je življenje izgubil 43-letni avtomobilist NOVICE Stoletnica planinstva v Kranju KRANJ - Sredi julija bo minilo sto let od ustanovitve kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Prireditve se bodo vrstile vsak mesec do julija, osrednja bo maja, na njej bodo razvili nov društveni prapor, julija pa se bodo na Kališču srečali planinci. Na vrhu Storžiča bodo skupaj s planinci Jezerskega in Tržiča odkrili orientacijsko ploščo z označbami smeri proti bližnjim in daljnim goram. Ob stoletnici planincev v Kranju bo Pošta Slovenije izdala posebno poštno znamko z motivom Storžiča. Ob jubileju se bodo tudi spomnili vzpona prvih dveh Slovencev na Everest pred dvajsetimi leti, Andreja Štremflja in Nejca Zaplotnika. Prijavila izkoriščevalce BOLOGNA - Doma v Mol do vi je pustila moža in dva otroka, v Italijo je odšla v prepričanju, da jo čaka dobra zaposlitev, čakala pa sta jo pločnik in pretepanje: organizacija, ki jo je prepeljala k nam, jo je namreč zatem za nekaj milijonov prodala drugi skupini, ki jo je izkoriščala. Mlada Moldovka pa se je oktobra lani uprla, skušala je zbežati domov. V Trstu jo je ustavila policija, ki jo je pospremila v bolnišnico, kjer se je naposled odločila za sodelovanje z agenti, vse jim je razkrila. Tržaško pravdništvo je začelo s preiskavo, ki se je sedaj zaključila z aretacijo petih oseb, štiri druge pa so prijavili pod obtožbo, da so omogočili ilegalen prihod v državo s ciljem izkoriščanja prostitucije. Aretacije so opravili policijski agenti iz Bologne in Raven-ne, za zapahi sta se znašla dva Slovana, stara 33 oz. 26 let, ter tri ženske (22-letna Slovanka, 25-letna Albanka in 35-letna Moldovka). VIDEM - Vozniško dovoljenje je imel novo, prav tako tudi avtomobil, izkušenj tudi ni mogel imeti prav veliko: vse to bi terjalo še dodatno previdnost, a 18-letni Cristian Pavan iz Čedada na vse to verjetno ni mislil, ko je pritiskal na plin. V zameno pa je imel zvrhano mero sreče, saj so mu življenje dejansko rešila drevesa, ki prekrivajo pobočje nad reko Ne-dižo, iz nevarnega in neugodnega položaja pa so ga potegnili gasilci. Mladi Pavan je s svojim malim vozilom Y10 s ceste blizu rimskega mostu pri Premariaccu zapeljal predsinočnjim. Precej globoko pod cesto se vije Nadiža, avtomobil se je ustavil nekje na sredi strmega pobočja, kotalil se je okrog osem metrov, prav takšna razdalja ga je ločila od vode, zadržala so ga drevesa. Pavan pa si sam ni mogel pomagati, vozilo se je obrnilo na streho. Počakati je moral na gasilce, ki so se precej namučili, predno so ga osvobodili in mu pomagali na varno. Po vozilo so se vrnili včeraj zjutraj, trudili so se okrog tri ure, nakar so ga naposled potegnili na cesto. Takšne sreče pa ni imel 43-letni Pie- tro Paschetto iz kraja Pertegada di Lati-sana, ki je prav tako zapeljal s ceste, a mu je bilo to usodno, čeprav ni padel v noben prepad ali kaj podobnega. Paschetto se je peljal po avtocesti v smeri Benetk-Vidma, ko je v višini Palmanove (-kjer se avtocesta A4 priključi z A23) izgubil nadzor nad volanom, nakar ga je zaneslo s ceste, pri čemer je padel iz vozila. Umrl je med prevozom v bolnišnico. Izvide je opravila policija iz Palmanove. Maročanu zažgali avto VIDEM - Plamene, ki so na Silvestrovo zajeli avtomobil nekega 34-letnega maroškega priseljenca iz Čedada, so pogasili šele gasilci, ki pa precejšnje škode niso mogli povsem preprečiti: za popravilo bodo potrebni štirje milijoni lir. Na kraj so prišli tudi karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Plameni pa niso poškodovali samo avta, temveč tudi poslopje zavoda za ljudske hiše lacp, pred katerim je bil parkiran, in sicer na Drevoredu Garibaldi-Osoppo v zhodnem predelu Vidma. več, skoraj dve tretjini, je lovskega (64, 6 odstotka), tretjina pa varnostnega (34 odstotkov). V svetu narašča nezakonita posest orožja, ki se praviloma zlorablja v kriminalne namene, razvejano je tihotapljenje orožja prek državnih mej, pogoste so tudi kraje policijskega in vojaškega orožja. V Sloveniji je v minulih letih naraščala predvsem količina zaseženega ali najdenega orožja, zlasti na meji s Hrvaško. Kljub temu pa je bil v letu 1997 delež nezakonitega orožja, ki so ga policisti odkrili v notranjosti države, že skoraj enak kot delež odkritega orožja na meji. Policija je namreč leta 1997 zasegla dvakrat več orožja kot leto prej, od tega je bilo največ hladnega orožja, pištol, plinskega orožja, pušk, lovskega orožja idr. V prvih osmih mesecih leta 1998 je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1997 npr. poraslo število nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Delež kaznivih dejanj, pri katerih je bilo uporabljeno strelno orožje, je sicer razmeroma ustaljen in v zadnjih petih letih ne narašča. V letu 1997 je bilo strelno orožje uporabljeno v 319 kaznivih dejanjih, najpogosteje pri kaznivih dejanjih umora, poskusa umora, povzročitve splošne nevarnosti, prisiljenja, ogrožanja varnosti in ropa. Zanimivi so tudi podatki, da pri storitvi kaznivega dejanja strelno orožje uporabljajo skoraj izključno moški, povečini stari od 30 do 60 let. Delež tistih, ki so pri storitvi kaznivega dejanja s strelnim orožjem pod vplivom alkohola, je razmeroma majhen. Samomorilci zelo redko posežejo po strelnem orožju. Tudi število nesreč z orožjem v Sloveniji precej upada. Veljavno zakonodajo o orožju iz leta 1981, ki je razmeroma restriktivna in deloma zaslužna za dokaj ugodno stanje na tem področju, bo v bližnji prihodnosti nadomestil nov, sodobnejši, a tudi bolj restriktiven zakon, ki bo usklajen s politiko Evropske unije (EU) na tem področju. Zakon naj bi dopuščal razvoj dosedanjega udej,-stvovanja Slovencev v različnih lovskih in strelskih organizacijah, posamezniku pa omogočil, da se v primeru ogroženosti ustrezno oboroži. Med bistvenimi novostmi pa bodo poleg nove razvrstitve orožja in več orožnih listih tudi strožji pogoji za izdajo teh listin. Zakon bo zelo restriktiven in strog pri odvzemu orožja in orožnih listin: postopek za odvzem bo lahko sprožen že, če bo kazalo, da je posameznik nezanesljiv. Na področju prometa z orožjem bo trgovcem z orožjem predpisal strožje osebne in tehnične pogoje za opravljanje te dejavnosti, uvedel pa bo tudi civilna strelišča, kjer bodo lahko streljali tudi posamezniki brez orožnega lista, odgovornost za varnost pa bodo morali prevzeti upra-vljalci strelišč. In kakšen je v Sloveniji odnos do orožja? Po podatkih javnomnenjske raziskave, ki so jo izvedb v začetku letošnjega leta v centru za raziskovanje javnega mnenja Inštituta za družbene vede pri FDV, se Slovenci z orožjem ne čutijo bolj vame. Velika večina (84, 5 odstotka) anketirancev ne bi kupila orožja, če bi bilo v prosti prodaji, kupil bi ga le vsak deseti (9, 7 odstotka anketirancev). Večina anketiranih (57, 8 odstotka) pa meni, da veljavni zakon o orožju omogoča dostop do orožja preširokemu krogu ljudi. (STA) r-| PROBLEM LIPICANCEV h SF: Slovenija naj zavrne dogovor o domicilu IZOLA - Slovenski forum je v sporočilu za javnost izrazil oster protest proti nedavnim dogodkom v zvezi z domicilom rejskih knjig lipicancev in slovensko vlado pozval, naj se enostranskemu aktu članic EU Italije in Avstrije upre z nepriznanjem dogovora teh držav. Slovenski forum je ob tem opozoril, da je dosedanje dogajanje v zvezi z lipicanci rezultat popolnoma neurejenih odnosov med političnimi subjekti v domovini, zlasti med zunanjim in ostalimi ministrstvi, kar se odraža v delu slovenske misije pri EU v Bruslju. Vodenje in zasedba ključnih polo- žajev je v misiji po mnenju SF že od samega začekta njenega delovanja žal predmet domače politične trgovine, zaradi česar trpi tekoče opravljanje zahtevnih nalog ter uspešnejše delovanje v korist države. Kot so še zapisali v sporočilu, Slovenski forum od predsednika vlade zahteva, da v okviru svojih pooblastil opravi pregled stanja med Ljubljano in Brusljem ter v misiji zaposli diplomate, ki bodo kos zahtevnim nalogam. Državni zbor pa naj z oblikovanjem ustrezne komisije prav tako razišče način in uspešnost delovanja slovenskih predstavnikov v Bruslju. (STA) OBVESTILO Vsem bralcem, ki so se množično odzvali na našo izredno ponudbo za poskusno prejemanje Primorskega dnevnika na dom, se prisrčno zahvaljujemo. Obenem jih obveščamo, da imajo čas do 6. jamarja 1999. da nam potrdijo naročnino (tel. 040-7786300) za prihodnje leto, ker bomo po tem datumu ukinili vse poskusne naročnine. Uprava Primorskega dnevnika REPEN / V SOBOTO Brezplačno bodo analizirali kri in merili krvni pritisk Za pobudo se je zavzela repentabrska občinska uprava Pospešeni ritmi današnjega življenja, neurejena prehrana, stres in od bolezni ošibljen organizem so najbolj običajni razlogi, ki botrujejo številnim nevšečnostim s srcem in krvnim obtokom. Gre v bistvu za povečane ali zmanjšane parametre določenih sestavin krvi, ki nam ob zanemarjanju prvih alarmnih znakov lahko povzročajo resnejše težave tako s srcem kot z ožiljem. V zadnjih časih se pri ljudeh le uveljavlja težnja po stalnem preverjanju zdravstvenega stanja. Vidnejše bolezenske znake lahko tudi sami zaznamo s skrbnim opazovanjem lastnega telesa, sicer pa je primerno, da se za vsaj najosnovnejše izvide občasno zglasimo pri za to poklicanih zdravstvenih strukturah. Taka priložnost se nam ponuja naslednjo soboto v Repnu, saj je tamkajšnja občinska uprava poverila Skupini prostovoljcev Devin-Na-brežina-Križ (ob sodelovanju z miljskim združenjem »Cuore amico«) organizacijo brezplačnih izvidov krvi. Na podobne pobude v devinsko-nabrežinski občini se je v preteklih mesecih odzvalo na stotine občanov, novost pa tokrat predstavlja predvsem dejstvo, da je pobudnik in finančni pokrovitelj sama občinska uprava. Za repentabrske občane bodo zato krvni izvidi brezplačni, prebivalci ostalih občin pa bodo morali za vsak izvid od- šteti pet tisoč lir. Po zaslugi najsodobnejših naprav bodo rezultati posameznih analiz na razpolago že po nekaj minutah. Ob pregledu holesterola, hemoglobina itd. bo možno tudi izmeriti sam krvni pritisk. Krvne izvide bodo, kot rečeno, opravljali v soboto, 9. januarja med 8. in 12. uro v občinskih prostorih v Repnu. Da bi preprečili običajno gnečo in nevšečno čakanje v vrsti, je skupina prostovoljcev sporočila, da se lahko zainteresirani občani tudi predhodno telefonsko prijavijo, in sicer do petka, 8. januarja med 16. in 18. uro na telefonsko številko 040-299616. Samoumevno je, da se na pregled odpravimo na tešče, (igb) OBČINA TRST / TIK PRED IZTEKOM LETA lllyjev odbor »sejal« celo na Silvestrovo Na zasedanju je sprejel kakih 70 sklepov Gledališče Verdi odslej last fundacije NOVICE SKR proti privatizaciji občinskih služb V posebnem sporočilu je tržaška sekcija Stranke komunistične prenove izrazila svoje nasprotovanje redlogu, da bi občinsko smetarsko službo prevze-i podjetje Acegas, v splošnem pa stranka tudi na- Illyjeva tržaška občinska uprava je delala celo na Silvestrovo. Se nekaj ur pred obrednim prazničnim pričakovanjem novega leta se je zbrala in na daljši delovni seji sprejela kakih sedemdeset sklepov. Naj omenimo najpomembnejše izmed njih. Na predlog odbornika za ekonomat Fortuna Drossija je odobrila sklep o ureditvi novih otroških jasli v občinski stavbi v Ul. Manzoni 10 v Trstu. Poleg tega je občinski odbor sprejel sklep o prepisu stavbe opernega gledališča Verdi in dvorane Tripcovich pri avtobusni postaji na novoustanovljeno Fundacijo občinskega gledališča Giuseppe Verdi. Pristavimo naj, da bo dvorano Tripcovich v tem letu uporabljalo itabjansko Stalno gledabšče FJK, saj bodo ves ta čas na poslopju gledališča Rossetti v teku obnovitvena dela. Na predlog podžupana ter odbornika za kulturo in šport Damianija je občinski odbor odobril vrsto rednih in izrednih vzdrževalnih del na raznih občinskih športnih objektih, med temi na športnem centru Dom Ervatti pri Proseku, ki ga zdaj upravlja proseški jusarski odbor, na telo- vadnici v Ul. Frescobaldi, na drsabšču v Ul. Boegan ter na nogometnem igrišču v Ul. Camaro v Trstu. Na predlog odbornika za javna dela Nerija ter odbornice za urbanistiko Bar-duzzijeve je občinski odbor odobril sklep o poveritvi naloga za obnovitev pomola pri gradnji nove ribje tržnice na debelo ter za geološke študije območja pod gričem sv. Justa, kjer nameravajo zgraditi podzemsko parkirišče. Poleg tega je občinski odbor sprejel na znanje, da je javni natečaj za ravnatelja tržaških mestnih muzejev zmagal dosedanji ravnatelj tržaškega občinskega gledah-škega muzeja Adriano Dugulin. Podžupan Damiani je v posebnem tiskovnem sporočilu pojasnil, da je občinski odbor na svoji zadnji seji nakazal tudi 120 milijonov Ib za sanacijo cerkve Ro-ženvenske Matere božje. Ta vsota se pridružuje več kot 200 milijonom, ki jih je občinska uprava že nakazala v bližnji preteklosti v isti namen, zaradi česar bodo denar, ki so ga začeli nabbati v posebni nabirki pod vodstvom župnika g. Antonia, lahko uporabili tudi v druge namene. predlogu, da bi občinsko smetarsko službo prevzelo podjetje Acegas, v splošnem pa stranka tudi nasprotuje privatizaciji služb, ki sodijo danes v okvb občine. Prenos smetarske službe, bdi SKP, bi po eni sbani imel negativne posledice za današnje uslužbence, katerim bi lahko grozil odpust, po drugi sbani pa za občane, ki bi morali plačati višje davke, ne da bi bih deležni boljših uslug. Torkla odprta le še do pojutrišnjem še do torka (vključno) petega januarja. Naš Kras išče par za letošnjo Kraško ohcet Kot smo že večkrat zapisati, bo 19. Kraška ohcet v krajevnimi slovenskimi običaji. Zainteresirani imajo čas za prijavo do 10. januarja, zglasiti pa se morajo v uradih turistične agencije Aurora v Ul. Milano 20 ali pa poklicati na telefonsko številko 040-639000. Poklon Letizii Fonda Savio Tržaška občinska uprava se bo poklonila spominu »donne Letizie«, hčerke pisatelja Itala Sveva, z doprsnim bronastim kipom, ki ga bo izdelal Giovanni Spagnoli. Kip bodo namestili v Muzej Italo Svevo. S tem je po mnenju bžaške občinske uprave zadoščeno zahtevam, da bi se primemo oddolžiti spominu Letizie Fonda Savio. Na srečanju s pokrajinsko žensko konzulto pa je podžupan Damiani dejal, da bodo v Ljudski vrt namestiti več kipov slavnih žensk, vendar je izbor pretežno namenjen ustvarjalkam. Mozartov lik v torek v Mleli V okviru niza Gledališče mladih, bo v torek, ob 20.30 v gledališču Miela združenje Teatra degli Asinelli uprizorilo Wolfanga Amadeusa Mozarta. Delo prikazuje lik velikega skladatelja. PRI BAZOVICI / NESREČA Z avtomobilom zapeljal v drevo: pridržana prognoza Predsinočnjim okrog 23.40 se je pri Bazovici težje poškodoval 53-letni Dario Greši, ki so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, prognoza je pridržana. Greši je s svojim avtomobilom opel corsa prihajal s Peska, bil je namenjen proti mestu, ko ga je v višini križišča za astronomski observatorij nenadoma zaneslo, izgubil je nadzor nad volanom in silovito treščil v drevo. Domnevajo, da je do nesreče prišlo, ker je počila ena od gum. Greši je ostal ukleščen v zviti pločevini, osvobodili so ga šele s pomočjo gasilcev, nakar ga je v oskrbo prevzelo osebje službe 118, ki ga je tudi odpeljalo v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo in zlomljeno stegnenico. Izvide o nezgodi so opravili nabre-žinski karabinjerji. Zaplenili avtomobila Avtomobila sicer nista bila ukradena, vendar dokumenti niso odgovarjali voziloma: preiskovalci sedaj skušajo ugotoviti, če gre za osamljen primer ali pa so prišli na sled širše razpredeni mreži prekupčevanja z avtomobili, ki so biti dejansko namenjeni na odpad (in za katere je kdo morebiti tudi prejel ustrezne državne prispevke). S primerom se ukva-rjajajo nabrežinski karabinjerji, ki so primer odkrili med kontrolo na hitri cesti: ustavili so bosanska državljana, peljala sta se vsak v svojem golfu, na katerih so bile registrske tablice iz Bosne, ki pa se niso ujemale z dokumenti. Avta nista bila ukradena, Bosanca sta ju verjetno kupila na nekem avtoodpa-du in verjetno tablici enostavno pritrdila. Karabinjerji so ju prijavili sodišču, obenem nadaljujejo s preiskavo: sumijo namreč, da se kdo okorišča s prodajo vozil, ki so bila dejansko namenjena uničenju. MANJŠINA / TUDI DANES BO NA TRGU UNIJA' Društvo Edinost še protestira V daljšem tiskovnem sporočilu polemizira z Milošem Budinom Danes bo na Trgu Zedinjenja Italije v Trstu 109. redno mesečno protestno zborovanje družbeno-političnega društva Edinost zaradi zamud pri sprejemanju zaščitnih ukrepov v prid slovenske manjšine v Italiji. Društvo, ki na tak način stopa -v deseto leto svojega delovanja, je ob tej priložnosti v sporočilu za javnost namenilo nekaj misli tistim, ki se zborovanja ne bodo udeležili. Tako društvo navaja, kaj je podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin v pogovoru za tržaški dnevnik II Piccolo 22. decembra lani odgovoril na vprašanje o Samu Pahorju: "Ne podpiram njegovih metod, udeležba na njegovih zborovanjih pa dokazuje, da se z njim ne strinjajo množice". Odgovor podpredsednika deželnega sveta na tako nizki ravni po ocenah društva Edinost pojasnjuje, zakaj je tudi delovanje deželnega sveta na tako nizki ravni, da je postalo že predmet javne razprave. Člani društva so deželnemu svetu januarja leta 1997 predložili peticijo za to, da bi na sedežih deželnih organov, uradov in ustanov poleg napisov v italijanskem uvedli še napise v furlanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Budin je s kolegi iz predsedstva in sveta po pisanju Edinosti najprej zavrnil obravnavo omenjene peticije, pozneje pa je s kolegi iz predsedstva sprertienil notranji pravilnik deželnega sveta in tako še poslabšal pogoje za uspešnost peticij, opozarjajo v sporočilu društva. Leto dni pozneje je Edinost deželnemu svetu predložila novo peticijo o uporabi furlanščine, slovenščine in nemščine pri volitvah za deželni svet. Skupaj s furlansko skupnostjo je društvu uspelo, da je bil zadnji od razglasov na volitvah deželnega sveta natisnjem tudi v furlanščini in nemščini, razglas v slovenščini pa je bil razširjen tudi v gori-ški in videmski pokrajini. V društvu Edinosti trdijo, da na svoja redna zborovanja niso nikoli nikogar vabiti, saj so vedno upali, da bodo ljudje sami razumeli smisel omenjenih zborovanj in se jih udeležili. Edinost pa pri tem omenja slabo udeležbo na deželnem zboru slovenske komponente Levih demokratov 17. decembra lani na Opčinah, četudi je bilo to zborovanje stranke, za katero naj bi glasovali vsi napredni in politično razgledani Slovenci. Edinost še posebej opozarja na stališče Budina v pogovoru za II Piccolo: "Eno samo okence, en urad, in ne dvojezičnost v vseh uradih občine Trst, v vseh rajonih ali na osrednjem sedežu". Po trditvah slovenske komponente Levih demokratov je naloga politikov s pozitivnimi predlogi preprečiti krčenje neodtujljivih pravic, vendar pa se vodja slovenske komponente, kot ocenjujejo v Edinosti, v bistvu odpoveduje omenjenim in drugim pravicam tržaških Slovencev, ne da bi ga kdo pooblastil za to. TriesleOggi namesto Pomeridiana Tržaški popoldanski dnevnik II pomeridiano ne bo več izhajal. Od torka, 5. t.m., dalje bo namesto njega v tržaških trafikah jutranji dnevnik TriesteOggi, in sicer petkrat tedensko (od torka do sobote), podobno kot ukinjeni popoldanski dnevnik. Slednji je bil resnici na ljubo s formalnega vidika le popoldanska izdaja nekdanjega in sedaj obnovljenega jutranjika TriesteOggi. Sicer pa večjih sprememb ne bo. Lastništvo bo ostalo isto, se pravi založba Media 2000, kateri načeljuje komercialist Fanco Paticchio. Leta bo tudi direktor Trie-steOggija, tako kot je bil Pomeridiana.Uredništvo bodo še naprej sestavljali trije stalni nameščenci, ki se bodo posluževali pomoči zunanjih sodelavcev. Kot so nam povedali uredniki, tudi linija časopisa bo ostala ista: s političnega vidika desničarska, sicer pa dokaj agresivna. mm i ........1.1— Privilegirano ravnanje. Tekoči račun namenjen upokojencem. Ste že upokojeni ali nameravate v kratkem v pokoj? Za Vas smo pripravili tekoči račun “Contaci”, kije sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih bank. Račun “Contaci” Vam nudi izredne ugodnosti in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili Zasluženo. Nagrajeno. Račun “Contaci” Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci", boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov. Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno. CREDITO COOPERATIVO ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE Informativne analitične prospekte z vsemi bančnimi pogoji dobite v naših podružnicah. _______NABREŽINA / DO 6. JANUARJA_______ Bogata razstava božičnih jaslic Danes nastop okteta Deseti brat in nagrajevanje najlepših jaslic V nabrežinski župnijski dvorani je tudi letos na ogled bogata tradicionalna razstava božičnih jaslic, ki jo Se dodatno plemeniti izbor slik goriškega umetnika Roberta Faganela. Ob božično tematiziranih risbah, voščilnicah in kolažih pa seveda najbolj izstopajo prav jaslice, ki jih zaznamujeta predvsem velika iznajdljivost in simbolika že v sami izbiri raznovrstnih osnovnih materialov. Jezusovo rojstvo se tako najbolj popestri, ko gre skozi oči najmlajsih: nabrežinski osnovnošolci so uporabili vezani les, njihovi sovodenj-ski vrstniki so betlehemsko rojstvo upodobili z uporabo koruznega ličja, zrnc ih storžev, v Komnu so se poslužili kar Časopisnega papirja, lepila, moke in barve, proseški šolarji skoraj izključno železne žice, šempolajski pa neštetih vžigalic. Poleg otrok so svojevrstne jaslice iznajdlji- vo predstavili tudi odrasli kreatorji: Mario Sosič z OpCin je jaslice izdelal iz kraškega kamna in granatnih drob- cev iz prve svetovne vojne, posebej pa izstopa tudi tržaški umetnik Edi Žerjal s hlevčkom, v katerem se Crnopolti JezušCek rodi kar med smetmi civiliziranega sveta... Posebna pozornost je namenjena tudi jaslicam iz oddaljenih dežel Afrike, Azije in Amerike. Zanimovo raszstavo si lahko ogledamo vsak popoldan od 15.30 do 18.30, in sicer do srede, 6. januarja. Danes popoldne bo v nabrežinski cerkvi sv. Roka nastopal priznani ljubljanski oktet Deseti brat, takoj zatem pa bo nagrajevanje najlepših jaslic. Za ljubitelje zborovskega petja še obvestilo, da bo v sredo zjutraj med mašo nastopal tržaški mešani pevski zbor »Ca-pella Triestina« s tadi-cionalnimi božičnimi pesmimi v italijanščini in latinščini, (igb) Vračata se Nadja in Edi Košuta Po dolgem bivanju v Rimu, kjer sta bila kot prevajalca zaposlena na notranjem oziroma pravosodnem ministru, se zakonca Nadja Lupine in Edi Košuta vračata v Trst. Edi Košuta, ki je bil večletni sodelavec športne strani našega dnevnika in tudi zelo soliden igralec namiznega tenisa, se je skupaj z ženo Nadjo pred dolgimi leti preselil v Rim. On je bil zaposlen kot prevajalec za slovensšcino in hrvaščino na pravosodnem ministrtvu, ona pa kot prevajalka za slovenščino, hrvaščino, nemščino in angleščino na notranjem ministrstvu. Upokojila sta se skoraj istočasno. Komaj bosta rešila vse birokratske zapij etljaje se bosta vrnila v domači kraj. Sorodniki, prijatelji in znanci jima želijo, da bi tudi v pokoj preživljala v zadovoljstvu. LONJER / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Šest desetletij skupne poti Marije in Lovrenca žerjula Manj kot leto dni nas loCi od konca stoletja. Naših sto let je opisala že obilica zgodovinskih knjig, o njih pa lahko bolj Čustveno, Človeško spregovori marsikatera življenjska zgodba. V prazničnem Času blizu Božica, ko je družinska toplina najbolj občutena, sta pred šest desetletji zaCela gaziti skupno pot mladoporočenca. Bila je sobota, zadnji dan v letu 1938, ko sta se Lovrenc in Marija Zerjul poročila. Da sta mlada Lonjerca začela novo leto in novo življenje v težkih razmerah, ni nobenega dvoma, še posebno Ce pogledamo na zgodovinsko ozadje tistega Časa, ko so skoraj takoj Lovrenca vpoklicali v vojsko. Vojna štirideseta leta so bila tudi za Lonjer zelo pretresljiva, in prav tako je bil težak začetek njune skupne poti. Ne Čudi, da se oba, tako Lovrenc kot Marija, zelo živo spominjata tistih dni; morda pa so prav te pretresljive izkušnje pripomogle k temu, da sta pogumno prestala vsa naslednja življenjska bremena. Iz niCa in žulji sta si zgradila hišo, ustvarila družino, že štiri leta pa se lahko ponašata s pravnuki. Napisati njuno zgodbo, bi pomenilo napisati knjigo, pravi Lovrenc, ki se ne kesa za vse, kar je vložil v teh borbenih in dolgih šestdeset let. »Ves trud je bil dobro poplačan«, meni Marija. In prav gotovo je tako, Ce pogledamo na vse v družini in v vasi, ki ju imajo radi. Kaj svetujeta mladim, ki stopajo na skupno pot, oz. kakšen je recept za tako dolgo skupno življenje? »Najprej, izbrati moraš nekoga, ki ga imaš rada (ne sme biti stvar interesa),« pravi Marija. »Potrebno je, da se razumeš, a tudi dosti potrpiš. Ce je mož kdaj siten, je treba znati zamolčati in pozabiti na jezo. Se nikdar v življenju se ni zgodilo, da nisem spregovorila s svojim možem za vec kot pet minut, ker sem bila jezna. Osebo moraš sprejeti tako kot je. Z Lovrencem se sedaj razumem na isti naCin, kot sva se razumela, ko sem bila stara šestnajst let« Lovrenc pa: »Prvič, tudi žena je lahko sitna. V tako dolgi skupni poti se zgodi mnogo stvari, od veselja do žalosti in skrbi, hi vse te probleme ni zelo enostavno rešiti. Ce samo pomislim s kakšno revščino sva zaCela delati hišo...