P SFiltPHl KATOmKEMl mmm hafollcani m Mfoii^ho šolo. Na letošnjem nemškem katoliškem sbodu, ki se je početkom septembra vršil v Essenu in ki se ga je udeležilo 400 tisoč nemških katoličanov, je bil razgovor o važnih sodobnih perečib vprašanjib. Med temi je tudi bilo vpra- Sanje šole. 0 tej velevažnl katoli&ki zadevi je bila sprejeta reaolucija, v kateri se ikatoli.ani pozivajo k povišani pazljivosti in odločnosti v borbi za šolo. Absolutni državni šolski monopol je proti pravicam, ki jih je Bog dal staršem in Cerkvi, in zato je neskladen s katoliškimi na.eli. Nemški katoličani odklanjajo svetno šolo ravnotako, kakor liberalno in nacionalistično skupno šolo. Za katoličane je katoliška verska šola najboljša oblika za vzgojo njihovih otrok. Pritrditi bi mogli samo takšnemu državnemu Solskemu zakonu, ki priznava od Boga dane pravice staršem in Cerkvi ter sprejema načelo: Za katoliške otroke katoliSka šola. Ta šola mora biti V celoti in v podrobnostih tako urejena, da je v skladu s ikatoliškimi zahtevami. Tudi katoliškim manjšinam se mora dati pravica do katoliških verskih šol. Kar se tiče množečih se očitkov, da katoliška verska šola ogroža enotnost in edinstvo naroda, poudarjajo nem&ki katoličani, da ni mogoča globlja osnova pravega domoljubnega mišljenja, ki se kaže v dejanjih, kakor je ona, iki jo zapoveduje katoliška vera: Služiti Ijudstvu in domovini do največjih žrtev je katoličanom od Boga naložena nravna dolžnost. Katoliška šola je vselej bolj ko katera druga postavljala vzgojo za domoljubno mišljenje in udejstvovanje v osredje svojega dela. Nikdar pa ne bo odobravala pretiranosti nekrščanskega zagrizenega nacionalizma. Katoličani zahtevajo, da se vpelje katoliški verski pouk tudi v nadaljevalne in strokovne šole. Katoliško Ijudstvo, predvsem mladina, se nadeja s svojimi škofi ter pričakuje, da bosta parlament in vlada izpolnila katoliške šolske zahteve. Eoliko katoličanov je na svetu? Na vsena svetu, to se pravi, na zemlji, živi sedaj 351 milijonov ikatoličanov. Kiatolicizem je najštevilnejša vera na svetu, ki ji pripada 19% ljudij, ko.jih skupno število znaša 1 milijarda 850 milijonov. V Afriki je 5,400.000 katoličanov (3.8%), v Aziji 17,000.000 katoličanov (1.7%), v Avstraliji 2,000.000 katoli.anov (22%), v Ameriki 125,000.000 katoličanov (53.1%) in v Evropi 201,800.000 katoličanov (42.9%). Katoliško vseučilišče v Milanu. V tem velikem in modernem italijanskem mestu je zasebno katoliško vseučilišče, ki je posvečeno Srcu Jezusovemu. Ta katoliška univerza prav dobro napreduje ter zabeležuje velike uspehe. Od svojega početka do danes je izdala preko 100 znanstvenih lcnjig, ki so jih spisali njeni profesorji. V lanskem šolskem letu je obiskalo to vseučilišče 1179 dijakov, v prejšnjem pa 1035. Porazdeljeni so po raznih fakultetah tako-le: » pravo študira 231 dijakov, politične, gospodarske in socialne znanosti 64; filozofijo 264; visoko pedagogično šolo pa 544; izpopolnilni oddelek 76. Katoliško vseučUišče v Poljski. Poljska država vzdržuje 4 vseučilišča, 5. v Lublinu pa je zasebno-kat.liško. Zasnoval ga je leta 1919 duhovnik Radzszewski. Ima 4 fakultete: bogoslovno, 2_f Žept&jlH-a ite U. v,t.