Otvoritev nemškega parlamenta. — Novoizvoljeni nemški parlament je otvorila dne 30. avgusta kot starostna predsednica nad 70 let stara komunistična poslanka Klara Zetkin. Imela je nagovor, v katerem je pozivala na ustvaritev enotne fronte vseh delovnih ljudi proti fašizmu. Ob koncu je celo naglasila upanje, da bo kljub invalidnosti še dosegla veselje, da bo otvorila kot starostna predsednica prvi kongres nemške sovjetske republike. Volitev predsedstva. Po otvoritvi parlamenta so se vršile v miru in redu volitve predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen s 367 glasovi hitlerjevcev in centruma Hitlerjev politični svetovalec kapetan Gohring. Bivši predsed- nik državnega zbora Lobe je dobil le 135 glasov. Komunisti so glasovali za svojega lastnega kandidata Dorglerja, ki je dobil 80 glasov. Po otvoritvi in izvolitvi predsednika je bil državni zbor odgoden za en teden in to radi katoliškega kongresa, ki je zboroval v prejšnjem tednu. Ilitlerjevci in centrum so se pogajali gledfj skupnega nastopa in da bi bila s sodelovanjem teh skupin omogočena delazmožnost parlamenta. Za slučaj pa, da bi ne prišlo do sporazuma med Hitlerjem in centrumom, je imel kancler v. Papen že na dan otvoritve zbornice 30. avgusta v žepu od Hindenburga pod pisan dekret o razpustu državnega zbo ra in o polnomoči, da vlada do nadal.inega z dosedanjo vlado. Nemška spomen-ca o olj.tožitvi, V očigled nadaljevanju pogajanj glede razorožitve velesil je naslovila Nemčija na Francijo posebno spomenico, v kateri ne našteva pogojev za razorožitev, ampak za lastno oborožitev po vzgledu ostalih velesil. Nemci zahtevajo spremembo verzajske mirovne pogodbe in s tem 300.000 mož močno armado, katei. bi sestavili potom naborov. NadaIje težko artilerijo, katero jim jc prepovedovala verzajska pogodba, bojna letala, težjo vojno mornarico s podmornicami in vodnimi lotali, utrdbe ob mejah, gradbo 35 tovarn za vojni materijal in predvsem ustvaritev najliuišega in najbolj modernega orožja — tankov, ki ne poznajo frontnih ovir. Omenjena >pomenica je vzbudila občo pozornost, a Nemci pravijo, da so se že dalje časa vršila pogajanja med velesilami o- enakopravnosti Nemčije v vojaškem ozirvi. Kaj bodo rekli na nemške oborožitvene sabtevc Francozi in Angleži, je drugo vprašanje, vsekako pa bodo podpirali nemško spomenicr> Italijani. Vedno nove bojne organ>_aciJ6 na Nemškem. Nemci so posedaii dosloj 3 bojne politične organizarije: jekleno čelado, državni prapor in še eno milično organizacijo. I'ravkar se je rodila četrta: »Črna fronta« (sclnvarze Front), koje ustanovitelj je Hitlerjev odpatliuk Otto Strasser. V novi organizaciji bodo nezadovoljiifiži iz Ilitlerjeve straoke. Ustanovitelj Strasser poziva v oklicu, naj se piidiužijo novi organiza.iji vsi taisti narodni socijalisti (hillerjevci) in socijalisti, ki hočcjo ustvariti enolito socijalistično revohu-ijoiiarno. fronto. Novo zbobnano >čiiio fronto« bo vodil major Buchdrucker, bivši poveljnik državne brambe, ki je izvršila 1. okto- bra 1923 prevratni poskus. Bil je obsojen na 10 let, pozneje pa pomiloščen. BSesto v smrt v dosmrtno ječo. Pod zaglavjem »Iz raznih držav« smo zadnjič beležili, kako je zašla nemška vlada v neprijetcn položaj, ker je sodišče v Bcuthenu obsodilo radi umora enega komunista pet hitlerjevcev na smrt. Precej časa je vladala negotovost, ali bo smrtna obsodba potrjena ali ne? — Dne 1. septembra je spremenila komigarska pruska vlada petorici smrtno kazen v dosmrtno ječo. Zakors o nadzorstvu premcženja v Romnai.i. Nova romunska vlada je prcdložila parlamentu besedilo zakona o nadzorstvu premoženja. Zakon bi naj bil pobijanje korupcije, (ki se je razpasla na najvišjih uradniških mestih. V resnici bo zakon, če bo izglasovan, le papirnato strašilo, iker nc bo irael nobene veljave glede preteklosti. Na drugi strani pa je organizacija romunske uprave tako slaba, da bo višji uradnik kljub novemu zakonu še tudi zanaprej veliko postrani zaslužil na ra.un ter škodo države. Mednarodna konferenca se je sestala dne 3. septembra v italijansikem mestu Strcsa. Zastopniki velesil in agrarnih evropskih držav bodo skušali ob tej priliki rešiti Evropo ldjub pomanjkanju jasnih vidikov in dobre volje, da bi se cnkrat resno pristopilo k delu glcde nujne odpomoči agrarnim državam. Nove zasedbese nakane Japoncev. Kitajci še vedno odlo.no odklanjajo vsako japonsko blago in ta bojkot je za Japonce obup. Da bi prisilili Kitajsko na kolena, pripravljajo Japonci zasedbo Pekinga in Tjencina,