« ...jo navsezadnje dokončala, prek štirideset let imela tudi osmico in na tem domu še dandanes živita! Lovrenc in Marija sta se poročila zadnji dan leta, ker je bil naslednji dan praznik in bi tako ne pokvarili »žoma-de«. Ob letošnji obletnici pa je njim praznik padel na Četrtek, tako da sta tokrat lahko praznovala ves konec tedna. Zato je danes še Cas, da najstarejšemu lonjerskemu paru voščimo nadaljno skupno veselje in zdravje. QPc) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 27. SEPTEMBRA 1998 DO 29. MAJA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.49 (R) Tržič (5.13), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), (2.35) (IR) Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.21), Tržič Benetke (7.05). (2.03). 5.35 (IR) Tržič (5.59), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28), (6.33) (R) Portogmaro (5.12), Tržič (6.09).1,1 Benetke (7.41). (7.01) (D) Portogmaro (5.40), Tržič (6.33).1*1 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39) -vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (721) (7.52) (R) (D) Portogmaro (6.12), Tržič (6.56). Portogmaro (6.44), Tržič (7.26).1*’ 6.58 (R) Tržič (7.22), Portogruaro (8.14).1*1 (8.33) (D) Cervignano (7.54), Tržič (8.07), iz Pontebbe-Vidma.™'1 7.19 (E) Tržič (7.44), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (9.18). Tržič (8.17), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33) -nadaljuje v Salerno (vozovnica z dodatkom). Tržič (9.24), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59). (8.50) (E) iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogmaro (7.45), Tržič (8.26). 7.53 9.00 (IC) (IR) (9.20) (9.31) (10.48) (R) (E) (IR) Portogmaro (8.00), Tržič (8.53).™" iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.22), Tržič (9.06), tudi iz Neaplja in Rima.15' Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.42), Tržič 1024 (IR) Tržič (11.00), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).™* (11.11) (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič 11.00 (IR) Tržič (11.24), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).121 (11.58) (E) Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.37), Tržič (11.34). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.42), Tržič (13.25). 12.00 (IR) Tržič (12.24), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47), Benetke (13.59). (13.48) (IR) 13.00 (D) Tržič (13.24), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Benetke (14.59). (14.48) (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.42), Tržič (14.25). 14.00 (IR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59). (16.01) (IC) iz Salerna, Mestre (14.22), Portogmaro (14.57), Tržič (15.37). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15), 14.18 (R) Tržič (14.49), Portogruaro (15.46).1*1 (16.21) (D) 14.52 (IC) Tržič (15.16), Portogmaro (15.54), Mestre (16.32), Tržič (15.58). Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). (17.07) (IC) iz Milana, Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.03), Tržič (16.43). 15.00 (D) Tržič (15.24), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benete (16.59). (17.48) (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.42), Tržič (17.25). 16.00 (IR) Tržič (16.24), Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Benetke (17.59). (18.48) (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.42), Tržič (18.25). 16.19 (IC) Tržič (16.43), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom). (19.48) (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.42), Tržič (19.25). 17.00 (D) Tržič (17.26), Portogruaro (18.16).(‘) (20.33) (R) Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.27), 1729 (E) Tržič (17.53), Portogmaro (18.36), Mestre (19.14), Benete (19.25). (20.48) (IR) Tržič (20.11).1*1 Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.42), 17.34 (D) Tržič (18.00), Cervinjan (18.1 S).1*11,1 (za Videm- Tržič (20.25). Pontebba) (21.52) (IC) iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.48), Tržič 17.39 (R) Tržič (18.09), Portogruaro (19.20).™" (22.33) (IC) (21.28). 18.00 (IR) Tržič (18.24), Portogruaro (19.03), Mestre (19.47), Benetke (19.59). iz Rima-Termini, Mestre (20.37), Portogruaro (21.13), Tržič (22.11). 18.57 (E) Tržič (19.22), Portogruaro (20.04), Mestre (20.46), Benete (20.57).l8l(za Lecce) (23.12) (R) Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.00), Tržič (22.45). 1926 (R) Tržič (19.56), Portogruaro (20.55).131 (23.53) (E) Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.44), Tržič (23.28). 20.00 (IR) Tržič (20.24), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Benete (21.59). 2022 (E) Tržič (20.46), Portogruaro (21.23), Mestre (22.04), Milan- Lambrate (1.27) - nadaljuje v Ženevo; nadaljuje tudi v Rim (6.15) in Neapelj C.F.(8.58).la| 2224 (R) Tržič (22.50), Portogmaro (23.40). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.12) (D) Tržič (5.36), Gorica (6.00), Videm (6.32) - ™". (6.41) (D) Videm (5.21), Gorica (5.51), Tržič (6.15) -m. (5.43) (R) Tržič (6.11), Gorica (6.37), Videm (7.14) -1*1. (7.33) (R) Videm (6.01), Gorica (6.37), Tržič (7.03) - '*'. (6.16) (D) Tržič (6.40), Gorica (7.04), Videm (7.32) -m. (7.43) (D) Videm (6.36), Gorica (6.59), Tržič (7.21) -m. (6.40) (R) Tržič (7.08), Gorica (7.34), Videm (8.10) -n. (8.28) (R) VkJem (7.00), Gorica (7.33), Tržič (7.59) - '*l. (7.13) (IR) Tržič (7.36), Gorica (7.57), Videm (8.21). (8.38) (R) Videm (7.10), Gorica (7.44), Tržič (8.09) - (8.06) (R) Tržič (8.34), Gorica (9.00), Videm (9.36) - '“L (8.33) (D) Videm (7.28), Tržič (8.08)-1*"". (8.13) (D) Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) - '*'. (8.40) (D) Videm (7.33), Gorica (7.56), Tržič (8.18) - ”. (9.13) (IR) Tržič (9.36), Gorica (9.57), Videm (10.21). (9.13) (R) Videm (7.45), Gorica (8.18), Tržič (8.44) -m. (10.06) (R) Tržič (10.34), Gorica (11.00), Videm (11.37) - '**'. (9.48) (IR) Videm (8.41), Gorica (9.04), Tržič (9.26). (11.13) (IR) Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21). (10.42) (D) Videm (9.26), Gorica (9.54), Tržič (10.17) - ™. (11.40) (R) Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10)-1*1. (11.38) (R) Videm (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) - (12.06) (R) Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) -M. (12.33) (IR) Videm (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11). (12.13) (D) Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) -n. (13.38) (R) Videm (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) -l**1. (12.40) (R) Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11) - ™‘>. (13.42) (D) Videm (12.26), Gorica (12.53), Tržič (13.17) -m. (13.13) (IR) Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21). (14.19) (R) VkJem (12.48), Gorica (13.24), Tržič (13.52) - ™,,. (13.23) (R) Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54) (14.33) (IR) Videm (13.26), Gorica (13.49), Tržič (14.11). (14.06) (R) Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36) - '**>. (15.12) (R) Videm (13.40), Gorica (14.16), Tržič (14.44) -n. (14.13) (D) Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) - (15.38) (R) VkJem (14.10), Gorica (14.43), Tržič (15.09) -M. (14.35) (R) Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06) - •‘L (15.45) (D) Videm (14.26), Gorica (14.56), Tržič (15.20) -m. (15.13) (IR) Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21). (16.33) (IR) VkJem (15.26), Gorica (15.49), Tržič (16.11). (16.06) (R) Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) -(**'. (17.42) (D) Videm (16.26), Gorica (16.53), Tržič (17.17). (16.13) (D) Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31)-'‘'"L (18.21) (R) VkJem (16.48), Gorica (17.24), Tržič (17.52) -m (16.40) (R) Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10) -1*1. (18.33) (IR) VkJem (17.26), Gorica (17.49), Tržič (18.11). (17.13) (IR) Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21). (1921) (R) VkJem (17.49), Gorica (18.25), Tržič (18.53) -m. (17.34) (D) Tržič (17.59), Videm (18.43)-™". (19.42) (R) Videm (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.17)|5’. (17.46) (R) Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19) - '*» (20.18) (R) VkJem (18.50), Gorica (19.24), Tržič (19.50) - '*'. (18.06) (R) Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36) -'"L (20.33) (IR) VkJem (19.26), Gorica (19.49), Tržič (22.11). (18.13) (D) Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*'. (22.02) (D) Videm (20.38), Gorica (21.128), Tržič (21.35). (18.40) (R) Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10) (22.33) (IR) VkJem (21.26), Gorica (21.49), Tržič (22.10). (19.13) (IR) Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21). (1.03) (R) Videm (23.26), Gorica (24.00), Tržič (0.26). (20.10) (D) Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29). (21.13) (IR) Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.11 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta 6.53 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane 9.07 (E) Ljubljana, Zagreb, Vinkovci 10.54 (IC) prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avto- 12.19 (E) Ljubljana, Budimpešta bušni prevoz 18.17 (IC) od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane Ljubljane do Zagreba 20.00 (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak m ■ ne vozi ob nedeljah in praznikih. 151 - vozi ob praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31.3. '**' - vozi samo ob nedeljah in praznikih. ter od 7.4. 1,1-ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. 171 - iz Tržiča vozi ob delavnikih 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. ™-ne vozi 24.12 in 31.12. 1,1 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4. s,-nevozi25.12. int.1. FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH prirejata v sredo, 6. januarja, ob 17. uri BOŽIČNI KONCEM ZBOM SOttmV 12 ARGENTINE v župnijski cerkvi na Opčinah___________ Vljudno vabljeni! Sitnim© Fran Milčinski: BUTALCI Priredba in režija JAŠA JAMNIK Danes, 3. januarja 1999 ob 16. uri v Marijinem domu pri SV. IVANU VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 3. januarja 1999 GENOVEFA Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. ŽUPNIJSKA SKUPNOST NABREŽINA in SKD IGO GRUDEN vabita na JAC-ZIL-žt/f ip®sm§ oblikoval ga bo moški oktet DESETI BRAT iz Ljubljane Koncert bo danes, 3 januarja 1999 ob 16. uri v župnijski cerkvi v Nabrežini KINO ARISTON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »II principe d‘Egitto« risanka. EXCELSIOR - 15.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mio VVest«, r. Giovanni Vero-nesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Keitel, David Bowie. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Paparaz-zi« r. Neri Parenti, i. Christian De Sica, Massimo Soldi, Diego Abatantuono. NAZIONALE 2-15.15, 17.40, 20.00, 22.20 »La ma-schera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 3 - 14.50, KINO ARISTON Trst Najbolj gledani film na svetu, spektakularna risanska Stevena Spielberga pozveta po Svetem pismu N a sporedu do srede, 6. januarja Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 10.43 in zatone ob 22.21 Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja 1999 ANGELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, veter vzhodnik 6,8 km na uro, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,4 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 76-letna Da-miana Fioranti, 74-letni Angelo Sissovich, 47-let-ni Bruno Pavic, 79-letna Valeria Cocolet, 51-letni Umberto Corazza, 77-let-na Emilija Milossich-Oko-vič, 78-letni Duilio Berto-li, 79-letni Natale Coslo-vich, 86-letni Stanislao Birsa, 87-letna Elvia Smo-quina, 75-letna Idelma Prelz, 87-letni Giovanni Schmidt, 87-letni Federi-co Kosmina, 79-letni Er-neo Pobega, 69-letni Spi-ridione Maranzina, 74-let-na Nerina Herbatich, 57-letni Gianfranco Pipan. : : LEKARNE Nedelja, 3. januarja 1999 Lekarne odprte od 8.30 16.20, 17.40, 19.00 »La gabbianella e il gatto«, risani film. Ob 20.30, 22.30 »The confession« i. Alec Baldwin, Ben Kingsley. NAZIONALE 4 - 17.00, Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Milje - Trg caduti liberta 2 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Opčine - cesta 202 (križišče) IP Riva O. Avgusta 2 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severa 2/5 Ul. Baiamonti 48 tamoil Ul. F. Severa 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski d rev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta 18.45, 20.35, 22.20 »Cele-brity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Melanie Griffith. MIGNON - 15.30, 17.05, 18.40, 20.20, 22.00 »Mulan« risanka. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e posta per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei so-gni« r. Vincent Ward, i. Robin VVilliams, Guba Gooding. do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2, Bazovica (tel. 040 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica (tel. 040 226210)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 I draguljarna eriugo f ■ PROMOCIJSKA PRODAJA znižane cene za 15- 20-30 - 40% na vseh artiklih na zalogi Trst, ulica delTIstria 14 Tel. 040.773961 |||gg ■ BARI 88 46 38 54 16 CAGUARI 32 27 40 79 33 HRENCE 10 41 72 47 84 GENOVA 22 83 70 85 54 MILANO 12 76 75 52 16 NEAPELJ 58 •6 2 60 30 PALERMO 54 20 36 15 61 RIM 72 60 25 57 71 TURIN 41 19 23 2 84 BENETKE 23 57 79 55 45 Nagradni sklad 24.940.447.205 - lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 14.178.671.452 - lir Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 14.178.671.452 - lir 88 dobitnikov s 5 točkami 56.682.800 - lir 8.711 dobitnikov s 4 točkami 572.600 - lir 318.446 dobitnikov s 3 točkami 15.600 - lir NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248). Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). Sreda, 6. januarja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 040 630213). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. PRIREDITVE V NABREŽINI bo do sv. Treh kraljev tudi letos BOŽIČNA RAZSTAVA v župnijski dvorani, v popoldanskih in večernih urah. Poleg jaslic iz raznih dežel in šolske mladine ter motivov naših izvedencev, bo razstava slik go-riškega slikarja Roberta Faganela. Tradicionalni koncert božičnih pesmi bo danes, v nedeljo, 3. januarja 1999 ob 16. uri. Nastopil bo ljubljanski oktet Deseti brat. Vabljeni! VOKALNO-INSTRU-MENTALNA SKUPINA NOMOS vas vabi na BOŽIČNE KONCERTE ki bodo danes, v nedeljo, 3. januarja ob 15. uri v cerkvi v Pliskovici na Krasu, v sredo, 6. januarja ob 10.30 v cerkvi na Repentabru in ob 16.30 v cerkvi pri sv. Ivanu v Trstu, in v nedeljo, 10. januarja ob 19. uri v stolnici v Kopru. Zasedba: Aldo Žerjal - bas, Tanja Sabadin - flavta, Aljoša Tavčar - fagot, orgle, ksilofon in kitara, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, el. rog in violina. Na koncertu v Kopru bo flavto igral Giorgio Klauer. FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA na OpCinab vabita v sredo, 6. januarja na praznik Sv. treh kraljev, na božični koncert solistov iz Argentine z naslovom BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA. Gre za meditirani koncert sakralne glasbe svetovnih kasikov in slovenskih cerkvenih napevov. Koncert bo v župnijski cerkvi na OpCinab s pričetkom ob 17. uri. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v sredo, 6. januarja 1999 ob 17. uri gostuje dramska skupina KD ROVTE-KOLONKO- VEC z domačo igro »Mi smo z Rovt doma - Al’ s puško, al’ s solato branili bomo zemljo svojo zlato«. Režija Drago Gorup. V SREDO, 6. januarja, na praznik sv. Treh kraljev, bo ob 15.30 v skedenj ski cerkvi KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopilo bo pet pevskih zborov iz bazovske župnije. KD IVAN GRBEC, Skedenj ska ulica 124, vabi v petek, 8. januarja 1999 ob 20.30 na otvoritev razstave SLIKA IN KAMEN. Predstavila se bosta slikar Mario Sancin in mojster kamna Pavel Hrovatin. Sodeloval bo Moški oktet s Škofij. Vljudno vabljeni! Urnik razstave: v soboto, 9. januarja od 17. do 19. ure, v nedeljo, 10. januarja od 12. do 12. ure. E3 ČESTITKE Tatjani, Lenartu in Heleni se je pridružil JERNEJ. Da bi zrasel v uspešnega atleta in trenerja, mu želimo vse od rekreacijskega odseka SKD Primo-rec-Trebče. Vpisovanje v tajništvu do 25. januarja 1999 vsak dan od 9. do 12. ure, v Četrtkih od 14. do 15. ure. NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec od 7. do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, v sredah tudi do 15.30. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja). ^3 OBVESTILA SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicold 27/A, obvešča, da bo danes, 3. januarja ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. RoZni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred mašo. DEKLIŠKI ZBOR VESNA prireja v sredo, 6. januarja 1999 tradicionalno koledovanje. Zbirališče ob 11. uri pred cerkvijo. Sodeluje tudi otroški zbor Vesna. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE je na ogled razstava treh mladih likovnikov. OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI GOS P. TOMAŽIČA vabimo vse starše, vašCane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi. Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure do vključno 6. januarja 1999. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava elanov šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. januarja, 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA GOS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na št. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah št. 33, od 8.15 do 15. ure. KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira v januarju tečaj latinsko-ame-riških plesov, pod vodstvom koreografa Uroša An-dica. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št 040-213153 (ob večernih urah - Tatjana). MALI OGLASI tel. 040 7786333 H_____________IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo, 17. januarja smučarski izlet z avtobusom na Civetto - Alleghe. Informacije in vpisnine na sedežu kluba ali na tel. št. 040-2916004 ali 040-200782. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja vodeni ogled razstave o kulturi Mayev v Palači Grassi v Benetkah. Izlet bo z vlakom v nedeljo, 28. februarja. Zaradi omejenega števila mest in predhodnega nakupa vstopnic naj se interesenti Cimprej zglasijo na tel. št. 040-228438 od 14. do 16. ure. 3 SOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE bo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov zaprt do vključno 6. januarja 1999. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se začnejo vpisi v osnovno šolo in vrtec dne 7. januarja 1999. KUPIM hišo, hlev, kmečko poslopje ali zazidljivo zemljišč od Bazovice do Sesljana, oziroma kjerkoli. Takojšnje plačilo. Tel. 0481-711014. PRODAM Alfa 75, rdeče brve, v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040-251309. RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča, da je prodaja odprta 23. in 24., 30. in 31.12. ter vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure (tel. 040228297). Nudimo kanadski losos, salmerino in prvič SKOTSKI LOSOS. NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. MALE PSIČKE matere Golden retriver podarimo ljubiteljem živali. Tel. 040-201329 ali 0335-6835456. PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255. OSMICO je odprl Mario Milic, Zgonik 71. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Pierina in VValter Mokor v LakotišCu St. 398. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št., 220722. t Mirno nas je zapustila naša draga Sofm Coretti vd. Renzi Žalostno vest sporočajo sin Guido, hci Iris, snaha, zet, vnuki in drugo sorodstvo Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 4. januarja ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na Repentabor. Repentabor, 3. januarja 1999 Ciao nona Pia Matteo t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Federico (Mirko) Kosmina Pogreb bo v torek, 5. januarja ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempolajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, Sonja in Sergij z družinama ter ostalo sorodstvo Sempolaj, 3. januarja 1999 Dragi nono Mirko, vedno se bova spomnila nate! Tanja in Damir Sekcija VZPI-ANPI Devin-NabreZina izreka iskreno sožalje družini ob smrti Mirka Kosmine ZAHVALA Ob izgubi dragega Giorgia Jazbarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin. Starši in drugo sorodstvo Trst, 3. januarja 1999 ZAHVALA Družina Ivana Lozeja se zahvaljuje vsem, ki so počastili njegov spomin. Trst, 3. januarja 1999 ZDRAVSTVO / DOGOVARJANJE ZA ODKUP Bolnišnica Usmiljenih bratov naj bi bila vredna še okrog 25 milijard lir Zaključili naj bi do sredine februarja Tudi v novem letu se bomo Se veliko ukvarjali z javno zdravstveno službo. Tako kar zadeva organizacijo storitev, ki naj bi bile locirane med bolnišnico v Gorici in Tržiču, te dni je spet slišati kritike in pritožbe glede selitve sedeža za ananatomsko patalo-gijo, še bolj pa glede vprašanja če bomo uspeli ohraniti sedanjo raven bolnišnične oskrbe. Po obljubah in zagotovilih, da so sredstva zagotovljena, po demantijih in dodatnih zagotovilih (lahko si samo mislimo, kako tak način vodenja politike vpliva na zaupanje volilcev do političnih predstavnikov), prihaja zdaj nova stara vest, da so pogajanja za odkup bolnišnice Usmiljenih bratov že nekako v zaključni fazi in da naj bi do odločitve prišlo že sredi prihodnjega meseca. Da so v teku pogajanja je že sredi decembra potrdil visok funkcionar odborništva za zdravstvo na konferenci županov. Kar preseneča pa so številke, ki so prišle v javnost, oziroma cena, ki naj bi jo Dežela plačala za objekt, ki ga je sama sofinancirala predvsem z nudenjem kredi- tov pod ugodnimi pogoji. Po vesteh, ki so se prav te dni pojavile v tisku, naj bi Dežela za celoten kompleks plačala samo 25 milijard lir. Od ocenjene vrednosti objekta naj bi namreč odbili kredite in druge zneske sofinanciranja. Ni znano če je bila vest namenoma sporočena v javnost (ob upoštevanju tega kar se dogaja okrog bolnišnic je možna tudi taka interpretacija, češ, zdaj se bodo pričele polemike in krega-rije če je izračun objektiven ali ne). Z ozirom, da gre za javni denar in za objekt, ki je bil dograjen z izdatno javno podporo bi bilo pričakovati, vsaj v tem primeru, res maksimalno prozornost. Naj bo vest namenoma sporočena ali ne, mimo določenih dejstev in ugotovitev ni mogoče izti. Ocena vrednosti nepremičnine ni lahka. Objekt tak kakršen je lahko služi samo za bolnišnico. Težko in negospodarno bi bilo poslopje, ki je bilo zgrajeno za bolnišnico, preurediti v kaj drugega. Tega se najbrž zavedajo tudi lastniki. NOVICE Priprave na tečaj v Podkloštru Pri smučarskem odseku SPDG hitijo s pripravami na skorajšnji začetek tradicionalnega (nedeljskega) tečaja smučanja in deskanja. Dejavnost se bo odvijala na smučiščih v Podkloštru, pod vodstvom domačih (društvenih) vaditeljev. Društvo bo, tako kakor vsako leto, poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Ker se bo tečaj začel že drugo nedeljo v januarju (10. januarja) in je zadeva povezana s precejšnjimi organizacijskimi nalogami, društvo vabi interesente naj čimprej potrdijo udeležbo. Društveni sedež v ulici Malta 2 (tel. 33029) bo v ta namen odprt tudi jutri 4. intorek, 5. januarja od 19. do 20. ure. Prevrnil se je na streho Prometna pohcija je včeraj okrog 13.30 posredovala na avtocestnem odseku pri Sovodnjah. 28-letni Sou Mohammed, domnevno stanujoč v okolici Ravenne, je izgubil nadzor nad avtomobilom ford fiesta, zavozil v desno, od koder ga je spet odbilo na cestišče. Pristal je na strehi. Voznik je bil le laže ranjen. Tatovi v dveh stanovanjih Zaenkrat neznani storilci so, domnevno na novega leta dan, vlomih v stanovanje 68-letnega F.C. v ulici Fratel-li Roselli pri Sv. Ani. Ukradli so žepno uro, vredno okrog pol milijona lir. Po vsej verjetnosti isti storilci so se oglasili tudi v sosednjem stanovanju in tu so imeli nekaj več sreče. Za svoj podvig so kajpak izkoristili odsotnost stanovalcev. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Standreža, oziroma policija. si (3:0 ©[tefeoKKS uflcaOta ~TW v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica organizira v goriškem Kulturnem domu sledeče koncerte: Petek, 15.1.1999 - ob 20.30 Pihalni orkester in tolkala SERENADE ENSEMBLE - Trst Aljoša Starc - klavir Emanuele Quargnal - oboa Romolo Gessi - dirigent Spored: G. Donizetti, C. Gounod, N. Rimsky-Kor-sakov, T. Hmeljak, G. Gershwin Ponedeljek, 15. marca 1999 - ob 20.30 Koncert za dva klavirja in enega pianista ALFREDO TISOCCO, klavir Spored: E. Granados, I. Albeniz, E. Satie, A. Tisocco Ponedeljek, 12. aprila 1999 - ob 20.30 DUO ŠIŠKO VIC -MALLOZZI - Trst Črtomir Siškovič, violina Simona Mailozzi, harfa Spored: U. Krek. P. Ramovš, L. Lebič, G. Donizetti, G. Rossini Prestregli nad 1000 ilegalcev Se pred leti, ko je bila meja med Italijo in tedanjojugoslavijo večkrat za vzgled odprtosti in sodelovanja med sosednjima državama z različno notranjo ureditvijo, smo redno poročali o pretoku oseb in blaga preko "najbolj odprte meje”. Stvari so se bistveno spremenile. Tako v Sloveniji, še bolj pa v Italiji, ki se je znašla pod pritiskom množice ekonomskih, političnih in drugih priseljencev. Obmejna policija se tako ukvarja vse bolj s prestrezanjem in zavračanjem ilegalnih priseljencev. Po nepopolnih podatkih so jih samo na Goriškem v lanskem letu prijeli nad tisoč (1.041) priprli ali prijavili sodstvu nad trideset vodnikov, zasegli 75 osebnih avtomobilov in en tovornjak, ki so jih vodniki uporabljali pri tihotapljenju tujih priseljencev. Več kakor polovica ilegalnih priseljencev je z območja nekdanje Jugoslavije, prej Bosne, zdaj v glavnem s Kosova. Dokončne številke bodo znane v prihodnjih dneh. Zanimivo jih bo primerjati s podatki v sosednji Sloveniji, kjer to vprašanje predstavlja tudi težko finančno breme. Ob upoštevanju gospodarskih in drugih razmer v svetu ni težko predvideti, da se bo ilegalno priseljevanje nadaljevalo tudi v tem letu. Samo včeraj so se ukvarjali z enajstimi novimi pri-slejenci. NASTOP / BOŽIČNI KONCERT Podgorci peli v Avianu Uspešno sodelovanje z zborom "La Betulla" MePZ Podgora že več let goji stike tudi z različnimi zbori in skupinami iz Furlanije, Kamije in Veneta. V razne kraje nosi tako tudi slovensko pesem. Na povabilo zbora »La Betulla« iz Aviana so se na Stefanovo pevci podali prav v Aviano, kjer je zbor pel na božičrtem koncertu v nabito polni stolni cerkvi. Zbor se je predstavil z nizom slovenskih in furlanskih adventnih oz. božičnih pesmi. Program je povezovala Nežka Fi- gelj. Koncert sta obeležila še gostitelj MePZ »La Betulla« iz Aviana in ženski zbor ”L. Perosi”iz Bagna-role (PN). Ob koncu so združeni zbori pod vodstvom dirigenta Mirka Špa- capana zapeli v treh jezikih priljubljeno Sveto noč, ki je tokrat prvič izve-nela tudi v slovenskem jeziku pod oboki stolnice, kar je bilo res pravo presenečenje.MePZ Podgora je isto popoldne nastopil tudi na božičnem koncertu v goriški stolnici. 20. decembra pa je sodeloval na božičnici v Podgori z recitatorji PD Podgora in zborom« La Betulla«in žal takrat ob malo manj nabito polni cerkvi. Ze res, da je bilo tega dne veliko prireditev naokrog, z žalostjo ugotavljamo, da se premnogi ljudje vedno manj zanimajo za kulturo in še zlasti kot na vseh prireditvah nasploh, pogrešamo prav tiste, ki se imajo za »kulturne ljudi«...(L.J.) MATURANTKA ZAVODA "1.CANKAR" Štipendija načrta "Leonardo” za delo na Dunaju Uspeh 18-ietneSuzizOsiavja 18-letna Suzi De Roc-co, maturantka na zavodu Ivana Cankarja se pripravlja na trimesečno zaposlitev ob študiju na Dunaju. Tja bo odpotovala predvidoma že ta mesec,saj je zmagala štipendijo v sklopu načrta »Leonardo«. »En mesec intenzivnega študija nemščine, dva meseca dela v podjetju, predvidoma na področju dejavnosti za kar sem se pripravljala na zavodu Ivana Cankarja«, nam je po telefonu povedala Suzi, ki se je v pričakovanju ustreznejše zaposlitve odločila za delo v trgovini. In kako si je izborila štipendijo ? Na uradu za zaposlo- _______LIPIZER / V DEŽELNEM AVDITORIJU _______ Zares prijeten silvestrski koncert Nastop filharmoničnega orkestra "M. Jara" in solistov vanje (po novem je to Deželna agencija za zaposlovanje) je prebrala razpis in se nanj odzvala. Načrt predvideva izpopolnjevanje študentov v tujih jezikih in delovno prakso na Portugalskem, v Veliki Britaniji in Avstriji. Suzi se je odločila za Avstrijo, ker je nemščino kar dolgo premlevala na šoli in ta jezik že kar obvlada. Prošnjo s potrebnimi listinami je poslala brez velikih utvar, češ, če bo, bo. Med štiridesetimi kandidati, toliko mest je bilo namreč razpisanih za območje naše dežele in sosednjega Veneta, ki so jih sprejeli in njihovo znanje in pripravljenost posebej preizkusili, je prišla v ožji izbor in si med nadaljnjo selekcijo priborila štipendijo, ki ji bo omogočila dodatno spopolnjevanje v jeziku predvsem pa delovno prakso na področju mednarodne trgovine. Malce nerodno je le to, da je agencija, ki je opravljala selekcijo kandidatov nekoliko daleč, v Venetu. Znesek štipendije sicer ni pretirano visok (200 Ecujev mesečno, kar pomeni približno 400 tisoč lir, vozovnica za mestni promet in še kaj) in bo treba nekaj dodati iz prihrankov, vendar pa je dodelitev štipendije spodbuda, da dekle iz Gorice pogleda tudi v evropski prostor. "Marna je tudi obljubila pomoč, seveda če bo treba”. Štipendija pomeni posredno tudi priznanje za šolo, za zavod "Ivan Cankar”. Dodeljena je bila namreč po strogih kriterijih, kar navsezadnje dokazuje tudi omejeno število kandidatov, ki so bili izbrani v končni fazi, samo deset od štiridesetih. Silvestrski koncert, ki ga že vrsto let prireja društvo Rodolfo Lipizer je tudi tokrat naletel na množičen in topel odziv občinstva. Dvorana deželnega avditorija je bila v sredo, 30. decembra do kraja zasedena. Filharmonični orkester ”M.Jora” iz romunskega Bacaua pod vodstvom odličnega, sicer goriške-mu občinstvu dobro znanega dirigenta Ovidiu Balana je skupaj z vokalnima solistoma, sopranistko Veronico Vascotto in tenoristom Daxom Ve-lenichem ter z violinistom Hu Kunom izvajal odličen koncert, med katerim smo lahko prvič prisluhnili tudi skladbi, žal premalo znanega skladatelja Barbera. V drugem delu koncerta so romunski glasbeniki izvajali znane dunajske melodije. Občinstvo je ob koncu zahtevalo še dodatne skladbe, med temi tudi znani Radetzky Marsch. (Foto Bumbaca). VRH / DVOJE PRIREDITEV___________ Mladinski zbor veselo v novo leto Koledovanje s skavti - Božičnico v nedeljo, 27. decembra V četrtek 24. decembra so člani mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela koledovali v družbi skavtov. Po vasi so raznašali betlehemsko lučko, obiskovali družine jim peli božične pesmi in izrekali voščila z najboljšimi željami. Skoraj vsi vaščani so jih lepo sprejeli in jih obdarili. Ob zaključku koledovanja je mlado družbo pričakala obložena miza s paštašu-to in sladicami, ki sta jih pripravili skrbni mami Gabriella in Anamarija. Naslednja prireditev je bila v nedeljo, 27. decembra - na dan Sv. Družine - ko je bilo v vrhovski cerkvi zares živo. Po maši in blagoslovu otrok, vsak član je prejel spominček v obliki jaslic iz voska, spominčke je izdelal invalid, je mladinski pevski zbor pripravil božičnico. Člani zbora so podali krajši odrski prizor "Jezuščkovo rojstvo”. Nastopajoči so prepričljivo zaigrali zgodbo, ki pripoveduje, kako smo ljudje pogostoma majhni po duši in ne pomislimo, kako malo je treba, da nekoga osrečiš. Zadostuje že topla dlan in prijazen nasmeh. Poleg tega iz neke bojazni odklanjamo različnost in različne. Vsi, ki so veliki po duši, naj bi ostalim pomagali, da se bodo naučili sprejemati razlike, napake in težave drugih, da bodo tudi sami posredovali ljubezen in dobroto. Po odrskem prizoru so člani mladinskega pevskega zbora, ki ga že lep čas skrbno pripravlja Marja Feinig, pod vodstvom Sare Devetak in ob spremljavi kitaristke Tatjane Devetak, zapeli nekaj božičnih pesmi. Člani zbora so nato prejeli še lep knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe. V zaključnem delu božičnega nastopa so zapele še' članice skupine Sovo-denjska dekleta. Ni manjkala niti znana pesem Sveta noč. Tako so člani mladinskega pevskega zbora lepo obeležili božične in novoletne praznike. Veselo, zdravja polno in srečno naj bi bilo tudi 1999, je želja Doriane Devetak, ki nam je o prireditvah poročala in ki se ob tem zahvaljuje vsem, ki v zboru sodelujejo, pomagajo in se trudijo. POKRAJINA /LITERARNI NATEČAJ GORICA /V SKLADU Z DEŽ. ZAKONOM 241/90 @ ČRPALKE H RAZSTAVE "Glas ženske” tokrat o meji Prispevke je treba poslati do 15. februarja letos Denarni prispevki za društva in organizacije v goriški občini Razdelili so nekaj nad 143 milijonov lir Goriška pokrajinska uprava - Odborništvo za enake možnosti - je razpisala literarni natečaj Glas ženske 1998/1999 na temo Meja - vir ločevanja ali združevanja. Tema je na moč aktualna v trenutku, ko se pospešeno odvijajo postopki združevanja v Evropi, integracije med Gorico in Novo Gorico in ko, po drugi strani, narašča nezaupanje in odpor do drugačnih, do priseljencev, do vojnih beguncev, do množic, ki jim meje (državne meje) pomenijo zid, pregrado med revščino in bogatim svetom. Se mar pod temi vplivi spreminjamo tudi sami? To so vprašanja, ki naj bi jih skušale razčleniti sodelavke natečaja. Pri pobudi sodelujejo tudi Šolsko skrbništvo, Mestna občina Nova Gorica ter Konzorcij za goriško univerzo. Svoje prispevke lahko pošljejo dijakinje srednjih šol iz Goriške pokrajine ter občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Vipava ter študentke višjih in visokih šol s sedežem v Gorici in Novi Gorici. Prispevke v prozi (največ štiri tipkane strani po 25 vrstic) je treba poslati v osmih izvodih do 15. februarja 1999 na tajništvo Literarnega natečaja Glas ženske -pri uradu za mlade, pri MO Nova Gorica, Kardeljev trg 1 - 5000 Nova Gorica ali na tajništvo Goriške pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italia 55 34170 Gorica. Na omenjenih naslovih nudijo tudi podrobnejša navodila glede sodelovanja oziroma pogojev sodelovanja, načina odpošiljatve prispevkov, ki morajo vsekakor biti izvirni in še neobljavlčjeni. Žirija bo vzela v poštev le prispevke avtoric, ki bodo v celoti spoštovale pogoje razpisa, vključno z dovoljenjem za objavo prispevka. Predvidene so tri denarne nagrade za skupino srednje šole (prva znaša milijon lir) in nagrada za skupino visokih šol oziroma univerze (milijon lir). Poleg tega bo žirija podelila še eno nagrado v znesku 500 tisoč lir. Nagrade bodo izročili na slovesnosti 8. marca 1999. Goriški občinski odbor je na zadnji seji v lanskem letu odobril razdelitev prispevkov za kulturne dejavnosti na osnovi 12. člena deželnega zakona 241/90. Skupno so vzeli v poštev 65 prošenj (od teh 58 vloženih v terminu do 31. marca lani in 7 v naknadno podaljšanem roku do 22. decembra). Prispevke v skupnem znesku 143 milijonov 350 tisoč lir so porazdelili med 53 prosilcev. Dvanajst prošenj so zavrnili z različnimi utemeljitvami (nepopolna ali pomanjkanje dokumentacije, zasebne dejavnosti, koriščenje prispevkov iz drugih občinskih ali javnih skladov itd.). Prispevke za kulturne dejavnosti so za leto 1998 prejela sledeča društva in organizacije: Societa Tolkieniana 6 milijonov, Studi Gori-ziani 4 mik, zbor Mirko Filej 500 tisoč, center za raziskovanje krasa C. Seppenhofer 500 tisoč, Club amici del taieto 850 tisoč, odbor za nagrado ”L. Verni” 1 milijon, Fundacija oglejske bazilike 500 tisoč, Musiča aperta 1 milijon, zbor S. Ignazio 1 milijon, Univerza za tretje obdobje 1 milijon, Colettivo Terzo Teatro 14 milijonov, Evropeistična akademija FJk 500 tisoč, Fundacija palače Coronini Cronberg 500 tisoč, Go-riziana di Fotografia ed Arti visive 500 tisoč, Zveza slovenske katoliške prosvete 1 milijon, Kairos 1 milijon, Agimus 500 tisoč, Coral di Lucinis 1 milijon, Kulturni dom 1 milijon, odbor »Questa d’erbe bella famiglia« 500 tisoč, Teatrilandia 500 tisoč, zadruga Maja 500 tisoč, šolski okraj (št. 14) 500 tisoč, društvo R. Lipizer 25 milijonov, Zuf de Zur 500 tisoč, Cifi 500 tisoč, Ass. fila-telica e numismatica goriziana 500 tisoč, Cir-colo cult. astronomico 500 tisoč, folklorna skupina Santa Gorizia 1 milijon, glasbena šola Roland 1 milijon, združenje Graphiti 500 tisoč, center za ljudske običaje Podturn 1 milijon, Združenje družin padlih in pogrešanih v vojni 500 tisoč, Amici dei Musei 500 tisoč, Inštitut za mittelevro-pska kulturna srečanja 1 milijon, Emac 23 milijonov, Lega nazionale 500 tisoč, Sofronio Po-carini 500 tisoč, C.A. Seghizzi 15 milijonov, CTA. 18 milijonov, Ki-noatelje 1 milijon, združenje Abruzzesi e Molisani 500 tisoč, konzorcij socialnih zadrug Punto franc o 2 milijona, Združenje za raziskovanje problema pribežnikov 10 milijonov, združenje Cultura e šport 500 tisoč, Oton Zupančič 1 milijon, Zveza slovenskih kulturnih društev 1 milijon, fotoklub Skupina 75 500 tisoč, PD Mirko Filej 500 tisoč, KG Lojze Bratuž 1 milijon, PD Standrež 1 milijon, Ci-snal - pensionati 1 milijon. Gostilna Devetak na petem, La Subida na 12. mestu lestvice najboljših gostišč v deželi Furlaniji Julijski krajini Beneški dnevnik il Gazzettino, ki veliko prostora namenja tudi videmski pokrajini in nasploh dogajanju v naši deželi, je v zadnji lanski številki objavil daljši zapis in lestvico najbolj cenjenih gostišč v naši deželi, za leto 1999. Takoj velja povedati, da je v seznamu 58 gostišč in da so med uvrščenimi na odličnih mestih tudi znana gostišča na Goriškem. Lestvico so pripravili sodelavci časopisa in to na podlagi navedb in ocen petih najbolj znanih italijanskih kulinaričnih vodnikov (Michelin, Guida d’Ita-lia, Accademia Italiana della cucina, II Gambero, Veronelli). V poštev so vzeli restavracije, ki so navedene vsaj v treh od omenjenih publikacij. Strokovnjaki s področja kulinarike so obiskali 206 gostišč v vsej deželi, ocene pa so dokaj različne. V ožji izbor ki so ga opravili sode- lavci II Gazzettina je prišla le dobra četrtina vseh. Od oseminpetdesetih lokalov na lestvici, jih je skoraj polovica v videmski pokrajini, 11 na Goriškem, preostali pa na Tržaškem in v pordenonski pokrajini. Največ točk in seveda prvo mesto so prisodili gostišču Primula v kraju San Quirino v pokrajini Pordenone ( 82, 9 točk), zadnje mesto na lestvici zaseda "Osteria di Villafredda” v Centi (36 točk). Ob tem velja vsekakor opozoriti na odlično uvrstitev gostišč na Goriškem. Gostilni Devetak na Vrhu so s 73, 1 točkami prisodili 5. mesto, na 11. mestu je gostišče Aquila D’Oro v Do-lenjahf (63, 8 točk) na 12. mestu je gostišče La Subida v Krminu (Adriano Sirk). Na 23. mestu se je uvrstilo gostišče De Toni v Gradežu, takoj za njim I Castellieri v Tržiču itd. GAGLIANO /ZADNJI PONEDELJEK V 1998 Veselo silvestrovanje goriških upokojencev Spominček za letošnje jubilante - Društvo natisnilo ličen namizni koledar Člani goriškega Društva slovenskih upokojencev so priredili skupno silvestrovanje v gostišču Al fo-golar v Gaglianu pri Čedadu. Zbrali so se, kot je že ustaljena tradicija, ne kaj dni pred novim letom, tokrat v ponedeljek, 28. decembra, v popoldanskih urah. Več kot sto udeležencev praznovanja je nagovoril predsednik Mi-ladin Černe in predstavil pester program prireditve. Ob izdatni in okusni večerji, veselih vižah godbenika Silva je silvestro- vanje ponudilo dve posebni točki: praznovanje jubilantov v letu 1998 in nastop skupine »Old babe girls«. Slednja - plesna skupina večno mladih deklet - je presenetila in razveselila navzoče z zelo ritmičnim izvajanjem mo- dernih plesov. Požele so velik uspeh. Jubilantov, ki so v lanskem letu praznovali okrogel življenjski jubilej, se je na praznovanju zbralo 14 in so jih obdarili z vrtnico. Pred silvestrovanjem so se spominih in obiskali na domu tudi starejše jubilante: devet 80-letnikov, ki so jim prav tako podarili vrtnico, in dve 90-letni-ci, Angelo Nanut iz Stan-dreža in Marijo Pelicon iz Sovodenj, ki so ju počastili s tremi vrtnicami. Praznovanje se je nadaljevalo do večernih ur. Ob 22. so simbolično razglasili prehod leta, nazdravili s penino in si voščili. Pred odhodom so udeleženci praznovanja dobili v dar namizni koledar, ki ga je dalo natisniti društvo in ga na tedenskih straneh bogatijo slovenski pregovori in ljudske modrosti. Kdor ga še ni prejel, se lahko zglasi na sedežu društva. (Na sliki - jubilanti) Butalci bodo obiskali Šfeveijan Slovensko stalno gledališče vljudno vabi na mladinsko komedijo (za odrasle) Butalci, ki bo sedežu KD Briški grič v soboto, 16. januarja, ob 20.30. Ob zgodbah Frana Milčinskega, ki jih je za gledališče priredil in režiral Jaša Jamnik. V družbi štirih imenitnih igralcev Vojka Belšaka, Stojana Colje, Aleša Kolarja in Danijela Malalana, ki jim je pri gibu pomagal Branko Završan, se boste gotovo zabavali, Starejši povabite mlajše, mlajši pa prepričajte starejše. Moška oblačila ODPRTO TUDI 0B,% NEDELJAH GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giu-lia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 ~J3 OBVESTILA SLOVENSKI BANČNI ZAVODI obveščajo, da bosta za današnji novoletni koncert v Trstu (ob 17.30 v gledališču Rosset-ti) vozila dva avtobusa. Prvi odpelje ob 15.45 iz Štandreža (trg pred cerkvijo) in ob 16. uri iz Sovodenj (telovadnica); drugi pa ob 16. uri izpred posojilnice v Doberdobu in ob 16.15 iz Jamelj. URAD ZSKD v ul. Malta 2, bo zaprt do vključno 6. januarja 1999. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je na sedežu na razpolago za člane Koledar 1999, ki ga je izdalo društvo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bodo tudi 4. in 5. januarja od 19. do 20. ure sprejemali prijave za tečaj smučanja in deskanja, ki bo od 10. januarja dalje v Podkloštm (Amoldstein). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da se bo 13. januarja obnovila redna tedenska vadba v telovadnici OS v ulici Duca d'Aosta v Tržiču. Vesela druščina, ki skrbi za primemo razgibavanje in telesno kondicijo, se srečuje ob sredah med 18. in 19.30. Z veseljem bodo sprejeli nove člane in članice. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 25. do 31. decembra 1998. RODILI SO SE: Matteo Trevisani, Marco Di Luca, Lisa Nikolavcic, Alessan-dro Graziani, Stefano Del Franco, Elisabetta Agosti-ni. UMRLI SO: 99-letna Veronica Simčič, 81-letna Leopolda Noli, 82-letni Paolo Bertossi, 77-letna Noemi Mamssig, 91-letna Aquilina Pacor, 90-letna Maria Tommasi, 73-letna Stanislava Čermelj, 90-letna Augusta Romanzin, 75-letni Egisto Snidero, 88- letna Norma Miaschi, 89- letni Giuseppe Gruso-vin, 87-letna lolanda Brandolin, 76-letni Vale-rio Braidot, 79-letna Marina Semitz, 73-letna Orsola Pelos, 75-letni Rolando Giuseppe Cuglig. Poročila sta se Teodoro Baccaro in Cristina Mu-nafo’. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je postavljena razstava unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom Obrazi Krasa. Ogled do 8. januarja 1999 po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med prireditvami. KINO GORICA VITTORIA 1 15.00- 16.45 "Mulan”; 20.15-22.30»C’e posta p er te«. Meg Ryan in Tom Hanks. VITTORIA 3 15.30- 17.45 ”C’e posta per te”; 20.15-22.30»La maschera di Zorro«. L Antonio Banderas. CORSO Rdeča dvorana: 15.15-17.45-20.00-22.15»Paparazzi«. L Christian De Sica in Massimo Boldi. Modra dvorana: 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»I1 principe d’Egit-to«. S. Spielberg. Rumena dvorana: 16.00-18.00-20.00-22.00»Cosi e la vita«. TRŽIČ EKCELSIOR 16.00- 18.00- 20.00-22.00»I1 principe d’Egitto«. COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»C’e posta per te«. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00»I1 mio west«. : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI JUTRI Iz Gorice: 13.30, Cele-ste Mauri, iz bolnišnice Usmiljenih bratov. Iz Tržiča: 10.10, Antonio Donato Massaro, iz mrliške veže splošne bolnice ; 12.10, Alessandro Bassi, iz mrliškeveže splošne biolnišnice; 13.30 Zeta Boneta vd. Jarc iz mrliške veže splošne bolnišnice. t Naznanjamo, da je v 86. letu umrla naša Zeta Boneta vd. Jarc Pokopali jo bomo jutri, 4. januarja . Pogrebni sprevod bo krenil ob 13.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Tržiču v Doberdob, kjer bo pb 13.45 žalni obred v cerkvi. V naprej se zahvaljujemo vsem, ki se je boste spominjali. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist dobrodelnih in drugih ustanov. Sin Berto in hči Nella z družinama, sestre in svakinja ter drugi sorodniki Tržič, Doberdob, 3. januarja 1999 Pogrebno podjetje Preschern, NOVICE MONETARNA UNIJA / ZADNJE URE MRZLIČNIH PRIPRAV V EVROPSKIH BANKAH Kontaktna skupina bo skušala oživiti mirovni proces na Kosovu BEOGRAD - Opazovalci O VSE nameravajo preiskati domnevno množično grobišče na Kosovu, okrog 35 km južno od Prištine. V njem naj bi bila trupla enajstih albanskih Zena in otrok, namig o obstoju grobišča pa so diplomati OVSE dobili od predstavnikov Osvobodilne vojske Kosova. Francoski veleposlanik v Makedoniji Jacques Huntzinger je po srečanju z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo napovedal, da bo kontaktna skupina skuSala oživiti mirovni proces na Kosovu. Francoski diplomat se je srečal tudi s Fehmijem Aganijem, vodjo kosovske pogajalske skupine na pogovorih o prihodnosti pokrajine. Po poročanju srbskega informacijskega srediSCa v Prištini so v Kosovski Mitroviči našli trupli dveh Srbov, na cesti PriStina-PeC pa še truplo Albanca. Člani opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa so po poročanju srbskih virov vCeraj iz vasi Lapastica in Obrandža - tu zadnji teden potekajo hudi spopadi - evakuirali Se zadnjih sedem prebivalcev srbske narodnosti. Castro proslavil 40-letnico kubanske revolucije SANTIAGO DE GUBA - Kubanski predsednik Fi-del Castro je na slovesnostnih ob 40. obletnici revolucije, s katero je prišel na oblast, govoril na balkonu mestne hiše v Santiagu de Guba, in sicer na istem mestu, kjer je leta 1959 razglasil svojo zmago. ObleCen v uniformo olivnate barve gverilcev, ki je v zadnjih 40 letih ni slekel, je Castro dejal, da trenutke zmage doživlja, kot da so se zgodili včeraj. V neobičajno kratkem govoru je kubanski voditelj poudaril, da je kljub razliki v letih še vedno isti človek, saj se Se vedno oblači, misli in sanja kot mlad gverilec. Slavnostni govor je poslušalo približno tisoč Castrovih privržencev. Predstavniki ZN v rokah angolskih uporanikov? JOHANNESBURG - Združeni narodi Se niso dobili potrditve novice, da naj bi vseh 14 potnikov nekega letala ZN, ki je strmoglavilo pred skoraj tednom v osrednji Angoli, nesrečo preživelo ter da jih zadržujejo pripadniki .uporniškega gibanja Unita. Neimenovani angolski general je izjavil, da so ponesrečenci dobro. Predstavnik ZN v Luandi Hamadoun Toure je včeraj povedal, da že poizvedujejo pri gibanju Unita o resničnosti generalove izjave. Na krovu letala C-130 Hercules je bilo deset elanov Združenih narodov iz različnih držav ter štirje dani posadke. Devet žrtev plazu v Kanadi MONTREAL - Po končnih podatkih varnostnih služb v Quebecu je v plazu, ki se je v silvestrski noti sprožil v vasi Kangiqsualujjuaq v kanadski provinci, umrlo 9 ljudi, 25 pa jih je bilo ranjeno. Snežni plaz se je sprožil nekaj minut po polnoči in zasul vaško šolo, v kateri je pričakovalo novo leto kakih 650 ljudi. Po podatkih varnostnih služb je med žrtvami tudi pet otrok, mlajših od osem let. Reševalne ekipe iz Montreala so na mesto nesreče zaradi nedostopnosti vasi prispele šele popoldne, njihov prihod pa sta oteževala tudi moCan veter in snežni metež. Evro pripravljen na jutrišnji debut na finančnih trgih Prvi so novo valuto preizkusili v Belgiji, kjer so bile banke včeraj odprte BRUSELJ - Kot poročajo iz vseh enajstih držav območja evra, potekajo priprave bank in finančnih trgov na jutrišnji debut skupne valute brez zastojev in problemov. V Italiji je svoj sistem bankomat prva že na novoletni dan prilagodila bančna skupina IMI-San Paolo, po zadnjih podatkih pa je od vCeraj na delu 30 tisoC bančnikov, ki v vseh italijanskih bankah mrzlično pripravljajo svoje sisteme na jutrišnji debut nove denarne enote. Po konverziji postopkov, ki je bila izvedena v prejšnjih dneh, se tehniki vCeraj in danes ukvarjajo s simulacijami in preizkusi, od katerih bo odvisen uspeh tudi najbolj preprostih operacij, kot so dvigovanje in polaganje gotovine, odpiranje tekočih računov, plačevanje računov, izdajanje Čekov in operacije z vrednostnimi papirji. Generalka, ki teCe v teh urah pred premiero, ima predvsem ta namen, da prepreči neljuba presenečenja, v prvi vrsti možnost mrka računalniških sistemov prav na startu nove valute. Vse kaže, da jutri ne bo gneCe pred bančnimi okenci, še posebno po ugodnih novicah iz Belgije, kjer so bile banke vCeraj odprte. Tam so sicer prvi evro-dan zabeležili zelo skromno število tekočih računov, ki so jih njihovi lastniki pretvorili v evro: poročajo o komaj 0, 16% vseh računov. Guy Quaden, generalni direktor belgijske centralne banke, ki je bila vCeraj razumljivo v središču pozornosti, je opozoril, da bo jutri »ključni dan« in da bo tudi v primeru, ko bi šlo vse gladko, mogoče opraviti prvo bilanco evrovega debuta komaj Cez dva tedna. Quaden, ki je tudi predsednik odbora za evro, je potrdil, da je vse pripravljeno in preizkušeno s simulacijo, vendar se bo treba soočiti z resničnostjo šele v ponedeljek. Toda Četudi bo šlo brez zapletov, prvega dne še ne bomo zmagali, je dodal Quaden, saj bo prvi realnejši obračun mogoč šele po dveh tednih evrovega življenja. Ali z drugimi besedami: tudi po izkrcanju v Normandiji je bilo zavzetje obale v prvih dneh odločilno, toda to še ni bila zmaga. Zunaj bančnega sveta so priprave veliko manj intenzivne. Za zdaj večina trgovin in restavracij ne sprejema plačila v evrih (seveda elektronskega), pa tudi dvojnih cen (evro in domača valuta) je videti zelo malo. Kot zanimivost naj navedemo, da je bila prva prodaja v evru izvedena 1. januarja, sekundo po polnoči, ko je Stephen Perry, finančni direktor Vise, ene najveCjih mednarodnih družb za kreditne karte, kupil v nekem frankfurtskem hotelu steklenico šampanjca in jo plaCal z obremenitvijo svoje kreditne kartice za 63, 91 evra (okrog 125 mark). Operacija je imela namen stopiti v monetarno zgodovino, zato je bila programirana v Frankfurtu, finančni prestolnici »evrolandi-je«, kjer je na prelomu leta pozdravilo rojstvo evra na tisoCe ljudi. V včerajšnjih evropskih in mednarodnih Časopisih je bil prihod evra naznanjen z velikimi naslovi in v glavnem ugodnimi komentarji, čeprav ne manjka tudi kakšen kritičen ton. V Londonu pa so vCeraj pritisnili na alarmni zvonec sindikati, ki so izračunali, da zaradi nesodelovanja Velike Britanije pri evru tvegajo milijon delovnih mest. Ce bo Blairova vlada vztrajala pri monetarni izolaciji, opozarjajo sindikati, bo to ogrozilo britansko gospodarstvo, New Labor pa bi se utegnil na volitvah maja 2001 zaradi tega moCno kesati. 2e precej pred sindikati so zaceli na britansko vlado pritiskati podjetniki, vCeraj pa je iz londonskih političnih krogov prišlo kar nekaj pomirjujočih zagotovil, da bo Velika Britanija stopila v monetarno unijo takoj, ko ji bo to ustrezalo. Najkasneje Cez tri leta, je izjavil lord Brit-tan, britanski podpredsednik Evropske komisije, medtem ko je zakladni minister Gordon Braun zagotovil, da bo država sposobna uvesti evro v roku osmih mesecev po morabitni politični odločitvi za tak korak. Z azijskih trgov, kjer so vCeraj delali, so prišle ocene analitikov, po katerih bo začetni odnos do evra precej previden, na kratek rok pa napovedujejo okrepitev nove evropske valute. Prvo konkretno reakcijo pa bo mogoče registrirati že danes po 19. uri, ko bo prvi zaceli poslovati avstralski finančni trgi. Po evru čaka petnajsterico vrsta novih izzivov BRUSELJ - Po krstu evra se za Evropsko unijo odpira novo poglavje, saj jo čakajo zahtevne naloge z mnogimi problemi, ki se jih bo morala lotiti pod komaj začetim nemškim predsedovanjem. Po avstrijskem prehodnem semestru Čaka zdaj Nemce odgovornost, da privedejo do uspešne rešitve celo vrste odprtih in podedovanih dosjejev. Poglejmo si najpomembnejše. AGENDA 2000 - To je najnujnejši in zelo zapleten problem, za katerega se je petnajsterica dogovorila, da ga bo rešila do konca marca. V ta namen je predviden izreden evropski vrh, ki bo 24. in 25. marca v Bruslju, ni pa izključeno, da bodo že februarjas klicali še enega. V Agendi 2000 so zbrane vse velike reforme (kmetijske politike, regionalna pomoC, mehanizmi finansiranja proračuna EU), ki so potrebne za širjenje unije, ki je medtem že zaCela pogajanja s prvimi šestimi kandidatkami (Estonija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovenija in Ciper). O datumu vstopa teh držav v EU pa ne bo mogoče govoriti pred dosego sporazuma o Agendi, kar je posebej problematično zaradi močnih nacionalnih interesov pri finančnem upravljanju unije. ZAPOSLOVANJE - Socialistična in socialdemokratska Evropa se je zarotila proti brezposelnosti, ki pesti 17 milijonov ljudi in ki jo je mogoče odpravljati le z bolj usklajenimi politikami in s skupno strategijo. Toda zdaj je treba od tolikih besed preiti k dejanjem, zato je določen nov vrh, ki bo 3. in 4. junija v Kolnu sprejel vsebinski pakt za delo, za katerega so se dogovorili na decembrskem dunajskem vrhu. IMENOVANJA - Naslednja občutljiva partija med petnajstimi je prenova evropskih institucionalnih vrhov, ki jo bo treba izvesti do sredine leta. Med naslanjači, ki jih bo treba zapolniti, so tisti na predsedstvu Evropske komisije, za odgovornega za zunanjo politiko in varnost EU, za sekretarja WEO, na predsedstvu Evropskega parlamenta in Evropske investicijske banke (EIB) ter nenazadnje tudi za generalnega sekretarja Nata. Igra je še povsem odprta, končala pa se bo kot vselej zadnji trenutek, torej na vrhu v Kolnu. Med ostalimi odprtimi poglavji naj nevedemo še davčno harmonizacijo, skupno zunanjo in varnostno politiko, odnos do problema imigracije in usklajevanje pravosodja. FIRENCE / NOVA MICHELANGELOVA ZAKRISTIJA Kos marmorja je s stropa priletel na tla Zgodilo se je ponoči, ko v znameniti in dobro obiskani kapeli ni bilo obiskovalcev FIRENCE - Odkrušil se je kos marmorja, ki je s stropa padel na tla: zgodilo se je prejšnjo noC v tako imenovani novi Michelangelovi zakristiji v sklopu MediCejskih kapel na Trgu Madonna degli Aldobran-dini. Sreča v nesreči je hotela, da se je zgodilo ponoči, ko v eni najbolj obiskanih umetniško-zgodovin-skih zgradb ni bilo nikogar. Seveda so zakristijo, v kateri je pokopanih precej predstavnikov nekdaj mogočne rodbine Medičejcev, takoj zaprli. Po zagotovilih skrbnikov za kulturne dobrine in za ambientalne rodbine naj bi zakrestijo za občinstvo odprli že v tednu dni. Pod kupolo naj bi namestili nekakšen varnosten strop, ki bi ščitil obiskovalce, istočasno pa omogočil strokovnjakom, da dobro pregledajo kupolo in lantemo. 2e vCeraj so strokovnjaki zaceli preučevati nastalo škodo in ugotavljati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ob izvedencih toskanskega skrbništva za kulturne dobrine in mestnih muzejev pa je prispel tudi strokovnjak ministrstva za kulturne dobrine, ministrica Gi-ovanna Melandri je namreč nemudoma odredila preiskavo. Zaenkrat o vzrokih krožijo različne hipoteze, v osnovi pa naj bi bilo, kot je tudi priznal toskanski skrbnik za kulturne dobrine, ne povsem ustrezno vzdrževanje tega, kot tudi drugih mestnih spomeniških struktur, glede na množičen dotok obiskovalcev. Marmorni blok, ki je bil pritrjen na steber lanter-ne, naj bi se »odlepil« zaradi dotrajanosti ali pa zaradi infiltracij vode. Krivdo so nekateri pripisali tudi prebuCnim silvestrskim praznovanjem na trgu, od koder naj bi na zakristijo priletela kakšna petarda. Vsekakor so kupolo in lanterno zadnjic natančno pregledali in tudi popravili pred tridesetimi leti. Kos marmorja, ki je bil prej pritrjen na stebru lanteme (AR) KARABINJERJI / PO POLEMIKAH S CASELLIJEM General Mori zapušča ROS Prevzel bo poveljstvo prestižne karabinjerske oficirske šole RIM - General Mario Mori zapušča poveljstvo posebnih karabinjerskih operativnih enot (Raggruppa-mento operativo speciale - ROS). Na tem mestu ga bo zamenjal general Sabato Palazzo, dosedanji poveljnik karabinjerjev v deželi Umbriji. Mori pa bo postal poveljnik karabinjerske oficirske šole. General Mori je načeloval ROS dobrih osem let. V tem Času je zabeležil marsikateri velik uspeh. Med drugim so karabinjerji posebnih operativnih enot pod njegovim poveljstvom prišli na sled Totoju Riini in drugim mafijskim kolovodjem. General Mori je v izjavi za Časopisno agencijo ANSA dejal, da sprejema imenovanje na Celo karabinjerske oficirske šole z zadovoljstvom, saj gre za prestižno šolo, ki so jo vselej vodile vsega spoštovanja vredne osebnosti. Toda marsikdo je namignil, da so Morija povišali, da bi ga predvsem odstranili od dejavnosti, ki jo je doslej vodil. Za boljše razumevanje teh namigov naj pojasnimo, da se je poveljstvo ROS konec leta 1997 in na začetku leta 1998 zapletlo v pravcato »vojno« z državnim pravdništvom v Parlermu, ki ga vodi Gian Carlo Ca-selli. Konec leta 1997 je namreč Ca- selli s svojim namestnikom Guidom Lo Fortejem šel v Turin zaslišat generala Morija, ker je hotel imeti pojasnila o tem, kako je bilo mogoče, da se je mafijski skesanec Balduccio Di Maggio vrnil na Sicilijo, tam obnovil svojo zločinsko mrežo ter med drugim zagrešil veC umorov. Mori ni ostal dolžen Caselliju. Nekaj dni potem se je neki njegov sodelavec predstavil na državnem prav-dništvu v Caltanissetti in prijavil Casellijevega namestnika Lo Forteja, Ceš da naj bi bil mafijski vohun. V tej »vojni« sta si obe strani pozneje izmenjali še marsikateri nizek udarec, toda s pomočjo številnih posrednikov sta se naposled pobotali in se celo zbrali na spravni večerji. Kljub temu pa so zlasti politični predstavniki desne sredine ob imenovanju generala Morija za poveljnika oficirske šole bolj ali manj odprto povedali, da gre v bistvu za uslugo Caselliju, ki velja za človeka leve sredine. Kot se v takšnih primerih večkrat zgodi, je praktično nemogoče povsem demantirati tašna namigovanja. Omenimo naj le, da je sam general Mori takšna namigovanja zavrnil in dejal, da mu je ob novem imenovanju med prvimi Čestital prav Caselli. Z avtobusom do »večnega mesta« in starodavnih Firenc Spoštovane bralke in bralci Ob predstavitvi naših letošnjih tradicionalnih potovanj moramo najprej povedati, da beležimo pomemben jubilej: letos bodo naša potovanja že 40. po vrsti! Od prvega potovanja -na Plitvicka jezera - pa do lani, ko smo bili v Turčiji, Vietnamu in Piemontu, lahko mirne duše reCemo, da smo popeljali nekaj tisoC bralk in bralcev našega dnevnika po vseh celinah sveta. Eno leto veC, drugo leto manj, toda vsak izlet oziroma potovanje je naletelo na izreden odziv. Marsikdo se bo še spomnil, da smo npr. v Pariz potovali s samo za nas rezerviranim posebnim vlakom ali pa da smo v Prago potovali z 11. avtobusi! Res je, da so drugi Časi, bilo je manj možnosti individualnih potovanj (ni bilo še toliko avtomobilov!) in prav zato si lahko domišljamo, da smo tudi s potovanji marsikomu dodatno odprli okno v svet. Danes je seveda drugače. Časi so taki, da si lahko skoraj vsakdo lahko omisli potovanje kamorkoli, saj so turistične agencije preplavljene s prospekti in programi, ki ponujajo vsemogoče kombinacije in destinacije. Toda - spet si domišljamo - potovanja Primorskega dnevnika so vendarle nekaj drugega, nekaj posebnega. V teh Časih ni veC pomembna samo destinacija ali program potovanja, pomembno je predvsem to, da se za nekaj dni zbere skupina naših ljudi, ki hoCe sicer videti nekaj novega, a istočasno preživeti te dneve v družbi znancev in prijateljev ali izkoristiti priliko ter navezati nove stike in nova prijateljstva. Družabnost, mariskdaj tudi pesem, so sestavni del naših potovanj, pa naj gredo v bližnje ali daljne kraje našega sveta. Jasno je, da skušamo pri tem ugoditi željam naših bralk in bralcev in potovanja organizirati kakovostno in po najboljši možni ceni. Za letos smo spet pripravili programe za tri potovanja. Z avtobusom bomo dodatno obiskali Italijo oziroma njeno prestolnico Rim, kjer smo se enkrat že bežno ustavili, a brez možnosti podrobnejšega ogleda. Rimu smo dodali še kulturno središče Italije - Firence - s Čemer bomo pravzaprav zaključili ciklus potovanj po državi, v kateri živimo. Potovanje bo trajalo pet dni (morda premalo za ogled vseh zgodovinskih in umetniških stvaritev), vendar moramo upoštevati Cas, ki ga imajo ljudje na razpolago in ne nazadnje tudi ceno, saj je znano, da spadata obe mesti med najdražja v Italiji. Menimo pa, da bomo kljub temu lahko pokazali toliko zanimivosti, da se bodo udeleženci potovanja vrnili domov zadovoljni. Drugo potovanje je namenjeno Egiptu. Tam smo bili pred dvajsetimi leti in takratni udeleženci še danes ohranjajo nepozaben vtis s tega potovanja. Ne gre samo za spoznavanje stare egipčanske kulture, Nil, puščava, podnebje in ljudje ustvarjajo neko posebno atmosfero, ki jo Človek občuti na kraju samem, a jo še bolj podoživlja mesece in leta po končanem potovanju. Tretje, najdaljše in najdražje potovanje pa nas bo popeljalo v Mehiko. Tudi v Mehiki se bomo srečali s piramidami in templji, ki so odraz kulture oziroma civilizacije ljudstev od leta 2.000 pred našim štetjem pa vse do španske kolonizacije. Kot običajno smo tudi na tem potovanju namenili nekaj dni počitka na plaži Karibskega morja v Cancunu na polotoku Yucatan. Sedaj pa, drage bralke in bralci, preberite predstavljene programe, ki so jih za nas pripravile agencije Interconti, Beverly in Atlas. Upamo, da so vam všeC in da se boste lahko odločili za eno od potovanj, kjer boste preživeli nekaj dni v prijetni družbi ter se s potovanja vrnili polni novih vtisov in doživetij. Na koncu naj le še dodamo, da je za vse izlete oziroma potovanja število mest omejeno, zato pohitite z vpisom. Večno mesto Rim je s Firencami cilj našega letošnjega avtobusnega potovanja. Pravzaprav je kar čudno, da smo v prejšnjih letih obredli skoraj vso Italijo, Rima in Firenc pa smo se le dotaknili, tako da sta ti dve mesti kar sami od sebe stopili v ospredje in se ponudili za obisk. Jasno je, da bi za ogled tri-milijonskega Rima potrebovali nekaj dni samo za sprehode in prav toliko dni tudi v Firencah, kar pomeni, da se bodo naši ogledi nujno omejevali na najvažnejše in najlepše spomenike, ki jih nudita ti dve mesti. Morda smo Rim, zaradi relativne bližine ali drugih vzrokov, nekoliko podcenjevali, zlasti v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, vendar je dejstvo, da spada v najožji izbor mest z izrednim kulturnim, arhitektonskim, umetniškim in zgodovinskim nabojem, kot sta n.pr. Pariz in London. Zato ni nič čudnega, da se skozi vse leto skozi Rim (a tudi skozi Firence) pretakajo množice turistov z vseh kontinentov sveta, tako da sta ti mesti tudi stebra italijanskega turizma. Zlasti Rim videvamo skoraj vsak dan na televizijskih zaslonih. Imena, kot so n.pr. Kvirinal, Palača Modama, Farnesina, Montecitorio in druga, so se nam udomačila v ušesih, čeprav ne vemo, kje so, kot ne vemo, kje se nahajajo Kapital, Trga Venezia di Spagna, Kolosej, Fori Imperi-ali in toliko drugih krajev v ožjem in širšem območju »večnega mesta«. Namen našega potovanja je torej ta, da tistim, ki Rima ne poznajo, posredujemo strnjeno vizijo najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. In teh v Rimu prav gotov ne manjka! Nekaj podobnega bi lahko rekli za Firence, središče italijanske kulture, ki so bile rimska kolonija, a etruščan-skega izvora. Mesto je blestelo pet stoletij - od XI. do XVI. -, ko se je zaradi nenehnega ekonomskega vzpona razcvetela umetnost v vseh inačicah in nam zapustila umetniške zaklade neprecenljive vrednosti. Tudi v Firencah bi morali ostati vsaj nekaj dni, da bi dobili celovit vpogled v njeno kulturno-umetniško stvarnost, a kaj ko je za to premalo časa. Omejiti se bomo morali na najvažnejše oglede, ki pa nam bodo vseeno pričarali lepoto tega mesta ob Arnu. In sedaj poglejmo, kaj predvideva program našega potovanja. Srede, 26.meja Zjutraj zbirno mesto v Trstu na Trgu Oberdan oz. pri železniški postaji v Gorici in odhod avtobusa podjetja La Gra-dese za Rim. Čeprav je do Rima več kot 600 km, pa potovanje ne bo utrudljivo, saj se bomo vseskozi vozili po avtocestah, seveda z vmesnimi postanki. Tako računamo, da bomo v Rim prispeli popoldne, se namestili v hotelu, potem pa bo nekaj prostega časa, večerja in prenočevanje v hotelu s tremi zvezdicami. Četrtek, 27. maja Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Ves dan je namenjen ogledu Rima, ki se bo začel na Trgu Venezia. Videli bomo najpomembnejše znamenitosti, saj nas bo pot med drugim vodila na Kapitol, potem si bomo ogledali znamenitosti kot so Fori Romani, Kolosej, Konstantinov slavolok, Circo Massimo, ustavili pa se bomo na panoramski točki, s katere je lepo pogled na Rim, Tibero in Sinagogo. Nimamo dovolj prostora, da bi se podrobneje ustavili pri vseh predvidenih ogledih, omenimo naj le, da bomo obiskali tudi Galerijo Borghese, ki je bila zaradi obnovitvenih del nekaj let zaprta. Zgradil jo je kardinal Scipione Borghese (1613), v dvajsetih dvoranah, ki so de-korirane s freskami in marmorjem, pa so danes na ogled čudovita dela Berninija, Car-paccia, Bellinija, Caravaggia, Tiziana, da omenimo le najbolj znana imena slikarjev in kiparjev. Kako veliko zanimanje je za obisk galerije, nam daje vedeti podatek, da je treba ogled najaviti nekaj tednov ali celo mesecev pred predvidenim obiskom. Petek, 28.maja Po zajtrku v hotelu se bomo odpeljali na ogled Vatikanskih muzejev. Tu se bomo zadržali celo dopoldne, saj je kaj videti! Itinerar je predviden v štirih obveznih smereh in obsega Gregorijanski muzej, muzej Chiaramonti, muzej Pio-Cle-mentino, Raffaellove sobane, Galerijo svečnikov, apartman Borgia in še toliko drugih. Posebno zanimiv je ogled Sik-stinske kapele z mojstrskimi freskami na stranskih stenah, medtem ko sta obok in stena za oltarjem delo Michelangela. Po ogledu bo kosilo v restavraciji, takoj zatem pa bomo spet sedli v avtobus in se odpeljali proti Firencam. Nekaj pred prihodom se bomo ustavili na znani turistični kmetiji, kjer bo večerja, potem pa bomo nadaljevali pot v glavno mesto Toskane, kjer se bomo namestili v dvoposteljnih sobah hotela s tremi zvezdicami in prenočili. Sobota, 29. maja Ves dan je namenjen obiskom in ogledom, ki se bodo začeli na Trgu Duomo, ki je skupaj s Trgom S. Giovanni središče mesta. Tu stoji katedrala, ki so jo začeli graditi leta 1296, vendar so bila dela večkrat prekinjena, tako da so jo dokončali šele v letu 1461; tu je Baptisterij, ena najstarejših stavb v Firencah in še Giottov zvonik, visok 84 m, ki velja za enega najlepših zvonikov gotske arhitekture. Ustavili se bomo na Trgu della Signoria, od nek- daj politično središče Firenc, kjer je istoimenska palača, ki spada med najbolj pomembne palače srednjega veka. In že smo pri palači Pitti, najmogočnejši florentinski palači, kjer je tudi istoimenska galerija. V njej so dela, da omenimo samo nekatere, Rubensa, van Dycka, Tiziana, Tintoretta in Raffaella ter razkošno opremljene sobane Medicijev, ki so bile kasneje namenjene za reprezentančne prostore Savojcev. S tem ogledom se bo zaključil dnevni program. Nedelja, 30. maja Zajtrk v hotelu, potem pa ogled največje umetnostne galerije Italije, po vsem svetu znanih muzejev degli Uffizi. Tu je v kakih petdesetih sobanah zbran izjemen umetniški zaklad, ki ga predstavljajo slike, skulpture, gobleni florentinske in flamske šole ter umetniška dela antične dobe. Ogled bo trajal vse do poldneva, ko bomo odšli na kosilo v značilno florentinsko gostilno, potem pa bomo sedli v avtobus, ki nas bo mimo Bologne in Benetk pripeljal v Trst oz. Gorico, kjer se bo zvečer naše potovanje zaključilo. Cena potovanja je 720.000 lir in vsebuje: 1. Prevoz z avtobusom do Rima in nazaj; 2. Usluge polnega penziona od večerje prvega do vključno kosila petega dne potovanja; 3. Ogled kot po programu vključno z vstopnicami za ogled muzejev in galerij; 4. Lokalni vodniki v Rimu in Firencah. Doplačilo za enoposteljno sobo je 160.000 lir. V ceni niso vključene napitnine, pijače in vse kar ni posebej navedeno v programu. Vpisovanje in pogoji Vpisovanja za vsa tri potovanja bomo sprejemali na upravi našega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v uredništvu v Gorici (Drevored 24. maja) v torek, 5. januarja, od 9. do 13. ure in od 14. do 16. ure. Poleg prve akontacije - zato da skrajšamo Cas čakanja - prinesite, prosimo, s seboj fotokopijo vašega osebnega dokumenta ali pa že napisane sledeče podatke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov in številko osebnega dokumenta z datumom zapadlosti. Pod pojmom »osebni dokument« se razume osebna izkaznica ali pa potni list. Oba dokumenta morata biti v času potovanja veljavna. Za potovanje v Egipt je treba imeti veljaven potni list z zapadlostjo najmanj 3 mesece po opravljenem potovanju. Potreben je tudi egiptovski vizum. Vse potrebne formalnosti bo za skupino opravila agencija. Tudi za Mehiko je potreben veljaven potni list. Ce se kdo iz najrazličnejših razlogov ne bi mogel udeležiti potovanja v Rim ali Egipt, ga lahko odpove do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja in dobi v celoti povrnjeno že vplačano akontacijo. Po tem roku pa se za odpoved do 15 dni pred začetkom potovanja plača 20%, od 15 do 7 dni pred potovanjem pa 40% penalov na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj dni pred začetkom potovanja ni več odpovedanega roka in prijavljenec izgubi celotni znesek za predvideno potovanje. V vsakem primeru pa lahko že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba - tudi 3 dni pred začetkom potovanja - vendar mora imeti veljaven dokument. Za Mehiko veljajo naslednji odpovedni roki in penali: 15 delovnih dni pred začetkom potovanja so penali 30%, od 14 do 5 dni 50%, po tem datumu pa 100%. Nadomestitev z drugo osebo je možna. Možno je tudi zavarovanje za primer odpovedi, o Čemer lahko dobite informacije ob samem vpisu. Vsa podrobnejša pojasnila, programi in dokumentacija bodo udeležencem potovanj izdana ob poravnavi zadnjega obroka. Predstavljamo vam okvirni program potovanja v Egipt, deželo z več kot 7 tisočletno civilizacijo, deželo, ki je 1.300 let pred našim štetjem blestela kot država združenega Spodnjega in Zgornjega Egipta in katere veličastni spomeniki so se ohranili vse do današnjih dni. Te spomenike - piramide, grobnice in svetišča - vidimo ničkoliko-krat v filmih in na televiziji, toda ko se človek zazre z vznožja piramide v njen koničast vrh, se mu samo po sebi postavi vprašanje: ali je sploh mogoče, da so pred več kot 3.000 leti zmogli take gradnje? Takšnim in številnim drugim vprašanjem bo zadoščeno na našem potovanju, za katerega lahko rečemo, da je edinstveno doživetje. Nanj se bomo odpravili v aprilu, ko je v Egiptu že poletno toplo, vendar v zraku ni vlage in je predvsem bivanje na ladji, s katero bomo križarili po Nilu, nadvse prijetno. Toda ne zgubljamo preveč besed v uvodu, poglejmo si raje program potovanja. Medklic, 18. aprile V dnevu (točni urniki bodo javljeni kasneje) se bomo iz Trsta odpeljali na ljubljansko letališče Brnik, odkoder nas bo Airbus A320 (156 sedežev) letalske družbe Adria Airways odpeljal proti Kairu. Med poletom, ki traja kake 4 ure, bo serviran obrok. Po pristanku na kairskem letališču bomo uredili mejne formalnosti, potem pa se bomo z avtobusom odpeljali v Hotel (5 zvezdic), kjer se bomo lahko osvežili in si ogledali bližnjo okolico hotela, kjer bomo tudi večerjali in prenočili. Pe»eclel|ek, 19. aprila Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Dan je namenjen ogledu Kaira, enega največjih mest na svetu (kakih 15 milijonov prebivalcev). Ogledali si bomo najvažnejše mestne četrti, Cit-tadelo s prekrasno mošejo Mohameda Alija (iz alabastra), tržnico, ki ji ni para na svetu -Khan el Khalili, predvsem pa Egipčanski muzej. Poznavalci in ljubitelji egipčanske umetnosti bi se v njem zadržali dneve in dneve, saj je na ogled na tisoče eksponatov, ki zadevajo obdobja Stare, Srednje in Nove države. Poznavalci bi takoj presodili, v katero obdobje spadajo določene umetnine, nas pa bodo gotovo bolj pritegnile razstavljene mumije, pa zakladnica Tutanka-mna, vladarja 18. dinastije, ki je kraljeval približno 1.350 let pred našim štetjem, a so njegovo grobnico odkrili šele leta 1922. Kdor je lani obiskal Egipčanski muzej v Turinu, bo šele v Kairu doživel in razumel, kakšna je bila moč in veličina takratnega Egipta. torek, 20. aprila Zajtrk v hotelu, kosilo v restavraciji, večerja v spalniku. Dopoldne se bomo najprej odpeljali v Memphis, nekdanje glavno mesto »stare« države s prvo dinastijo izpred 3.000 let pred našim štetjem. Od nekdanjega bleščečega mesta sta ostala le sfinga iz alabastra ter kip Ramzesa H., faraona 19. dinastije, zato pa je toliko bolj zanimiva Saqqara, le nekaj kilometrov od Memphisa. To je tisočletja stara nekropola z ne-številnimi grobnicami, med katerimi so mnoge poslikane, tu pa je tudi »stopničasta« piramida in »Sarapeo«, kjer so pokopavali Apisa (svete bike). Popoldne pa je namenjen ogledu Gize, kjer kraljujejo najbolj znane piramide: največja, Ke-opova piramida, meri danes v višino 137 m in je sestavljena iz več kot dva milijona ogromnih kamenitih blokov, dalje nekoliko manjša piramida, ki jo je dal zgraditi faraon Kefren in še tretja, najmanjša, ki je visoka »le« 66 m. Tu kraljuje tudi sfinga, največji izklesan kip na svetu, ki ponazarja faraona Kefrena, saj meri v dolžino kar 57 m, v višino pa 20 m. Vmes oziroma okoli je še dosti bi voda zalila oba templja, ko ju ne bi premestili na kraj, kjer sta danes. Lahko si zamislimo, koliko truda (da ne go- * vorimo o denarju!) je bilo potrebno, da so po 30 ton težke bloke prestavili in iz njih na novo postavili oba templja, ki nam dokazujeta izredno sposobnost davnih arhitektov in sodobno tehnologijo za njuno premestitev. Templja je dal zgraditi faraon Ramzes II., večjega zase, manjšega za svovo najljubšo ženo Nefertari. Oba templja sta s svojimi kipi in harmonijo gradnje edinstveni priči staroegipčanske umetnosti. Ni še točno znano, če bomo prespali v bližini Abu Simbla ali pa se bomo še isti da vrnili v Asuan. Večerja in prenočevanje v hotelu. Četrtek, 22. aprile Po zajtrku (ali po kosilu) ogled Asuana ter vožnja s »fe-lukami« po Nilu, nato pa vkrcanje na ladjo (5 zvezdic), ki nas bo popeljala na tridnevno križarjenje po Nilu. Na ladji bo namestitev v dvopostejnih kabinah s tušem in vvc, na njej pa bomo imeli usluge polnega pensiona (zajtrk, kosilo in večerja - z mineralno vodo ob glavnih obrokih). Vožnja bo zelo zanimiva, saj bomo lahko vseskozi opazovali pokrajino in življenje na obeh straneh Nila, vmes pa se ustavljali na najbolj pomembnih krajih. Tako bomo že ta dan pristali v Kom Ombu, kakih 50 km od Asuana, kjer si bomo ogledali zelo dobro ohranjen tempelj, ki so ga posvetili dvema različnima božanstvima - Horusu in Sobeku. Petek, 23. aprile Ta dan je namenjen ogledu krajev Edfu in Esna. Tole- majhnih piramid in grobnic faraonovih sorodnikov in vladnih uradnikov, ki so imeli privilegij, da so bili pokopani v bližini svojih vladarjev. Po ogledu Gize se bomo vrnili v Kairo, in sicer na železniško postajo, kjer se bomo namestili v dvoposteljnih kabinah spalnega vlaka, ki nas bo popeljal v Asuan. Večerja in prenočevanje v vlaku. Srede, 21. aprile Zajtrk v vlaku, ob 10. uri pa bomo prispeli v Asuan, mesto ob Nilu, kjer si je Aga Khan III. dal zgraditi svoj mavzolej. Toda mi se v Asuanu ne bomo ustavili, kajti posedli bomo v avtobus in se ob Naserjevem jezeru odpeljali v Abu Simbel, skoraj na meji s Sudanom. Kosilo na poti. Abu Simbel se ponaša z dvema templjema izredne arhitektonske vrednosti. Ko so začeli graditi Veliki jez na Nilu, majsko svetišče v Edfu, ki je posvečeno bogu Horusu, je eden najbolje ohranjenih templjev, ki po velikosti zaostaja samo za Kafnakom v Luksorju. Drugo mestece, Esna, je živahno kmetijsko središče, ki pa se ponaša z edinstvenim svetiščem božanstvu Khnum iz grško-rimske-ga obdobja. Sobota, 24. aprila Dan je namenjen ogledu Luksorja, največjega muzeja na prostem v svetovnem merilu. Luksor je bil pod imenom VVeset leta 1567 pred našim štetjem glavno mesto Novega kraljestva Egipta, Homer pa ga opisuje pod imenom Tebe. Leži na vzhodnem bregu Nila - v mestu živih -, kjer stojita mogočna templja Luksor in Karnak, medtem ko je na nasprotnem bregu mesto mrtvih - Dolina kraljev, grobnice veljakov in tempelj Cena potovanja je 1.795.000 lir in vsebuje naslednje usluge: 1. Transfer z avtobusom na letališče Brnik in povratek. 2. Vožnja z letalom (enotni razred) iz Ljubljane v Kairo in iz Luxorja v Ljubljano. 3. Transferji v Egiptu, vključno s spalnikom od Kaira do Asvvana. 4. Polpension v hotelu 5 zvezdic v Kairu in polni pension na ladji s 5 zvezdicami. 5. V programu navedena kosila. 6. Vstopnine v vse v programu navedene muzeje in arheološke izkopanine. 7. Lokalne vodnike v italijanskem jeziku. 8. Napitnine hotelskemu osebju, na ladji in lokalnim vodnikom. 9. Zdravstveno zavarovanje. V ceno niso vključene pijače, letališke takse in egipčanski vizum, ki stane okoli 35.000 lir. Omenimo naj še, da mora vsak udeleženec potovanja imeti svoj potni list z zapadlostjo najmanj 3 mesece po odhodu iz Egipta. Ob vpisu je treba vplačati akontacijo v znesku 500.000 lir, preostanek pa v dveh mesečnih obrokih. kraljice Hatshepust. Vmes se nudijo očem veliki granitni obeliski, izklesani kamni s hieroglifi, še posebej pa velja omeniti relativno skromno grobnico v mladih letih umrlega faraona Tutankamna, ki je v svetu podarila izreden umetniški in arheološki zaklad. Čudovit je tudi tempelj kraljice Hatshepsut, edine ženske, ki je vladala Egiptu kot faraonka in ki ga je sama poimenovala »blišč bliščev«. V Luksorju bomo torej preživeli dan, ki si ga bomo zapomnili za vse življenje. In če predvideni ogledi ne bodo dovolj, si bomo lahko - po želji - ogledali še predstavo »luči in zvoki« v luksorskem templju. Nedelfa, 23. aprila Teden je prehitro minil in že smo prišli do dneva odhoda. Po zajtrku na ladji bo še prosto za zadnje nakupe spominkov, nato pa se bomo odpeljali na letališče, odkoder bomo spet z Adriji-nim Airbusom poleteli za Ljubljano in z avtobusom v Trst oz. Gorico, kjer se bo naše potovanje končalo. Naj še enkrat poudarimo, da gre za okvirni program, ki pa bo v vsakem primeru upošteval vse, kar je v njem navedeno. Mehika je geografsko zelo razvejana država. Po površini je velika za 6 Italij (približno 2 milijona kv. km) in ima kakih 89 milijonov prebivalcev, od katerih jih živi 73 ods. v mestih, 27 ods. pa na podeželju. Če pogledamo na zemljevid, lahko takoj ugotovimo, da 60 ods. celotne površine pokriva visoka planota, ki jo z vzhoda in zahoda obdajata gorska masiva Sierra Madre, na severu ob Tihem oceanu se rasteza Kalifornijski zaliv, na jugu, ob Karibskem morju pa Mehiški zaliv. Celotna dolžina meje je 13.358 km, od tega odpade 9.600 km na obalo. Kljub ogromni razsežnosti pa je za kmetijstvo uporabne zemlje bore malo, vsega le nekaj več kot 11 odstotkov. Poleg naravnih lepot, ki jih v Mehiki prav gotovo ne manjka, pa je njena posebnost v arheoloških izkopaninah, ki so nam razkrile neslutene civilizacije, ki segajo tja do leta 2.000 pred našim štetjem. V Mehiki so odkrili kakih 13.000 arheoloških krajev, vendar je le manjši del proučen in na voljo za ogled. Arheološke izkopanine so razkrile in dokazale, da je že v tisti dobi obstajala kultura na visoki planoti, o čemer pričajo pisava, velika umetniška dela in mogočna arhitektura. Kultura Majev (od 1.500 p.n.š. do 1.500 po n.št.) je višek dosegla v obdobju od leta 200 do 900 po n. št. in prav iz tiste dobe so se ohranili spomeniki izrednega zgodovinskega in kulturnega pomena. Mehika je torej država, kateri namenjamo svoje prvo potovanje. Čeprav časovno omejeno, pa bo izletniku omogočilo, da se seznani z največjimi in najlepšimi primerki predkolumbijskega obdobja, spoznal bo glavno mesto in se lahko še nekaj dni kopal v Karibskem morju. Program smo tako sestavili. Sobota, 1 3. februarja Popoldne zborno mesto vseh udeležencev potovanja na Trgu Oberdan in avtobusni transfer na beneško letališče. Takoj po prihodu uredi- tev mejnih formalnosti in ob 18.55 odhod letala IB3639 na redni progi za Madrid. Prihod v Madrid je predviden ob 21.15. Po pristanku transfer v hotel in prenočevanje. Nedelja, 14. februarja Po zajtrku v hotelu transfer na madridsko letališče in ob 12.10 polet letala IB6403 za Mexico City. Obroki v letalu. Prihod v mehiško glavno mesto ob 17.10 po lokalnem času, takoj zatem pa se bomo z avtobusom odpeljali v hotel (4 zvezdice), kjer bomo večerjali in prenočili . Ponedeljek, 15. februarja Zajtrk, večerja in prenočevanje v hotelu. Dan je namenjen ogledu mehiškega glavnega mesta s približno 15 milijonov prebivalcev, ki leži 2.200 m nad morsko gladino. Prvo, kar popotnika prevzame, je kaotičen promet (-nad 4 milijone avtomobilov!), a ko se nanj navadi, postane razumljivo, da je pač tako. Toda spretni voznik avtobusa, s katerim se bomo podali na ogled mesta, se zna izogniti najhujšim prometnim zamaškom, tako da bomo prišli na vsak predviden postanek pravočasno. Ogled se bo začel s starim središčem mesta, v katerem bomo opazili azteške in kolonialne kulturne spomenike, ogledali si bomo »Zocalo« s katedralo in Nacionalno palačo, cerkev »Naše Gospe iz Guadalupe«, ki je največja mehiška božja pot, vmes pa se sprehodili po starih, ozkih uličicah. Popoldne se bomo odpeljali v Teotihuacan, kar pomeni mesto bogov, in je bilo glavno mesto azteškega kraljestva. Razprostiralo se je na površini 34 kv. km in v njem je živelo več kot 200.000 ljudi. Bilo je versko, trgovsko in politično središče kraljestva in njegov vpliv je segal vse do Srednje Amerike. Med najvažnejšimi spomeniki je treba omeniti piramido Sonca, visoko 70 m, manjšo, a nič manj veličastno piramido Lune, drevored mrtvih in tempelj Quetzalcoatl, ki ga kot ornament krasijo ogromne kačje glave. Torek, 16. februarja Po zajtrku v hoteku si bomo ogledali sila zanimiv Antropološki muzej, popoldne pa bo prosto. Popoldanski čas bomo lahko uporabili za morebitne individualne oglede ali pa za sprehod in nakupe spominkov. Le-teh v Mehiki gotovo ne manjka, saj so zlasti obrtniški izdelki zelo cenjeni in priljubljeni. Večerja in prenočevanje v hotelu. Sreda, 17. februarja Zajtrk v hotelu, nato transfer na letališče in odhod letala za Merido, glavno mesto Jukatana. Takoj po prihodu ogled mesta, ki leži kakih 30 km v notranjosti zahodne obale jukatanskega polotoka. V mestu so ohranjene številne stavbe iz časov španske kolonizacije, predvsem iz 12. in 13. stoletja. Zanimivo in ogleda vredno je predvsem mestno središče, ki se razprostira okoli Plaze Mayor in kjer je največ muzejev ter značilnih tržnic. Po ogledu Meride se bomo z avtobusom odpeljali v kakih 80 km oddaljeno arhitektonsko področje Uxmal, eno največjih, najbolj zanimivih in in najbolje ohranjenih zgodovinskih krajev Jukatana. Večerja in prenočevanje v hotelu, zvečer pa si bomo še ogledali lepo predstavo »Luči in zvoki«, ki pripoveduje o zgodovini in slavi tega mesta. Četrtek, 18. februarja Običajni zajtrk v hotelu, potem pa ogled tega izumrlega, starodavnega mesta. Lahko rečemo, da predstavlja Uxmal s svojimi spomeniki (Tempelj želv, Guvernerjeva palača, Piramida vedeževalca itd.) najpristnejši izraz umetniškega in kulturnega snovanja Majev med 5. in 10. stoletjem našega štetja. Ogled bo trajal vse dopoldne, tako da se bomo v Chichen Itzo odpeljali šele popoldne. Takoj po prihodu nastanitev v hotelu, večerja in prenočevanje. Petek, 19. februarja Po zajtrku ogled drugega nadvse pomembnega arheološkega najdbišča na polotoku Jukatan, ki pa je eno največjih in najbolj ohranjenih tovrstnih krajev Mehike. Chichen Itza je bilo mesto, kjer s6 med 6. in 10. stoletjem vladali Maji, okoli leta 1000 pa so oblast prevzeli Toltechomaya. »Castillo«, ki kraljuje v mestu, je bil zato pod vplivom obeh kultur, kar se danes pozna na kozmolo-ških simbolih. Zanimivo je, da so Maji že takrat rezdelili sončno leto na 365 dni in so imeli svoj koledar in so bili na sploh izredno dobri astronomi. No, tu si bomo ogledali razne templje (Jaguarja, Vojščakov, Lobanj itd.), grob Velikega svečenika in druge zanimivosti. Popoldne bomo nadaljevali pot v Cancun, kjer se bomo nastanili v hotelu, v katerem bomo tudi večerjali in prenočili (hotel 4 zvezdice). Sobota, 20. februarja Polpenzion v hotelu (zajtrk, večerja in prenočevanje). Cancun je bil še do pred nekaj leti majhno ribiško naselje. Danes je to eno naj večjih turističnih središč Mehike, kjer so zrasli moderni hoteli, rastavracije, zabavišča in druge turistične strukture. Ima 22 km dolgo peščeno plažo, ki jo oblivajo valovi Karibskega morja, v bližini pa so številne izletniške točke. Naš hotel je ne eni najlepših plaž - Playa linda« - v neposredni bližini trgovskih centrov in zabavišč. Standardne sobe imajo klimatsko hlajenje, barvno televizijo s satelitskim programom, radio, telefon in minihladilnik. Na razpolago sta dve restavraciji, bar, bar ob bazenu in trgovina. Na voljo so ležalni stoli ob bazenu in dobro opremljena telovadnica. Proti plačilu so na voljo teniška igrišča, center za vodne športe in lepotni salon. Od nedelje, 21. do torka, 23. februarja Polpenzion v hotelu. Dnevi so namejeni počitku, sončenju in kopanju. Po želji bomo organizirali izleti v bližnjo okolico, medtem ko bodo animatorji poskrbeli, da gostom tako podnevi kot zvečer ne bo dolgčas. Sreda, 24. februarja Zajtrk v hotelu. Pozno popoldne transfer na letališče in ob 18.20 polet letala 1136104 za Madrid. Obroki in prenočevanje v letalu. Četrtek, 25. februarja Ob 13.20 prihod v Madrid. Transfer v hotel. Možnost skupinskega ali individualnega ogleda Madrida, saj bo na voljo čas vse do poznega večera. Prenočevanje v hotelu. Petek, 26. februarja Transfer na letališče in ob 10.40 polet letala IB 3638 za Benetke s prihodom ob 13. uri. Sledil bo transfer z avtobusom v Trst, kjer se bo naše potovanje končalo na Ober-dankovem trgu okoli 15. ure. Cena potovanja je 3.372.000 in vsebuje. 1. Avtobusni transfer na letališče v Benetke in obratno. 2. Let iz Benetk v Mexico City, iz Mexico Cityja v Merido in iz Cancu-na v Benetke. Leti so na rednih linijah španske družbe Iberia. 3. Polpenzion v dvoposteljnih sobah hotelov 4 zvezdic kot navedeno v programu. 4. Ogled in vstopnine kot po programu. 5. Vodniki v vseh pomembnih arheoloških krajih. 6. Zdravstveno zavarovanje. V ceni niso vključene letališke takse, pijače, napitnine in vse kar ni posebej navedeno v programu. Ob vpisu je treba predložiti fotokopijo potnega lista ter vplačati akontacijo v znesku 2.000.000 lir Minimalno število potnikov je 15, maksimalno pa 20. MOČ MANJŠINE JE V DNEVNIKU! Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti izamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli svojega edinega dnevnika. Pridruži se nam! Naroči se na Naročnina ostane nespremenjena: Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom * BRANJE Nedelja, 3. januarja 1999 Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice OČETOV OREH Okrog božičev se v očetovi delavnici nekdo spomni, da je treba košček svinca stopiti na žlici in ga potem uliti v vedro z vodo. Potem zveš, kdo in kdaj bo tvoj par. Tvoj ženin ali nevesta. Meni je sicer popolnoma jasno, da se bom poročil z mamo, pa naj mi vsi še tako govorijo, da si moram to izbiti iz glave. Kaj, me nima ona najrajši?! Sosedova Alida je moja punca samo malo, bolj za igro. Moja mama bo moja žena, in pika! - Bomo videli, kaj bo pokazal tvoj svinec, - sta mi rekli Marcela in Ivanka, ki sta takrat šivali v očetovi delavnici. Nad plinom segreješ svinec in ga potem zliješ v vodo, da štro-potne... Kdo ne bi poCel te Čarovnije! Najbolj se pri tem opravilu smeje Marčela, od zadrege. Oče se je zanjo zavzel, da bi si dobila "pri najlepših srednjih letih," tako je pisalo v Časopisnem oglasu, primernega moža. Ma ni lahko... ko pa se ne zna vštulit k potrebnemu moškemu. Ne glede na to, da je vojska pobrala veliko hlaConov njenih let... Najbolj nerodno je to, da narava Marcele ni obdarila ne s pretirano lepoto in še manj z imetjem... Ko je torej Marcela ulila svoj svinec, je ratala iz tega ena pajčevina. Vsem je bilo jasno, da bo morala Marcela počakati še kako leto, kot Dmjulčica, da se zmedi. Bogve zakaj se odrasli smejejo: zdaj bolj na tenko, kot Marcela, zdaj bolj hudobno. Zdaj iz vljudnosti in zdaj kot oče, ki se krohota kot osel, ker mu kane v misel, kako so ljudje ene opice in nič drugega. Jaz se na vse te smehe komaj kaj spoznam. In zakaj se ljudje sploh smejijo na račun koga, ki se mu godi nesreča? Ce so na tvoj račun veseli, je to lahko lepo: takrat se vsaj ne kregajo in ne mislijo samo na denar ali na politiko. Ampak kako se mora Človek, ki se mu smejejo, takrat obnašat?! Marcela se smehlja in zardeva. Mene bi spravilo v jok. Ko zlije v vodo svoj svinec Ivanka, pokaže ulitek moškega z moštaci. Nanj se lahko zanese, da je ta pravi. Sestri Alenki se v svincu pojavi ptič. Potem ugibamo, Ce to pomeni, da bo za svojim ženinom šla daleč, ali da bo živela kot ptic, ledih in fraj! Ko pridem na vrsto jaz, se je pokazal svetel grad. Vsi mi Čestitajo, ker bom po kraljevsko živel. O tem pa, če se bom poročil s kako Čarovnico ali s svojo mamo, mi nočejo nič povedat. Ta čas, okrog božičev torej, mi je dal oče oreh. Večji je od moje pesti. Očitno je to Čudežni oreh. Potrkam nanj s šekastim kamnom. Ce prebiva v orehu škrat, se bo oglasil: - Toktok-tok. - Kdo trka na moj koščeni grad? - Marko. - Kateri Marko? - Mamin kmljeviC. In ti, kdo si? - Jaz sem Glavonog, samogla-vec kroginkrog. Zakaj me motiš? - Oreh je zdaj moj. Bad bi, da me vzameš noter. - Mladi mož, pravi junak, le stopi, stopi v košCeni grad, ki nima oken, ki nima vrat! Tako lepo me je nagovoril škrat v orehu, da se pogledam v zrcalo. Na sebi imam prve dolge hlaCe. OCe mi jih je ukrojil za praznike. Torej sem res pravi junak. Oreh se razpre in že sem v njem. Tam je vse v židi in dragih kamnih. K meni stopi bela kraljična, vila Rosana. - Vsa dežela je tvoje kraljestvo in jaz sem tvoja lepa žena. Tu ukažeš zdaj samo ti. Kar želiš, se vse zgodi. - Tudi spak brez rok in nog se mi prikloni in ji pritrdi: - Vse ti izpolni škrat Glavonog, Ce s pisanim kamnom potrkaš: toktok-tok. - - V orehovi deželi naj prebiva tudi moja mama. Toktok-tok! -reCem takoj. Potem še dodam: - Tudi sestra Alenka naj pride sem: toktok-tok. In Sonja s kitami, ta visoka, ki mi je dala Čokolado. In Alida, ki so jo kregali zaradi mene. In učiteljica Amalija, ker še ne znam poštevanke... Toktok-tok. Toktok-tok!' - Kar želeli, to imeli! - reCe vsakokrat Glavonog. V skrbeh, da ne bi katere od svojih žensk pozabil, morda pretiravam. Lepa Rosana, ki se je oklicala za mojo ženo, mi je to zamerila. -Reeesk! - je reklo in oreh je šel na dvoje. V eni lupini sem jaz z vilo Rosano, v drugi mama, sestra in ostale punce. Glavonog je vzletel proti nebu. Vedno bolj postaja mesec. Orehova čolna se pozibavata in se oddaljujeta drug od drugega. V glavi se mi vrti. Nagnem se čez rob, da bi z roko poveslal k čolnu z mojimi dragimi. Tudi vili Rosani je žal, da se je oreh razklal. Pomaga mi. Nenadoma plavo morje nabrekne in znajdeva se na orjaškem hrbtu morskega bitja. Ni riba niti kit. Nič tako strašnega, da bi mu rekel pošast. Samo tako veliko je, da sploh ne občuti orehove lupine na sebi in še manj, da bi slišalo, kako trkam s svojim progastim kamnom: - Toktok-tok. Naj bo oreh spet cel, in v njem Glavonog! - Trkal sem in trkal, medtem pa me zanaša v vse bolj gosto temo. Ko zdaj potipam okrog sebe, ni nikjer nikogar. V prsih me ža-tišCi. Niti ne do bolečine. Kakor da bi bil tam očetov oreh, v katerem domuje škmt Glavonog. - Kako je mogoče, da sem v orehovem Čolnu, oreh pa je tu v meni? - me spreleti. In me skrbi, ker ne najdem nikjer svojega pisanega kamna. Potem globoko vdihnem. Plovba bo dolga in morje je zgubano kot jedrce v orehu. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI EDINOST GLASILO POLfflCBSA DBGSTTA MOST" M PRHOBSBI. V torek, 27, decembra 1898 objavi Edinost vest, da bo ples, ki ga 21. januaija prihodnjega leta priredi Delavsko podporno društvo, zadnji ples nekega slovenskega društva v gledališču Politeama Rossetti. "Od strani vodstva še nismo prejeli nikakega "ulti-matuma", toda čitali smo nekje o tem." Do tega trenutka je bilo gledališče odprto vsem, ki so bili pripravljeni plačati najemnino..."da - si smo morali mi plačevati mnogo več, nego plačujejo somišljeniki njegovih lastnikov". Sedaj, ko se govori, da bo mestno gledališče slovenskem prireditvam zaprto, opozarja Edinost vodstvo gledališča, da "bodemo znali izvajati posledice, ki ne bojo v korist temu gledališču in - italijanstvu. Iz Aleksandrije je prišlo sporočilo, da je avstrijska kolonija v Egiptu zbrala 40.000 goldinarjev in jih namenila zavetišču, ki so ga zstanovili Slovenci in Hrvati, ki živijo v tej afriški državi. Zavetišče je namenjeno Baslu išii e irottoi! Prosimo častite svoje naročnike, da pravočasno obnove naročnino xa prihodnje četrtletje, oziroma da poravnajo zastalo naročnino. Uprava „Edinosti“. vsem tistim dekletom, zgleda da jih je okrog 4.000 -predvsem Slovenk, ki pridejo v Egipt poiskati službo, a ostanejo brez dela ali pa zbolijo. Zavetišče je bilo ustanovljeno ob priliki cesarjevega jubileja in nosi tudi njegovo ime. slance, medtem ko so jih njihovi italijanski kolegi psovali in jim žugali s pestmi, Italijanski poslanci so tudi zahtevali, naj se seja nadaljuje, potem ko bodo slovenski poslanci zapustili dvorano, česar pa seveda slovenski politiki niso hoteli storiti. Od vladnega zastopnika in deželnega glavarja so zahtevali in dosegli, da je bila seja predhodno zaključena. Po statističnih podatkih, ki jih je objavila tržaška občina, se je meseca oktobra v Trstu pobilo in pojedlo 9341 glav živine. Od teh je bilo kar 2567 volov, 2638 telet, 2450 koštrunov, 1100 svinj, 402 kravi, 99 konj, 84 jagenj in samo en bik. "Srečno novo leto! voščimo iz srca vsemu slovenskemu svetu, posebno pa še našim spoštovanim čitateljem in somošljenikom, prose jih, naj nam tudi v bodočem letu ostanejo podporniki in sotrudniki. Programa ne konkretujemo nikakega, niti ne obljubljamo ničesar. Saj vidijo, da nismo letos priobčili niti običajnega novoletnega poziva na naročbo. K večemu bi mogli obljubiti to, da hočemo storiti vse, kar bode v naši moči, naj-pred v rešitev toli ljute preganjanega slovenskega življa na tej točki periferije slovenske, potem pa v blagor slovenstva sploh.(...) To je naš program! Nam morajo biti kakor kažipot - življenske potrebe naroda. (...) Vse one rojake torej, katerim pripušča njihovo prepričanje biti našimi somišljeniki, prosimo, naj nas podpirajo na našem prizadevanju, ostale drage rojake pa prosimo, naj verujejo v naše poštene namene! Vsem skupaj pa še enkrat: srečno novo leto!" 28. decembra 1898 je zasedal tržaški deželni zbor, v katerega so bili letos, tako kot na Goriškem, izvoljeni tudi slovenski poslanci. Ko so v dvorano vstopili poslanci Ivan vitez Nabergoj, Alojzij Go-riup in ostali okoličan-ski poslanci, je nastal nepopisen hrup. Iz galerije so celo pljuvali na slovenske po- ET Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo1 #| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in obrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. m s varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. črnem orlu“ Praga, Malastran, ogel Spornerjeve ulice. fio™ Lekarna B. Fragner-ja „pri Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : ti. Luciani, E. Leitcnburg, P. Preudlei, 8. Serravallo, A. Suttiua, C. Zanetti, A Praxm»rer. ^ PI1M0HSKI DHEVHIK OLAStlO OSVOBODIL«« F*OWT« SVOBOBNSOA TMtA»KeOA OSCMLIA Zakaj spreminjajo dvorano v Vicolo Ospedale 23 v hlev, se z opravičenim ogorčenjem sprašuje Primorski dnevnik 28. decembra 1948. Dvorano je leta 1946 zgradilo demokratično prebivalstvo Skorklje, svoje sestanke in prireditve pa sta tu imeli prosvetni društvi “Vojka Smuc“ in “Magajna“. Sedaj so iz dvorane zaceli odnašati pod in cementirati tla, z namenom, da bi jo spremenili v prašičji hlev. Po Čigavi zaslugi in s Čigavim dovoljenjem ostaja zaenkrat Se nerešeno vprašanje. General Giovanni Esposito, zloglasni poveljnik Guardie Civiche, je ponovno na prostosti. Po obsodbi izrednega porotnega sodišča na 30 let zapora zaradi kolaboracionizma, mu je sodišče v teh dneh sodbo znižalo na 15 let. Za teh 15 let pa se je general Esposito lahko poslužil amnestije iz leta 1946, tako da se sedaj lahko svobodno sprehaja po Trstu. Medtem pa sedi v tržaškem zaporu cela vrsta antifašističnih aktivistov, za katere amnestija iz leta 1946 “ni uporabljiva". Kako dolgo bomo še morali prenašati to diskriminantno obnašanje zavezniških oblasti? SLOVENSKI)----------- NARODNO ________GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 2. t. m. ob 16 url gostovanje v PROSVETNEM DOMU NA KONTOVELU s Cankarjevo dramo „Rlapci“ V ponedeljek 3. t m. ob 20 uri gostovanje v DOMU KULTURE V SKEDNJU z Gogoljevo komedijo V „Zenitev“ PRIREDITVE Nedelja, 3. januarja 1999 GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA La Contrada: Peter in volk za najmlajše obiskovalce V tržaški dvorani Cristallo bo danes dopoldne ob 11. uri Franko Korošec spet pripovedoval priljubljeno zgodbo o Petru in volku po pravljični pravljici Prokofjeva (f. KROMA). Gre za italijansko inačico, ki jo je kot slovensko za SSG režiral Sergej Verč. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V torek, 5. jan. ob 20.30, v sredo, 6. jan. ob 16.00, 7., 8. in 9. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. jan. ob 16.00, nastopa Marco Paolini z delom »Bestiario Veneto«. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 8. in 9. januarja ob 20.30, 10. in 12. januarja ob 16.30, 14., 15. in 16. januarja ob 20.30 ter 17. januarja ob 16.30 bo na sporedu delo »II riformato-re del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. Danes, 3. in v sredo, 6. januarja ob 11.00 otroška matineja z igrico »Pierino e il lupo« (na sliki). Gledališče Miela V torek, 5. januarja ob 20.30, Peter Shaffer »VVolfgang Amadeus Mozart«. Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri, 2/a) V soboto, 9. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 10. januarja ob 17.30, skupina »Fariteatro« predstavlja »Le gelosie de mio mari«. Režija Giorgio Corda. V petek, 15. in v soboto, 16. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja ob 17.30 bo gledališče »Carlo Pon-tesilli« podalo delo »Cantata per la festa dei bambini morti in mafia« Luciana Vio-lanteja. SV. IVAN Marijin dom SSG gostuje danes, 3. januarja 1999, ob 16. uri z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija JaSa Jamnik. TRŽIČ Občinsko gledališče Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo v četrtek, 21. januarja ob 20.30 predstavil Alessan-dro Bergonzoni. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) 5., 6., 7. in 8. januarja ob 20.30, Carlo Goldoni »Arlecchino servitore di due padroni«. Režija Giorgio Strehler. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Kulturni dom V Četrtek, 7. januarja ob 20.00, premiera »Jetnik druge avenije«. Režiser Jaša Jamnik. LJUBLJANA Mestno Gledališče Jutri, 4. in v torek, 5. januarja ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V sredo, 6. januarja ob 15.30 in ob 19.30 ter v Četrtek, 7. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V petek, 8. januarja ob 15.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V soboto, 9. in v ponedeljek, 11. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V torek, 12. in v soboto, 16. januarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«. V sredo, 13. januarja ob 19.30, in v Četrtek, 14. januarja ob 15.30 ter 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 15. januarja ob 19.30, Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. Cankarjev dom V sredo, 6. in v Četrtek, 7. januarja ob 20.30, Peter Handke »Kaspar«. Režija Anna Furse. V soboto, 9. januarja ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sredo, 6. januarja 1999 ob 17. uri novoletni koncert. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Gledališče Rossetti Danes, 3. januarja, ob 17.30 novoletni koncert, ki ga prirejajo zamejski bančni zavodi. Nastopil bo orkester »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret. Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bosta v Rossettiju v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 nastopila Oliver Triendl - Uršula Berg. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 11. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Alessandrom Cosentinom«. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershwin, Hmeljak. TRŽIČ Cerkev sv. Nikolaja in Pavla V torek, 5. januarja ob 20.30, koncert pevskega zbora »Max Reger«. GORICA Kulturni dom V torek, 5. januarja ob 20.30, novoletni koncert, ki ga prirejajo zamejski bančni zavodi. Nastopil bo orkester »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) V torek, 12. januarja ob 20.30 koncert videmskega filharmoničnega orkestra s pianistom Franceom Clidatom. Dirigent Ronald Zollman. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Kulturni dom P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstavi bodo: jutri, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. Jutri, 4. januarja 1999 ob 20.15 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret. V Četrtek, 7. januarja ob 20.15 bo v veliki dvorani nastopil pianist Philip Fowke. LJUBLJANA Cankarjev dom V Gallusovi dvorani bo imel v Četrtek, 7. in v petek, 8. januarja ob 19.30, koncert Orkester slovenske filharmonije. Dirigent Hartmut Haenchen. Nastopa tudi Slovenski komorni zbor. V torek, 12. januarja ob 16. in 18. uri, koncert za mladino, ki ga bodo imeli Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. DOBROVO Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja nastop Tria Luvvigana. ______________KOROŠKA__________________ Mestno gledališče Celovec 6. januarja ob 15.00 - Czardasova kneginja (opereta). 8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure medtem ko bo 6. januarja zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki Zidovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30 medtem ko bo 6. januarja muzej zaprt. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Do 6. januarja 1999 je na ogled razstava »Poklon Renatu Balestri«. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavni prostor - Albo Pretorio (Trg Piccola 3): do 11. januarja 1999 skupinska razstava »Zenska umetnost«. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: razstavlja Elettra Me-tallino. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriatico Guesthouse, Grinjan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik: v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. GORICA Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francesco) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. _______________VENETO________________ BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. _____________SLOVENIJA_______________ KOPER Pretorska palača: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. SEŽANA Mala galerija: do 8. januarja na ogled razstava slik in risb in memoriam Jožeta Tisnikarja ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiSe: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 6. januarja 1999 razstavlja svoje grafike Danilo JejCiC. Odprto od torka do petka med 10. in 12., ter 14. in 17. uro; v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih. 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. Atelje za opremo prostora: do 6. januarja na ogled likovna razstava Nevenke Drusany z naslovom »Ko zunaj ni vec rož«. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. KMETIJSTVO Nedelja, 3. januarja 1999 VINOGRADNIŠTVO / OBNAVLJANJE VINOGRADOV ZAHTEVA VEC ZNANJA Pravilna izbira podlage jamstvo za boljši pridelek Vinogradniki še vedno premalo poznajo značilnosti trte S pojavom trtne uši ali filoksere v drugi polovici prejšnjega stoletja je nastal preobrat v vinogradništvu. Evropska vinska trta je propadla, ker njene korenine niso bile odporne proti trtni uši. Pretila je celo nevarnost, da vinske trte sploh ne bo mogoCe veC gojiti. Toda prizadevanja strokovnjakov za rešitev problema so prinesle pozitivne rezultate. -Ugotovili so namreč, da so ameriške vrste trte odporne proti trtni uši in so s cepljenjem evropske trte na ameriško rešili evropsko vinogradništvo pred sicer neizogibnim propadom. Istočasno pa je bil to prvi uspeli primer biološkega zatiranja škodljivcev. Ameriške trte od takrat imenujemo podlage. Evropska trta, cepljena na ameriško, dobro uspeva, pridelek pa je marsikdaj še kakovostnejši. Z obnovo vinogradov na ameriški podlagi je postalo vinogradništvo bolj zahtevno, saj je potrebno veC znanja in stroškov pri obnovi trtnih nasadov. Eden izmed najvažnejših problemov, ki jih mora vinogradnik rešiti ob postavljanju novega vinograda je pravilna izbira podlage, od katere sta v veliki meri odvisni rast in rodnost vinske trte. Zal so vinogradniki nemalokrat na to premalo pozorni in so zaradi nepravilne izbire podlage rezultati v vinogradu nezadovoljivi. Poudarili smo že nenadomestljivo vlogo, ki jo ima podlaga za zatiranje trtne uši, toda poleg tega osnovnega pojava mora izpolnjevati še naslednje: a) pri cepljenju se mora dobro zaraščati, kar imenujemo sorodnost z evropsko trto; b) prilagoditi se mora zemlji in podnebju; c) dobro se mora ukoreniniti; d) zagotoviti mora primerno razmerje med bujnostjo in rodnostjo, kajti le tako bo lahko to grozdje ob primerni obloženosti trte doseglo optimalno zrelostno stopnjo. Paleta razpoložljivih podlag je danes zelo široka. V teoriji je mnogo takih, ki bi morali izpolnjevati vse prej omenjene pogoje. Te podlage so rezultat dolgoletnih selekcij in križanj. Trenutno je v Italiji dovoljena uporaba 34 podlag iz katerih so nastali številni kloni, ki zagotavljajo zdravstveno neoporečen reprodukcijski material. Toda Čeprav je katalog dovoljenih podlag sestavljen iz številnih podleg, je število sort, ki jih razmnoževalen uporabljajo, veliko manjše, tako da v trsni-cah po navadi ne najdemo veC kot 10 do 12 genotipov. Statistike nam povedo, da v zadnjih dveh desetletjih ni prišlo sicer do sprememb, kar zadeva sorte podlag, bistveno pa se je spremenilo razmerje med podlagami. MoCno se je zmanjšala uporaba podlag KOBER 5 BB, 420 A, 140 RU in 157-11, medtem ko se je povečala uporaba 1103P, S04, 779P, 161-49, 110R, 3309 in 41B. MoCno skrčenje podlage KOBER 5 BB lahko smatramo za pozitiven podatek, saj je ta križanec neprimeren za visoko kakovostno vinogradništvo na obrobnih območjih, s težkimi naravnimi danostmi, kjer je obstoj trte neločljivo vezan na proizvodnjo vrhunskih vin. Omenjene spremembe so seveda rezultat novih razmerij med povpraševanjem in ponudbo. Obe krivulji pa sta pod moCnim vplivom dosežkov številnih poskusov na področju vinogradništva še posebej pa raziskovanj vplivov podlage na rezultate gojenja vinske trte. Toda kljub občutnim napredkom je število vinogradnikov, ki izberejo podlage vinske trte na osnovi točnega poznavanja njenih značilnosti, prenizko. Zal se mnogi naslanjajo na tradicijo, na zgrešene in nepopolne informacije ali enostavno prepustijo izbiro trsnicarju, ki seveda ne pozna pogojev, ki jih mora podlaga izpolnjevati glede na zemljo in podnebje v katerih bo trta rasla. dr. Mario Gregorič (Nadaljevanje sledi) NOVICE Ustrelili medveda. Pred kratkim so lovci v Brkinih priredili pogon na divjega prašiča. Sodelovalo je kakih štirideset lovdev, konCni obračun pogona pa je dal veC merjascev in, kot kaže, po pomoti, tudi enega medveda. Na zver so lovci streljali medtem ko je lomastila po goščavi, kjer je bilo polno divjih prašičev. Dovoljenja za odstrel medveda niso imeli, ker pa je medved strogo zaščitena živalska vrsta, je lovski inšpektor krivca prijavil sodniku za prekrške. Itralija spet prva Po statističnih podatkih se je Italija letos spet vrnila na prvo mesto glede proizvodnje vina v Evropi. Letošnji podatki govorijo o 57 milijonih hektolitrov (lani je proizvodnja znašala 50 milijonov hi). Na drugo mesto je po veC letih zdrknila Francija s 53 milijoni hi (lani 55 milijonov hi), pri Čemer je treba upoštevati, da so Francijo zelo hudo prizadele naravne ujme. Slabo je šlo letos Španiji, ki so ji zlasti pomladanske zmrzali odnesle kar 20 odstotkov vina, Portugalska pa je imela naravnost katastrofalno letino, z izgubo kakih 40 odstotkov pridelka. ________KMEČKA ZVEZA / PO ODOBRITVI PRORAČUNA DEŽELE FJK____ Deželna uprava hudo zapostavlja kmetijstvo Pod vprašajem načrtovanje teritorija, ki je zlasti na Krasu neobhodno potrebno Alarmantne vesti, da namerava Antonionejeva deželna vlada prikrajšati deželno kmetijstvo za kakih deset milijard prispevkov, so v preteklih dneh sprožile oster protest kmetov in vseh njihovih stanovskih organizacij. Zal protestne akcije niso obrodile rezultatov in krčenje sredstev za kmetijstvo je bilo ob razpravi deželnega proračuna kljub temu izpeljano. Predsednik Antonione je s svojim odborom vred tako prekršil obljubo, ki jo je dal ob svoji namestitvi, da bo kmetijski sektor v deželi deležen ustrezne pozornosti. VeC kot očitno je, da je šel zajeten del sredstev, ki so bila namenjena kmetijstvu, na račun politične kupčije s Severno Ligo, ki je tako ohranila pri življenju manjšinski desno sredinski deželni odbor. Kmečka zveza ugotavlja, da so se že itak nezadostna deželna sredstva za kmetijstvo znatno zmanjšala in bo vsled tega neizbežno okrnjeno delovanje ustanov, ki na tem sektorju opravljajo pomembne dejavnosti. Se zlasti zazkrblja dejstvo, da bodo manj sredstev prejele gorske skupnosti, med temi tudi Kraška, s tem pa se postavlja pod vprašaj uren-snicevanje načrtovanja teritorija, ki je na Krasu, kot je splošno znano, nujna predpostavka. Manj sredstev bo tudi za deželno ustanovo za razvoj kmetijstva ERSA, ravno v trenutku, ko je z novim vodstvom kazala večjo pozornost do kmetijstva na Tržaškem. Izgubili bodo tudi konzorciji za melioracije, še posebej pa bodo krčenja okrnila strokovne in svetovalske službe, ki so za uspešno delovanje obratov neobhodno potrebne. Kmečka zveza pri vsem tem želi opozoriti na umestnost njenega predloga posebnega interventnega zakona za kmetijstvo v tržaški pokrajini, kajti ravno sedanja krčenja na Deželi dokazujejo, kako so drugačne poti tvegane in nezanesljive. Vsekakor je deželna uprava ob sprejemanju proračuna jasno pokazala, da je ta sektor še naprej deležen omalovaževanja, kar dokazuje tudi, kako je realnost v deželni politiki trenutno vladajoče garniture krepko daleč od izrečenih namenov. Kmečka Zveza ____OPRAVILA V VINOGRADU, SADOVNJAKU ZELENJAVNEM VRTU V JANUARJU_ Čas, da preverimo ustreznost orodja Prvi mesec v letu je zelo miren. Zato lahko prosti čas izkoristimo za številna opravila, za katera v ostalih mesecih ni Časa. Orodje pregledamo, kose in druga rezila nabrusimo, razne majhne stroje očistimo, pregledamo ter po potrebi kaj popravimo. Preverimo, ali imamo vse orodje in pripomočke, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni in že sedaj kupimo, kar manjka. V domači shrambi pregledamo, ali imamo gnojila, škropila, razno orodje in drugo. S prodajalcem lahko se dogovorimo za nabavo semen v bližajoči se sezoni. V VINOGRADU pregledamo kole in žice. Ob lepem vremenu pripravimo jame za trte, ki jih nameravamo posaditi. Gnojimo s kalijevimi in fosfatnimi gnojili, Ce to še nismo storili v prejšnjem mesecu. V KLETI preverimo obstojnost vina. Ob nizkih temperaturah se izloča vinski kamen, ki se usede na dno soda. Vinska kislina se na ta naCin zmanjša. Ce se pojavljajo spremembe, predvsem v barvi, je to znak, da v vinu ni zadostne količine žvepla. Priporočljiva ja zato analiza vina, ki nam pove količino kalijevega metabi-sulfita, ki ga moramo dodati. Najbolje je, da se s tem pomenimo s strokovnjakom. Ce hranimo vino v lesenih sodih, moramo s stalnim dolivanjem skrbeti, da je posoda vedno polna. Na ta naCin varujemo vino pred oksidacijo. Paziti moramo tudi, da temperatura v kleti ne pade pod ničlo. V SADOVNJAKU IN OLJČNEM NASADU damo močno oporo mladim, posebno pa komaj sajenim rastlinam, da bodo bolje prenesle morebitni sneg, predvsem pa burjo. S koli pomagamo tudi tankim in dolgim vejam, da se ne lotijo. Ce se kaka veja kljub naši pozornosti odlomi, jo moramo odrezati do zdravega in nepoškodovanega dela in rano pomazati s cepilno smolo. Breskve sedaj drugič škropimo proti breskovi kodravosti z bakrenimi pripravki. Ce tega nismo že prej storili, gnojimo oljke in sadno drevje s kalijevi- mi in fosfatnimi gnojili. V januarju je Cas, da drugič škropimo proti breskvini kodravosti. Škropljenje opravimo z bakrenimi ali drugimi površinskimi pripravki. Škropljenje je učinkovito tudi proti luknjičavosti, moniliji in drugim boleznim košCiCarjev. OLJČNO OLJE je v tem mesecu pospravljeno. Olje hranimo v posodah iz inertnega materiala. Najbolj priporočljive posode za shranjevanje olja so iz nerjavečega jekla. Dobimo tudi kake posode, ki jih lahko pretočimo od spodaj, tako da neposredno odstranimo goščavo, ne da bi morali pretakali olje v drugo posodo. V tem Času pac opravimo prvi pretok oljenega olja. Oljeno olje se lahko zelo hitro navzame različnih vonjav. Zato nej ne bo v prostoru, kjer olje hranimo, močnih vonjav. V tem mesecu moramo zelo paziti, da temperatura v prostoru ne zdrkne pod ničlo, ker bi sicer olje kristaliziralo, obenem bi prenizka temperatura zavirala naravno CišCenje olja. V takih pogojih se namreč trdi delci stežka sesedajo. V ZELENJAVNEM VRTU imamo sedaj malo vrst zelenjave, ki jo lahko še pobiramo. Tipično zimska zelenjava pa je npr. kodravi kapus. Izjemoma to zelenjavo še lahko pobiramo. Ce pa razpolagamo s tunelom in Ce smo ga pravočasno postavili, lahko pod njim pobiramo rdeCi radie, motovilec, korenje in por. V primeru milejših temperatur in leg slednje zelenjadnice zdržijo na prostem. Lahko si še uredimo preprost tunel. Nosilno ogrodje zanj so približno 10 mm debele, v lok upognjene palice. Nanje napnemo vodoravne, tanjše žice. V se prekrijemo z nepretanko plastično folijo, debela naj bo vsaj 0,1 mm. Folija naj bo Cim bolj prozorna. Pri stiku z zemljo, folijo nekoliko prekrijemo s prstjo. Na ta naCin bo notranjost bolj izolirana. Ob najboj toplib urah dneva moramo tunel v sončnih in toplejših dneh odkriti. Na ta način preprečimo, da bi se rastline pregrele ali celo ožgale. Obenem se z razkirvanjem tunela notranjost nekoliko posuši in tako preprečimo morebitne glivične in bakterijske bolezni, ki se v vlažnem prostoru hitro širijo. Z razkrivanjem tudi preprečimo prevelike razlike pri temperaturi med dnevom in noCjo. V skladišču moramo krompir stalno pregledovati ter izločati pokvarjene in bolne gomolje. Najbolje je, da krompir hranimo v zabojih, na temacnejšem prostoru in pri temperaturi okorg 3 do 4 stopinje C. Vsekakor moramo paziti, da temperatura ne pade pod ničlo. OKRASNE RASTLINE v stanovanju potrebujemo v zimskem Času posebno nego. Zalivati moramo cim manj. Pozimi jih ne gnojimo, z izjemo cvetočih rastlin. Paziti mortamo, da je v stanovanju dovolj vlage v zraku. Rastline, ki so zelo občutljive na suh zrak, dvakrat na teden poškropimo z oroše-valcem. Rastlinam poskrbimo primerno svetlobo in Cim bolj stalno temperaturo. dr. Magda Sturman NOVICE SMUČANJE / VČERAJ V MARIBORU Košarka: Pall. Gorizia in Lineltex danes doma GORICA, TRST - V današnjem, 15. kolu italijanske košarkarske Al lige bo Pall. Gorizia igrala doma proti bolonjskemu Kinderju. Danes ne bo nastopil novi nakup Bazarevic, ki še ni dobil izpisnice od ruske federacije. Goričane Čaka danes torej izredno težka preizkušnja. DANAŠNJI SPORED (18.00): Pall. Gorizia - Kinder Bologna, Polti Cantu - Varese, Muller Verona - Benetton Treviso (tudi po TV Rai2 ob 19.00), Pepsi Rimini - Ducato Siena, Zucchetti Reggio Emilia - Sony Milan, Teamsystem Bologna - Mabo Pistoia, Pomepa Rim - Termal Imola. Doma bo igral tudi tržaški Lineltex v A2 ligi. Spoprijel se bo z ekipo Serapide iz Pozzuolija. V tej tekmi so Tržačani favoriti, seveda Ce nasprotnika ne bodo podcenjevali. DANAŠNJI SPORED (18.00): Montana Forli -Viola Reggio Calabria, Select Avellino - Bini Viaggi Livorno, Scavolini Pesaro - Bancosarde-gna Sassari, Snai Montecatini - Žara Fabriano, Fila Biella - Popolare Ragusa, Lineltex Trst - Serapide Pozzuoli, Sicc Jesi - Cordivari Roseto (sinoči). Innsbruck: Peterka in Vrhovnik uspešna v kvalifikacijah INNSBRUCK - V Innsbrucku so se smučarji skakalci pomerili v kvalifikacijah za današnjo, tretjo tekmo novoletne skakalne turneje. Najboljši je bil Avstrijec Andreas Widhoelzl, drugo mesto je osvojil Norvežan Tommy Ingebritsen, tretje pa Andreas Goldberger. Zmagovalec prvih dveh tekem novoletne turneje Nemec Martin Schmitt je bil s 120 metri sicer najdaljši v kvalifikacijah, vendar je padel in konCal na 29. mestu. Na tekmo sta se uvrstila dva slovenska predstavnika. Primož Peterka je bil odličen osmi in se bo jutri pomeril s Fincem Miko Laiti-nenom, nasprotnik Blaža Vrhovnika, ki je bil 34., pa je Japonec Noriaki Kasai. Reli Pariz - Dakar: zmagi mitshubishija in KTM AGADIR - Zmgovalec druge etape relija Pariz-Dakar med avtomobilisti je Francoz Jean Pierre Fontenay (mitsubishi). Lanskoletni zmagovalec tega relija je tokrat pokazal vse svoje znanje in skoraj za dve minuti prehitel drugouvrščenega kolega iz moštva Japonca Kenjira Shinozuko ter prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Na tretje mesto se je uvrstil še en voznik mitsubishija Spanec Miguel Prieto. Med motoristi je trojno zmago zabeležilo moštvo KTM. Najhitrejši je bil Avstrijec Heinz Kini-gader, šestnajst sekund za njim je v cilj prispel Spanec Juan Roma (KTM), ki po dveh etapah vodi v skupnem seštevku, tretji pa je bil Italijan Fabio Fasola. Odbojka: Piaggio brez težav RIM - V včerajšnjem anticipiranem srečanju 9. kola italijanske odbojkarske Al lige je rimski Piaggio v Ravenni premagal domači Valleverde s 3:0 (15:6, 15:8, 15:6). DANAŠNJI SPORED: Sisley Treviso - Lube Macerata, Montichiari -Časa Modena, Alpitour Cuneo - Iveco Palermo, FAlconara - Conad Ferrara, Jukcer Padova - Ca-rifano. Hopmanov pokal: Francija uspešna v kvalifikacijah PERTH - Francoska teniška reprezentanca je v kvalifikacijah premagala Zimbabve in se tako uvrstila med osem reprezentanc, ki se bodo v avstralskem Perthu pomerile za Hopmanov Pokal. Sandrine Testud je premagala Caro Black s 4:6, 6:1, 6:2, Guilliaume Raoux pa je bil boljši od Wayna Blacka s 6:3, 6:1. Edino zmago sta Zimbabvejca dosegla v igri dvojic, ki sta jo dobila s 7:6 (4), 7:6 (5). Samprasa v Avstraliji ne bo PERTH - Prvi teniški igralec sveta, American Pete Sampras je prirediteljem odprtega prvenstva Avstralije sporočil, da ne bo nastopil na tem turnirju, ki je eden izmed štirih turnirjev za Grand slam. Direktor turnirja Paul McNamme, ki vodi tudi tekmovanje za Hopmanov pokal, ki pravkar poteka v Perthu je povedal, da je Sampras kot razlog odpovedi omenil fizično in psihično utujenost. Odprto prvenstvo Avstralije se bo zaCelo 18. t.m. »Športel«; gost Ivan Peterlin Na jutrišnji oddaji »Sportel« ob 22.30 po TV Koper-Capodistria bo gost oddaje prof. Ivan Peterlin, s akterim bo govora o C ligaškem prvenstvu in o ŠZ Sloga, ki je doslej rezultate nad pričakovanjem. V drugih prispevkih si boste lahko ogledali, kako je zamejec Andrej Kosmač zapustil motorno vozilo, da bi presedlal na konja. Eugen Ban je nv nekaj minutah skušal strniti vse avanture naših ekip od nogoemta do odbojka vpreteklem letu. Presenečenje vam pripravlja v kotičku Šport pod Triglavom naš sodelavec Rok Maver. lil ■ m ■tm H m SuperG: slavje Gergove Veleslalom: Anita Wachter Compagnonijeva šesta. Spela Pretnar osma. - Danes slalom NARIBOR - Nemka Hilde Gerg je zmagovalka prve tekme za svetovni pokal v letu 1999. V Mariboru je bila najhitrejša v superveleslalomu, ki je bil s petka prestavljen na soboto. Drugo mesto je z zaostankom 13 stotink sekunde zasedla njena rojakinja Martina Ertl, avstrijsko Čast pa sta s tretjim in Četrtim mestom rešile Michaela Dorfmei-ster in Christiane Mit-tervvallner. Najboljša Italijanka je bila Putzerjeva (11.), najboljša Slvoenka pa SuhaodlCeva (25.). Olimpijska zmagovalka v slalomu Hilde Gerg je letos boljša v hitrih disciplinah. Po zmagi v smuku v Veysonnazu je bila najboljša tudi na Pohorski strmini, kjer je v preteklosti že dosegala dobre re- NAMIZNI TENIS / MLADINSKI TURNIR Krasovi predstavniki v Turinu V Zgoniku » stage« za boljše igralce izven tržaškega ozemlja Med prazniki so si Krasovi pingpongaši vzeli le nekaj dni počitka, sedaj pa so spet na delu. Zimske šolske počitnice je izkoristila tudi namiznoteniška federacija in vključila v program tudi tretji turnir za mladinske kategorije veljaven za uvrstitev na mladinsko državno prvenstvo, ki bo potekalo konec maja v Terniju. Državni finale bo zaključil prizadevanja najboljših mladih pingpon-gašev po štirih obveznih kvalifikacijskih turnirjih. Predzadnjo preizkušnjo so anticipirali za kakšen dan - odvijala se bo jutri in v torek v Turinu z udeležbo kakih dvajsetih mladinskih predstavnikov Krasa Tehtal. (JJ.) Deželni »stage« V okviru zgoniškega namiznoteniškega društva deluje tudi deželni center za visoko specializacijo. Prav v teh dneh (treningi so se pričeli že včeraj) poteka v Zgoniku deželni skupni trening, ki bo trajal tja do ponedeljka, namenjen pa je predvsem boljšim igralcem izven tržaškega ozemlja. Deželni center pod vodstvom ravnateljice Sonje Milič (na sliki KROMA) in kitajskega trenerja, uspešno deluje že tretjo sezono in opravlja svojo dejavnost vsakodnevno. Na ponovoletni tridnevni »stage« pa so bili tokrat vabljeni še igralci in igralke iz goriškega, por-denonskega in videmskega območja. Kakovost treningov bodo nedvomno popestrili še gostje iz Hrvaške, iz kluba Duga Resa, ki so poleg svojih najboljših igralk prišli v Zgonik s svojo številčno krepko mladinsko vrsto. (J.J). zultate, toda v veleslalomu in slalomu. Tokrat je izkoristila ugodno štartno številko (5) - štartni položaj je odigral veliko vlogo, saj pri višjih številkah proga ni bila veC v najboljšem stanju, in z dobro vožnjo premagala vse tekmice. "Naredila sem nekaj napak, toda očitno so jih tudi druge. Proga je bila odlično pripravljena, megla v spodnjem delu pa nas praktično ni ovirala. Mislim, da je dobro, da so se prireditelji odločili za tak umik. Tudi v veleslalomu pričakujem lepo uvrstitev. Zadovoljna bi bila z deseterico," je dejala superveleslalomska zmagovalka in odhitela na žrebanje številk za tekmo v veleslalomu, ki je se je zaCela dve uri pozneje. VRSTNI RED: 1. Hilde Gerg (Nem) 1:30, 17; 2. Martina Ertl (Nem) 1:30, 30; 3. Michaela Dorfmei-ster (Avt) 1:30, 46; 4. Christiane Mitterwallner (Avt) 1:30, 55; 5. Corinne Rey-Bellet (Svi) 1:30, 91; 6. Pernilla Wiberg (Sve) 1:30, 97; 7. Tanja Schnei-der (Avt) 1:31, 07; 8. Inge-borg Helen Marken (Nor) 1:31, 21; 9. Alexandra Meissnitzer (Avt) 1:31, 40; 10. Brigitte Obermoser (Avt) 1:31, 45; 11. Karen Putzer (Ita) 1:31, 93; 12. Katie Monahan (ZDA) 1:31, 95; 13. Sylviane Berthod (Svi) 1:31, 96; 14. Isolde Kostner (Ita) 1:32, 00; 15. Melanie Suchet (Fra) 1:32, 16; 22. Marian-na Salchinger (Avt) in Mojca Suhadolc (Slo) 1:32, 99; 25. Patrizia Bas-sis (Ita) 1:33, 04; 27. Spela BraCun (Slo) 1:33,12. Veleslalom MARIBOR - Avstrijka Anita Wachter je zmagovalka sobotnega veleslaloma za svetovni pokal v Mariboru. Progi je prevozila v skupnem času 2:15, 66 in za 91 stotink premagala Švicarko Sonjo Nef ter za 99 stotink rojakinjo Alexandro Meissnitzer. Itlaijanka Deborah Com-pagnoni je bila šesta. Najboljša Slovenka je bila Spela Pretnar na osmem mestu z zaostankom +2, 42, Urška Hrovat pa je bila 11. (+2, 81). Ostale Slovenke se niso uvrstile v drugo vožnjo. VRSTNI RED: 1. Anita VVachter (Avt) 2:15, 66; 2. Sonja Nef (Svi) 2:16, 57; 3. Alexandra Meissnitzer (Avt) 2:16, 65; 4. Andrine Flemmen (Nor) 2:16, 94; 5. Hilde Gerg (Nem) 2:18, 02; 6. Deborah Compa-gnoni (Ita) 2:18, 03; 7. Bir-git Heeb (Lie) 2:18, 04; 8. Spela Pretnar (Slo) 2:18, 08; 9. Karin Koellerer (Avt) 2:18, 23; 10. Corinne Rey Bellet (Svi) 2:18, 24; 11. Urška Hrovat (Slo) 2:18, 47; 12. Martina Ertl (Nem) 2:18, 76; 13. Leila Piccard (Fra) in Janiča Ko-stelic (Hrv) 2:18, 80; 28. Karen Putzer (Ita) 2:20, 15; 35. Alenka Dovžan (Slo) 1:11, 48; 45. Spela BraCun (Slo) 1:12, 57; 46. Mojca Suhadolc (Slo) 1:12, 58. VRSTNI RED ZA SP: 1. Alexandra Meissnitzer (Avt) 980; 2. Martina Ertl (Nem) 668; 3. Hilde Gerg (Nem) 620; 4. Pernilla Wi-berg (Sve) 509; 5. Renate Gotschl (Avt) 489; 6. Andrine Flemmen (Nor) 401; 7. Regine Cava-gnoud (Fra) 395; 8. Anita VVachter (Avt) 358; 9. Janiča Kostelic (Hrv) 336; 10. Isolde Kostner (Slo) 317; 22. Urška Hrovat (Slo) 195; 24. Spela Pretnar (Slo) 179. Na sliki AP: Anita VVachter se veseli zmage s Sonjo Nef. NOGOMET / DEŽELNI POKAL ODBOJKA / TURNIR Obvestila Mladost proti Domiu Srečanje bo danes pri Domju ob 14. uri Valovke v Perugii Nastopile še ekipe Solkana in Nove Gorice Danes bo doberdobska Mladost igrala tekmo osmine finala deželnega nogometnega pokala proti Domiu. Srečanje, ki bo pri Domju, se bo zaCelo ob 14. uri in ne kot ostala ob 14.30, ker paC nogo-mento igrišče pri Domju ne razpolaga z umetno razsvetljavo. Doberdbosko moštvo se je za to srečanje temeljito pripravilo. Treniralo je namreč tudi med prazniki. Nekateri nogometaši (Sita, Pellicani in Marušič) so sicer lažje poškodovani, toda v primeru potrebe bodo danes igrali. Razveseljivo pa je, da bo po dolgem Času spet na igrišču Vitturelli, ki je za ekipo zelo koristen. Mladost bo tako spet razpolagala s svojo »udarno trojko« Vitturelli-Caif-fa-Peter Gergolet. Odsoten pa bo David Gergolet, ki je na dopustu. Današnja tekma bo idealna preizkušnja za nedeljsko prvenstveno srečanje, ko se bo doberdobska ekipa doma spoprijela s tržiškim Finca-tierijem. To bo tudi zadnja tekma prvega dela prvenstva 2. amaterske lige, ki je bilo doslej za Sandija Gergoleta in soigralce izredno uspešno. OSTALI DANAŠNJI PARI: Ganeva - Torre, Union Pasiano - Latisana, Futura - Salesiana Don Bosco, Valnatisone - Ta-vagnacco, Gemonese -Ancona, Pro Romans -Castionese, Union 91 -Aiello. Igralo se bo po izločilnem sistemu. V primeru, da bi bil izid po regularnem delu izenačen, bosta ekipi igrali podaljška. Ce bi bil izid še naprej neodločen, bosta moštrvi izvajali enajstmetrovke. Pred dnevi se je Valova ženska odbojkarska ekipa udeležila tradicionalnega 22. turnirja »Francesca Fabbri« v kraju Citta di Castello pri Perugii. To je že tretjič, da naše odbojkarice nastopajo na tem turnirju, ki je za ekipe na pokrajinski ravni. Veliko novost pa predstavlja dejstvo, da sta na tem turnirju nastopili tudi društvi Solkana, z dvema ekipama, in Nove Gorice, z eno ekipo. Obe solkanski ekipi sta se uvrstili tudi v finale, ki je bil kakovostno kar na visoki ravni, tako da je ves turnir tudi dobil na kvaliteti. Nova Gorica pa je osvojila tretje mesto. Naj omenimo, da je bila najboljša iugralka turnirja NovogirCanka Mojca Planišček. Odbojkarice Vala Zadružne kreditne banke So-vodnje so nastopile v težki skupini in sose morale zadovoljiti zli. mestom. Zanje je bil nastop na tej prireditvi zelo koristen, saj so si nabrale igralnih izkušenj. Poleg tega je bilo za naše odbojkarice to gostovanje tudi lepa priložnost, da so si ogledale zanimive zgodovinske kraje kot Gubbio, Assisi in druge zanimivosti. Skratka, povem uspelo in koristno gostovanje. Valovke so nastopile na tem turnirju v naslednji postavi: Katerina Kuštrin, Martina Cumin, Giada Simčič, Jana Plesničar, Eva Del Fabbro, Katja Bresciani, Chiara Gej, Katja Terpin, Sara Branca, trener Massimo Stera. Kot spremljevalca sta bila Joško Prinčič in Renata Gej. SK DEVIN priredi v nedeljo, 17. t.m. smučarski izlet z avtobusom na Ci-vetto - Alleghe. Informacije in vpisnine na sedežu kluba ali na tel. št. 040-2916004 ali 040-200782. BOR FITNESS nudi posebne ugodnosti do 15. t.m.. Pridite in poskusite. Ne bo vam žal. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 17. t.m., 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Šance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Informacije: tel. 0338-5032176. SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske tečaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na tel, št. 040/2916004 ob večernih urah. NOVOLETNI INTERVJU S PREDSEDNIKOM ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI J. Kufersin: »Prehodno obdobje za naš šport« Kot že po tradiciji smo tudi tokrat, ob vstopu v novo leto, postavili presed-niku Združenja slovenskih športnih društev Juretu Ku-fersinu vrsto vprašanj v zvezi z našo telesno kulturo. Ocena o športnem letu 1998 Naj začnemo kar z običajnim vprašanjem: kako bi ocenili minulo Športno leto? »Ocena o minulem športnem letu ni lahka, saj se dobri in slabi rezultati številčno krijejo. Mogoče je bilo več negativnih, pozitivni pa so bili zelo odmevni. Zato bi leto ocenil pot prehodno obdobje, karakterizira-no se vedno od velikih, posebno finančnih težav, ki niso dovolile društvom, da uresničijo skoraj nobenega razvojnega programa in so jih prisilile skoraj izključno na realizacijo samo osnovnih tekmovalnih dejavnosti. Ce po drugi strani ugotovimo, da nobeno društvo ni ukinilo svoje dejavnosti, potem je ocena povsem pozitivna in smo lahko s tem obdobjem zelo zadovoljni«. Odmevni dosežki Kateri dosežek v minulem letu vam je osebno še posebno ostal v spominu? »Mislim, da je bilo takih dosežkov kar nekaj (Tanja Romano, Mateja Bogateč, Clau-dia Coslovich idr.) in zato se ne bi opredelil samo za eno. Gotovo pa je, da mi bo ostal najbolj v spominu ne Športni, ampak organizacijski uspeh in to je odprtje naših novih uradov. Sedaj lahko v njih bolje izvajamo svoje delovanje in bomo lahko nudili našim članom večje in kvalitetnejše usluge, kar je konec koncev tudi naša primarna naloga in poslanstvo. S tem v zvezi bomo morali še nadalje usposobiti naše uradniške moči, saj se zakonodaja na Športnem področju stalno menjuje in moramo biti vedno kos vsem novim bremenom, ki otežujejo delo društev in ki postavljajo vedno večje odgovornosti vodilnim kadrom«. Dekleta so se izkazala Dekleta so gotovo, vsaj kot posameznice, dosegle v tem letu veliko boljše razultate od fantov. Tudi v odborih naših društev si ženske utirajo pot. Lahko že v bližnji bodočnosti pričakujemo »žensko prevlado« tudi v našem športu? »Strinjam se, da so dekleta dosegla boljše rezultate od fantov. Prisotnost žensk v odborih pa je še vedno preskromna in pomanjkljiva in želel bi, da bi se številčno močno okrepila, saj bi od tega imeli samo pozitivne učinke. Zenske lahko vnesejo nov elan, sveže ideje in drugačen pristop do reševanja problemov, kar bi nedvomno koristilo delu naših odborov. Zato bi tudi s tega mesta apeliral na vse ženske, ki opustijo agonistično aktivnost, da ne zapustijo športnega sveta ter da v njem ostanejo, ker je lahko njihov doprinos bistven za nadaljnji obstanek in razvoj našega zamejskega športa«. Ekipni športi v krizi? Zadnja leta v ekipnih športih ni videti napredovanja in le s težavo ohranjamo sedanje pozicije. Kako naj bi po vašem, ukrepali, da bi ohranili vsaj sedanjo kakovostno raven naših ekip? »Problem je lahko rešiti le s sodelovanjem med društvi, o tem ni nobenega dvoma. Vpašanje pa je, kako to sodelovanje udejaniti in optimizirati. Ze danes smo priča različnim oblikam sodelovanja, ki gredo od združenih ekip do enostavnega sodelovanja med dvema društvoma in celo do ustanovitve novega društva. Rešitev je odvisna od panoge, od samih ljudi, ki stojijo za neko določeno idejo, od rezultatov, ki se jih hoče doseči. Predvsem pa je po mojem potrebno, da so vsi partnerji popolnoma prepričani o tem, kar bodo naredili, da pozabijo na svoje ozke društvene interese in da pristopijo k načrtu z maksimalno odprtostjo in ustvarjalnostjo in ne le zaradi tega, ker je to pač edini izhod iz določene krizne situacije. Možnosti za sodelovanje je torej veliko, izbrati pa moramo tisto, ki je v vsakem trenutku in situaciji najbolj primerna. Zgrešena izbira je namreč lahko le kratkoročna rešitev, ki privede potem do propada iniciative, zaustavi za nekaj let drugačne rešitve na tistem specifičnem področju in ustvari nepotrebne nesporazume med društvi in ljudmi«. Kako zaustaviti odhod naših vrhunskih športnikov? V naši sredi imamo več vrhunskih športnikov, veliko Slovencev pa nastopa pri italijanskih ali drugih društvih. Smo zares napravili vse, da bi jih zadržali v naših klubih? »Ni tu problem, če smo naredili vse. Nasprotno: pri naših klubih enostavno ne moremo doseči v nekaterih panogah vrhunskih rezultatov, zato je prav, da nekateri naši športniki iščejo nadaljevanje svoje kariere drugje. Naša splošna situacija nam vsiljuje meje, do katerih lahko danes pridemo. Zato bi bilo nekorektno in nespametno, če bi posa- meznikom, ki imajo to sposobnost in voljo, dovolili, da se preizkusijo tudi na višjem nivoju, ki jim ga mi objektivno ne moremo nuditi. Vsekakor teh športnikov danes ni toliko, kot bi lahko zglodalo, in upam, da se njihovo število ne bo v bodoče povišalo, kar bi pomenilo, da smo uspeli ustvariti pri nas boljše pogoje dela pri vseh panogah«. Potrebe naših športnih društev Potrebe naših športnih društev so seveda tako velike, da bi jim ne zadostila še tako zajetna finančna pomoč. Kakšen je finančni položaj ZSSDI in kakšno finančno pomoč zato lahko pričakujejo naša športna društva? »Finance, s katerimi ZSSDI razpolaga, gotovo ne zadostujejo za kritje vseh potreb naših društev. Mi še vedno prejemamo 30 do 40 odstotkov manj sredstev, kot bi jih dejansko potrebovali. Pri tem pa moramo podčrtati, da smo v letu 1998 le zabeležili določen majhen napre- dek, kar nam je dalo možnost, da smo društvom bistvemo več pomagali kot leta prej. Upam, da bo tako tudi v bodoče in zato si prizadevamo, da bi se naši prihodki še povečali, četudi se zavedamo, da ni velikih možnosti, saj smo skoraj popolnoma odvisni od prispevkov iz Slovenije in že danes je jasno, da le-ti prihodnje leto ne bodo višji od lanskih. Lahko pa bi bili razporejeni drugače in hi nam pripadalo nekaj več kot lani. Druga rešitev bi bila, če bi bili prepuščeni k Fundaciji za šport, v katero do danes nismo bili vključeni. Skupaj s Slovensko športno zvezo iz Celovca smo naredili vse potrebne korake v tej smeri in upajmo, da bodo naši napori obrodili vsaj minimalni uspeh. Isto velja za CONI, od katerega prejemamo res minimalen prispevek. Spričo krize, ki je zajela to centralno italijansko športno ustanovo, pa si vsaj za letošnje leto ne pričakujemo večjih rezultatov«. Proslave in obletnice Minulo leto je tudi potekalo ob proslavah visokih jubilejev naših športnih društev in prireditev. Proslavili smo med drugim 40-letnico Slovenskih športnih iger. Tudi sami ste nastopili na več izvedbah teh iger. Kaj bi lahko še sedaj ohranili od te velike manifestacije? »Igre so bile nekaj edinstvenega in neponovljivega. Odražale so določeno situacijo v določenem obdobju. Bodo za vedno ostale zapisane v zgodovini našega športnega gibanja, saj so bile povojni ponovni začetek športne dejavnosti in so dejansko botrovale rojstvu večine današnjih športnih društev. Drugega skupnega s sedanjostjo ne vidim. Kar bi lahko ohranili, oziroma skušali tudi danes realizirati, pa je sposobnost, da ustvarimo kadre. Športne igre so iz ničle ustvarile celo vrsto kadrov, ki so še dandanes delavni in vodilni v našem športu. Evo, lepo bi bilo uspeti na tak način tudi danes. Vendar, kot sem rekel, so sedaj časi drugačni in isti prijemi danes ne bi dali istih rezultatov. Vseeno pa moramo stremeti po tem, da ojačimo naše vodilne kadre in da pridemo vsaj do delne generacijske zamenjave le-teh«. Prevec o preteklosti, premalo o bodočnosti Na nekaterih predstavitvah Velike knjige slovenskih športnih iger smo slišali tudi to pripombo: »To je vse lepo in prav, da so bile Športne igre nekaj edinstvenega. Veliko govorimo in pišemo o preteklosti, malo ali skoraj nič o bodočnosti.« Kaj vi menite o tem? »Enostavno o bodočnosti ne moremo ničesar napisati, ker mora še priti in ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo. Lahko, oziroma moramo pa bodočnost planirati in programirati in v tem smislu smo kot organizacija precej naredili in imamo izdelanih že nekaj študij in tudi razvojnih programov. To je naša institucionalna naloga in mislim, da smo se je lotili resno in z vso potrebno zavzetostjo. Jasno je, da to še ne zadostuje in da vse, kar smo predvideli, ne bo realizirano. Vseeno pa imamo osnovo, na kateri graditi naše bodoče delovanje in smernice, kam popeljati naše gibanje na začetku novega tisočletja. Naj pri tem o-menim, da o v kratkem izšla nova študija, ki bo dopolnjevala tisti, ki sta že izšli«. Odprtje meja in novi izzivi Vsa ta leta je bila športna dejavnost eno izmed glavnih sredstev za ohranitev naše skupnosti na tem delu zemlje. Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost in z odprtjem meja bo tudi naš šport pred novimi nalogami in izzivi. Je naša krovna športna organizacija o tem že razmišljala ali pa ima za to kakšen načrt? »Kot sem dejal, imamo že izdelane razvojne načrte in smernice, po katerih delovati. Vstop Slovenije v Evropsko skupnost po mojem ne bo bistveno spremenil našega stanja, četudi je logično, da bomo morali naše razvojne programe nekoliko spremeniti. Naša prednost je v tem, da smo vedno delovali v duhu skupnega kulturno športnega narodnostnega prostora, tako da je bila meja le simbol ne pa prava ločnica. Tako smo že danes člani obeh olimpijskih komitejev in delujemo kot povezava med eno in drugo stvarnostjo. Mislim in upam, da bo tako tudi v bodoče. Navječja želja za leto ’99 Ob koncu še vaša največja želja, seveda na športnem področju, za leto 1999. »Vsak športnik si vedno postavlja precej visoke cilje in naredi vse, da do njih pride. Kot krovna športna organizacija si športne cilje lahko postavimo le posredno, to pomeni, da ustvarimo pogoje, s katerimi bomo potem posamezniki lahko dosegali svoje cilje. To smo vedno delali in v tej smeri se bomo angažirali tudi v bodoče. Osebno bi bil zelo zadovoljen, če ne bi v novem letu izgubili nobene pridobljene pozicije in da bi lahko na koncu leta rekli: vsa naša društva so zdržala in ustvarili smo celo vrsto novih in mladih kadrov in tehnikov. Ce bi v tem uspeli, potem tudi rezultatov ne bo manjkalo.« Vprašanja pripravil Branko Lakovič RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) y Televikj čarovnija M TV dnevnik, nato I Športna tribuna y Alpe Jadran ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 19.30 20.00 20.35 20.45 22.40 22.45 23.50 0.15 0.30 0.35 1.15 Euronevvs [■ Nan.: Corsie in allegria Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo - Ponoči Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sna immagine Maša Nabožna oddaja: A sna immagine Papažev blagoslov in Angeles Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini) Dnevnik Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Un medico in fami-glia - Zdravnik v družini (i. G. Scarpati, Lino Bardi, Claudia Pandolfi) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga -Parole a 360 gradi Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Chicco Testa Aktualno: L’ editoriale RAI 2 7.05 7.00 10.05 11.10 Jutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R, Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney Nanizanka 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.40 17.20 18.05 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 22.25 23.15 23.30 0.00 0.05 Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik TG2 Motorji, vreme Risanke Film: Ernesto, guai in campeggio (kom., ’87) Film: 1 figli del capitano Grant (pust., ZDA ’61) Nan.: Hunter Aktualno: Tg2 Dosje I Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes košarka Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Dnevnik Tg2 Variete: Crociere (vodi Nancy Brilli) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vremenska napoved Film: L’ amore fugge 1 (kom., Fr. ’78, r. F. Truf-| faut, i. J.-P. Leaud) <4k RAI 3 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 12.30 14.00 14.25 16.15 18.50 20.00 20.45 22.30 23.55 0.20 0.35 0.40 2.10 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: Brigadoon (glas., I ZDA ’54, r. V. Minnelli) Aktualno: TeleCamere Film: II cacciatore del Missouri (vestern, ZDA j '51, i. Clark Gable) Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Film: Cantando sotto la pioggia (glas., ZDA ’52) TV film: La giustizia di una madre (thriller, ’93) Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: Tisoč in ena Italija, 20.30 Blob Film: L’ assassino del parcheggio (thriller. Nem. '96, i. B. Runick) Dnevnik, deželne vesti Dok.: Alfabeto italiano, 23.55 TeleCamere Dnevnik, vreme Fuori orario Film: Tokyo fist (dram., Jap. '95, i. K. Fujii) Nan.: Star Trek gg RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 7.40 8.30 9.30 10.00 10.45 11.30 12.30 13.30 14.00 15.40 18.00 20.35 22.40 0.50 Nan.: Un volto, due don-ne, 6.50 Regina Pregled tiska Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Maša La domenica del villaggio Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: L’ ombra del gatto (krim., VB ’61) Film: I cospiratori (dram., ZDA ’68) Nan.: High Incident (i. David Keith), vmes (18.55) dnevnik Nan.: Amico mio (i. M. Dapporto, K. Bohm) Film: Tempo di uccidere (dram., It. '89, i. N. Gage, R. Tognazzi, G, Giannini) Pregled tiska Ml CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.30 22.40 23.00 23.30 0.30 1.00 3.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Aktualna odd. Film: II ritorno di Black Stallion (pust., ZDA '83, i. Kelly Reno, Ferdy j Mayne) Nan.: Jaz in mama (i. De-lia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-| renti) Nan.: Hiša Vianello -Scoop(i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica | (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Plesna olimpijada (vodita Lorella Cucca-rini in Amadeus) Variete: Finche c’e ditta c’e speranza i Aktualna odd.: Target (vodi Nataša Stefanenko) Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile Nočni dnevnik Film: Momenti di gloria (dram., ZDA ’80) Nan.: Hill Street 6.30 9.55 11.00 12.00 12.25 13.30 14.30 18.30 19.00 20.00 20.30 22.20 0.35 2.30 Otroški variete, vmes nan. in risanke Jetsons, Batman, itd. ter variete Bim Bum Bam SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Variete: Mai dire gol (Gialappa's Band) Odprti studio SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek Glasbena odd.: Super (vodi Vanessa Incontrada) TV film: Heidi (pust,, ZDA '93, i. Noley Thor-ton, Jason Robar ds, Jane Seymour) Odprti studio Eno leto Sprta Variete: Benny Hill Show Film: Un agente segreto al liceo (pust, ZDA '91, i. Richard Grieco, Geraldine James, M. Siberry) Film: Coccon (fant., ZDA '85, r. Ron Hovvard, i. Don Ameche, Humee Cronyn) Film: 800 leghe sul Rio delle Amazzoni (pust., ZDA ’93, i. Barry Bo-stvvick; Film: II ragazzo dal kimono d’ oro (pust., ZDA ’92, i. C. Alan) tele 4 Palm Spring Film: La vita e meravi-gliosa Svet je lep Zibaldone goloso Filmi: Un pizzico di fortu-na, 22,45 Agente speciale, 23.35 Prima le donne e i bambini ® MONTECARLO g 18.45, 20,40, 22.40. 1.50 Gg Nan.: Quincv Iriril Film: Agente 007 vi vi e lascia morire (VB ’73) Film: Asterbc e la sorpre-sa di Cesare (ris.) Nanizanka Film: Suore in famiglia (kom., VB ’90) Variete: Califomia Dream Film: L’ ispettore generale (kom., ’49) 16.15 19.15 20.35 23.00 23.45 14.00 17.00 19.10 20.30 21.00 Napovedniki Vremenska panorama Nan.: Mumini, 8.25 aha- Napovedniki luga, 8.50 Srebrnoglavi SP v smučanju: ženski konjič, 9.15 Telerime, veleslalom, 1. tek, 12.20 * 9.20 Zares divje živali: 2. tek Vsi živi dinozavri Car operete Franza Risanka Lebarja: Gala večer v Bad Film: Kekčeve ukane Ischlu Ozare Novoletna skakalna tur- Vsi smo ena družina neja Obzorja duha Portret športnika Ljudje in zemlja Film: Lipetove sanje 4x4 SP v smučanju Poročila, vreme, šport Rokomet: Pivovarna Film: Čeveljček in vrtni- Laško - Kovopetrol (EL) ca - Zgodba o Pepelki Videoring Novoletna marjanca Nedeljske popevke s Ser- Obzornik; vreme, šport gejo Slovenski magazin Komedija: Prihranjeni Po domače: Kraški kvin- funt (Sean O’ Casey) tet, ansambel Marela Dok. oddaja: Artikčna Film: Kredo (dok.] odiseja (Norveška) Otrokom za praznike: Ca- Šport v nedeljo pek in Klara, 19.20 Loto Film: Ubij me še enkrat TV Dnevnik, vreme, šport (ZDA) Zoom Napovedniki Kaj so rekli večerni gostje Poročila, vreme, šport Nan.: Murhy Brown (18.), 23.20 Umori (ZDA) 6€ Koper Dok. film: Kredo Napovedniki SP v smučanju: ženski veleslalom, 1, tek, 12.30 TV PRIMORKA 2. tek Euronews SP v smučarskih skokih Risanke 16.15 Videostrani Novoletni koncert Videospot dneva Odmev Videostrani TV Poper Minute za... TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... TV nan.: Naumachos Vsedanes - TV dnevnik Film: Slepa ulica Trio Ravel TV Dnevnik-Vsedanes OVEN 21, 3, - 20, 4,: Vaše razpoloženje bo močno odvisno od družbe, sami pa še prav gotovo ne bo-Mesznali zabavati, saj imate zdaj glavo polno skrbi in obveznosti. V novem letu boste imeli več sreče. BIK 21. 4. - 20. 5.: Dobre volje m navdušenja vam ne primanjkuje in prav je tako. Vsaka težava izgubi polovico: svoje teže, če okoli nje po nepotrebnem ne zapletamo in se ne smilimo samemu sebi. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Spoznali boste ljudi. na katere se je mogoče zanesti: Še največ težav boste imeti na čustvenem področju, saj boste nagnjeni k dramatiziranju in pretirani občutljivosti. RAK 22.6. - 22. 7.: Vaša poklicna pot bo tista, H : ji boste namenjali največ pozornosti. Odprle se vam bodo poti za napredovanje. Vaš položaj v službi se bo izboljšat ali pa boste delovno mesto zamenjali. Z' "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10,00 Mladinski oder: Zamujeni Martinek (M. Lipovec, r. G. Turk); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor z misijonarjem J. Cukaletom: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 11.); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Z naših prireditev (1. del); 18.05 Z naših prireditev (2. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19,00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pesem tedna; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11,30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13,40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9,05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Duhovna misel; 7,00 Kronika; 8,05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Feljtonska redakcijae; 15,30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17,35 Klasika; 18.05 Igra; 18,35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16,05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika, šport, vreme, promet; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.00 DIO; 16.05 S pprijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.30 Svet v letu '9819.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrum. glasba. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro,JCoroškai-Guten Mor-gen, Karnten; 6,20 Duhovna misel; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2,00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Odprla se vam bodo nova obzorja in vam napolnila življenje š srečo in radostjo. Osebnostno se boste prerodili. Ce vas je; do zdaj pestite pomanjkanje energije, v prihodnje ne bo tako. DEVICA 24 8. - 22.9.: Kjer ste v preteklem letu čutili negotovost; boste v prihodnjem našli čustveno toplino in zadovoljstvo. Močno se boste navezati na osebe, M vam ze ždšj veliko pomenijo. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.; Čeprav so prav zdaj vaši: odnosj s partnerjem nekoliko ohlajeni, stopite v novo leto objeti in zadovoljni, da ste ob njem. Leto 1999 vama bo prineslo več sreče. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. IT.; Novo leto vam prinaša srečo predvsem na poslovnem področju. S sodelavci boste našli pristen stik, zato se boste na delovnem mestu veliko bolje počutili. STRELEC 23. Tl.-21. 12.: Ne bo vam manjkalo samozavesti in ustvarjalnega zagona. Na področjih, kjer ste do zdaj iniciativo prepuščali dragim, boste želeli pokazati svoje sposobnosti. KOZOROG 22. 12. - 20. 1,; V slabo voljo vas spravlja denarna negotovost Vaš vrednostni sistem je v preveliki meri vezan na materialno stanje. Čas je, da Spremenite razmišljanje in najdete več sreče. VODNAR 21.1. -19. 2.: Prisluhnite nemirnemu duhu v sebi. Pazite, da ne boste začeti zanemarjati vsakdanjih obveznosti na račun trenutnih interesov in zelja. Upoštevajte nasvete svojih najbližjih. RIBI 20. 2. - 20. 3.; V novo leto štopate bogatejši in bolj Saniozavestni. V prihodnjem letu se bo stanje v denarnici uredilo. Tudi na materialnem področju * boste- lahko začeli uresničevati svoje sanje,: > RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Pisana delavnica: vodi Breda BertalaniC TV DNEVNIK, nato Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 10.05 11.30 11.35 12.25 13.30 14.05 15.45 16.15 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.40 20.50 22.40 22.45 0.15 0.15 1.40 Euronevvs Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Compagni di av-ventura (kom., ZDA ’62, r. Norman Tokar, i. Wal-ter Pidgeon) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Quattro cuccioli da salvare (pust., ZDA ’87, i. Frank Inn, R. Steagall) Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke San-dokan in nan. Zorro Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara Film: Free Willy (pust., ZDA ’95, r. D. Little, i. Ja-son James Ritcher, Michael Madsen) Dnevnik Glasb, odd.: The Best of »Pavarotti & Friends ’98 for Liberia» Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna odd.: II grillo, Aforizmi, Potihoma Nan.: Komisar Maigret RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.40 1.00 1.10 Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o protestantizmu Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Dnevnik Film: Nightmare before Christmas (ris., ZDA ’93) Vremenska napoved Film: Amicizia pericolosa (dram., ZDA ’96) RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.45 23.10 0.00 0.40 1.20 2.10 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Dok.: Velika zgodovina Aktualne oddaje Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Media/Mente, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Avtobusna postaja Šport: nogomet B lige, odbojka, sredozemski miting v kanuju Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Bugs Aktualno: Turisti per čašo - Naključni turisti Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Kam gre Izrael? Življenje v glasbi - Al Ba-no in Romina Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti Nan: Star Trek RETE 4 ITAUA 1 Jtr Slovenija 1 (r* Slovenija 2 Nad.: Un volto *due don- ne, 6.50 Regina, 8.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Alen, 10.45 Febbre d' amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: II valzer deli’ impe-ratore (glas.. ZDA ’48) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Film: L’ angelo con la pištola (dram.,m It. ’92, i. T. VVelch, R. Girone) Film: Dossier Odessa (dram., VB '74, i. John Voight, Mary Tamm) Pregled tiska Film: Cerca di capirmi (kom., It. 70) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia - Hitra rešitev (i. Dick Van Dyke, Scott Baio), 12.30 Nonno Feli-ce Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske .Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver Film: Pustolovščine Pike Nogavičke (pust., ZDA ’88, i. Tami Erin) Odprti studio, 12.25 Šport, 12.50 Fatti e mi-sfatti Nan.: Bay Sitter Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: beverly Hills Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Sinbad Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Plavolaska za očeta - Misel je dovolj, 19.30 Tata Glasb, odd.: Sarabanda Film: Missione eroica - I pompieri 2 (kom., It. ’87, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi, C. De Sica) Film: Coccon, il ritorno (fant., ZDA ’88, r. D,. Petri e, i. Steve Guttenberg, Jessica Tandy) Odprti studio Film: Maciste alla corte del Gran Khan TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Pall. GO - Kinder BO, 15.15 Pal. TS -Serapide Zibaldone goloso Film: La finestra sul cor-tile, 23.30 Fuori dali’ oscuritš Marketing Vremenska panorama NapovedniM TV prodaja Tedenski izbor: Sprehodi v naravo: Bodika, 9.45 Otroška odd., 10.20 dok. Izzivi prihodnosti (ZDA 17. del), 10.45 Oddaja TV Maribor: Na vrtu, 11.10 dok Velike romance 20. stoletja, 11.35 Slovenski magazin Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Oddaja TV Maribor -Ljudje in zemlja Kaj so rrekli večerni gostje Zoom Dober dan, Koroška Po Sloveniji Radovedni Taček: Svinčnik Dok. nanizanka: Zares divje živali - Vsi živi do-nozavri (17. del) Risanka: Volkovi, čarovnice in velikani Recept za zdravo življenje Žrebanje 3X3 plus 6 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Otoški policaj (Danska, 5. epizoda) Dok. meseca: Štirje letni Sasi na Blokah Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Omizje o kulturi: Kontrapunkt Film: In this our Life (ZDA) Napovedniki TV film: Un magia chia-mata amore (kom., ZDA TV PRIMORK ’97, i. Cynthia Gibb, Co- (•) MONTECARLO , stas Mandylor) Aktualna oddaja: Verissi- bb5 16.30 Videostrani mo (vodi Cristina Parodij Videospot dneva Variete: Superboll (vodi 19.45, 22.4D, 1.10 Dnev- Pr., za otroke Fiorello) nik Videostrani Dnevnik TG 5 Variete: Zap Zap TV Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Quincy fcflto Iz tiska (vodita Ezio Greggio in En- Film: La legge del signore k Rt Športni ponedeljek zo lacchetti) (vestrn, ZDA ’56) K Sp Dnevnik TV Primorka Film: Vento di passioni Variete: tappeto volante (dram., ZDA ’94, i. Brad Nanizanka Pitt, Anthony Hopkins) Film: La storia del dottor K*!!] Variete: Maurizio Costan- VVassell (pust., ZDA ’44) m zo Show Glasba: Roxy Bar ■Tj NoCni dnevnik Film: La ballata dei mari- Striscia la notizia ti (kom., It. ’64) 1,40 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Vsi županovi možje (ZDA, 21. ep.) Sobotna noč: Intervju Rolling Stones, koncert Rolling Stones Nanizanka: Indaba (Fr., zadnja ep.), 12.55 nan. Davis, ravnatelj (ZDA, 6. ep.), 13.20 dok. oddaja Arktična Odiseja (Norveška) Euronevvs TV prodaja Film: To naše življenje (ZDA) Nan.: Zenska mojega življenja - Nepričakovana ženska (Sp., 10. ep.) IKgoj Podliga M Oddaja o gospodarstvu Cik Cak Studio City Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Vsi županovci možje (VB, 22. epizoda) Nan.: Leteči odred (VB, 7. epizoda) Koper Euronevvs, 15.40 Risanke Vesolje je... Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika Športna mreža r "n Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 13. del); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Mala Cecilljanka; 14.45 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Je to velliki brat?; 18.15 Made in Slo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6,15 Do- bro Jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Na rešetu; Vi.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, povej, razvedrilna odd,; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jlngle; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19,25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-lh; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nlja; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Slovaška usoda; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17,15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZh/ Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov ■ Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 UT-100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE r _ „ 5REE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE AMTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 3.49 najnižje -15 cm, ob 9.31 najvišje 49 cm, ob 16.23 najnižje -67 cm, ob 23.07 najvišje 38 cm. Jutri: ob 4.30 najnižje -13 cm, ob 10.04 najvišje 43 cm, ob 16.56 najnižje -63 cm, ob 23.45 najvišje 37 cm.. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ V IMENU EVRA V Rimu včeraj že izb ima lepotico tega leta RIM - Kot že nekaj let so tudi včeraj v Rimu priredili izbor najlepših, na katerem so izbrali prvo lepotico letonjega leta. Gre za 25-letno Giado Berti-ni, ki se je po proglasitvi za najlepšo nastavila fotografu za uradno fotografijo. Kot je razvidno tudi iz napisa na traku, ki proglaša Giado za prvo letošnjo lepotico, je bila včerajšnja selekcija najlepših posvečena skupni evropski devizi evro. (Telefoto Ap) Radioaktivnost v Arktičnem in Baltiškem morju MOSKVA - Radioaktivni odpadki, ki jih je Sovjetska zveza v zabojnikih odložila v morja okrog Arktike, so začeli puščati, radioaktivnost pa je nekje do stokrat presegla dovoljeno stopnjo sevanja. Po besedah ruskega ministrstva za izredne razmere, naj bi v več zabojnikih popustil pritisk, zato strupeni odpadki puščajo. Onesnaževanje s težkimi kovinami in arzenikom pa v Baltskem morju povzroča tudi odlagališče kemičnega orožja, je ministrstvo zapisalo v poročilu, ki povzema triletno raziskavo. Koncentracija usedlin težkih kovin je v nekaterih delih Baltskega morja presegla normalne stopnje od 10 do 100-krat, visoke pa so tudi stopnje arzenika. (STA/AFP) Pri starejših nosečnicah veliko več komplikacij LOS ANGELES - Štiridesetletnice ali starejše ženske imajo pri porodu še več težav, potrebnih pa je tudi več posredovanj zdravnikov, kot se je ocenjevalo pred zadnjo, najobsežnejšo raziskavo na tem področju. Carski rez ima kar 47 odstotkov žensk, ki prvič rodijo po 40. letu starosti, kar je dvakrat več v primerjavi z ženskami, ki rodijo v dvajsetih letih. Starejše raziskave so za razliko od najnovejše pokazale, da prvič s carskim rezom rodi le 35 odstotkov žensk, starejših od 40 let. Ostale težave, ki jih lahko bolj pogosto pričakujejo starejše nosečnice, so tudi nosečniški diabetes in visok krvni pritisk, daljši in bolj boleč porod ter prezgodnja rojstva. Otroci štiridesetletnih mamic pa imajo večkrat nižjo porodno težo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo dobrih 24 tisoč prebivalk Kalifornije, je opravila Kalifornijska univerza. (STA/AFP) Krušno pomoč so pozobali piščanci PRAGA - Pred kratkim je v neko Češko vas, ki so jo leta 1997 prizadele hude poplave, prispel tovornjak Človekoljubne pomoči; vasi Troubky, ki leži 300 kilometrov vzhodno od Prage, jo je namenila Nemčija. Na presenečenje vaščanov, ki potrebujejo in so pričakovali pohištvo in rabljena oblačila, je bil tovornjak natovorjen s prepečencem iz vojaških rezerv, oznake pa so pričale, da je bil spečen pred desetimi leti. Razmere v vasi zdaj vendarle niso takšne, da bi potrebovali star prepečenec, je dogodek pokomentiral podžupan Troubkyja. Tovora pa vaščani vendarle niso zavrgli, s prepečencem so nakrmili pišCance. (STA/AP) IZŠEL JE ififlfl ADRANSKI KOLEDAR 1999 J Opravičujemo se Vam za zamudo in Vam zato poklanjamo CD-ploščo Ženske pevske skupine S tu ledi Tam gori za našo vasjo Dobite ga lahko pri raznašalcih Primorskega dnevnika, v Tržaški knjigarni v Trstu, v kioskih na podeželju in na sedežu Primorskega dnevnika v Gorici