-,< SfcOVENSRfOOg^OTAJ. Stran 3. rs femed 10 ljudi jih im$ 7zobni kamen ...dobi gapalaKkovsak! \ |UbHer iob ^f»_2 Vas ^aredi Le malokdo ve: dostikrat }e zobni kamen vzrok, da se začno zobje majati in nazadnje izpadati! To nevarnost odvrnete s tem, cfa si zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Pri nas je Sargov Kalodont edfna zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in to ga dela.tako zefo učinkovitega: on odpravi polagoma zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave! Proti zobnsmu kammr*0****"31^^? kanonskega pravi, ''Tozofsko in prav no (skupaj z gospodarsko-socialnim znanostmi). Ker uživa to vseučilišče pravo javnosti in vse druge pravice kot državna vseiičilišča, prav dobro napreduje. Lansko leto je imelo 850 dijaIkov, kojih Stevilo narašča od leta do leta. Vrhovno nadzorstvo nad tem vseučiliščem vodijo poljski škofje, gmotno ga pa podpirajo poljski verniki Vsako leto se na velikono.ni pondeljek po vseh cerkvah pobirajo darovi zafeatoliško vseu.ilišče. Eatoličani t Londonn. V glavnem mestu Anglije je 100 katoliškib Ijudskih šol, v katerib se vzgojuje 36.857 otrok. Londonski ikatoličani se sedaj trudijo, da se v teh šolah vsa prazna mesta izpolnijo, da bi tako hodilo v katoliške šole preko 40.000 otrok. John Gilbert, bivši predsednik glavnega odbora vseh katoliških osnovnih šol v Londonu, misli, da živi v Londonu do 400.000 katoličanov, da hodi potemtakem 16.000 katoliških otrok v nekatoliške šole. Gilbert poziva katoli.ane, da zgradijo v Londonu najmanj še deset osnovnih šol, da morejo vsi katoliški otroci iskati pouk in vzgojo v ikatoliških šolah. Angleški ikatoli.ani se torej zavedajo, kaj pomenja katoliška šola, ter da gre katoliškim otrokom samo katoliška vzgoja. Sv. Ožbalt ob DravL Materinska proslava. Vsaka dolina naj se izpolni! Pa se tudi je izpolnila že dolgo občutena vrzel, ko smo na nedeljo presladkega Imena Marijinega prvifi tukaj slovesno in svečano obhajali ljubko ln nežno materinsko proslavo z dvojno službo božjo, pri kateri je hvalevredno sodeloval domači in brezniški pevski zbor. Brezniški župnik vlč. g. Marko Sagaj pa nam je v pesniško navdahnjenih besedah tolmačil naših zlatih mater vrline in dobrine, čednosti in kreposti: v spodbudo in v posnemanje živečim ter bodočim materam, rajnim materam v hytležni spomin, vsem od takih mater srečno rojenim in vzgojenim pa v dolžno globoko hvaležnost. Sv. Ožbalt ob Dravi. Katoliška akcija. Po materinski proslavi pa je kar v cerkvi isti spretni govornik vlč. g. župnik Marko Sagaj pazljivim vernikom v posvečeni, poljudnošaljivi obliki razlagal in razkladal, priporočal in zabičaval »katoliško akcijo«, ki so jo tudi vsi dobro razumeli jn sklenili, izvajati jo vneto, vselej in povsod, v mišljenju in življenju. — Župnijski odbor Katoliške akcije pa sestoji iz cerkvenih organov. lDuhovniške vesti. Umeščeni so bili kot župniki: Mihael Barbič, provizor v Guštajnu, kot župnik istotam; Alojzij Zdolšek, provizor pri Sv. Martinu na Pohorju, kot župnik istotam in Andrej Berden, kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju, kot župnik v Martijancih. PoBtavljeni so bili: g. Pavel Žagar, dekan in ikanonik v Novicerkvi, za soprovizorja v Črešnjicah; 5. g. Anton Trinkaus, župnik v Pamečah, za soprovizorja pri Sv. Petru na Kronski gori; č. g. Matija Neudauer, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, za provizorja istotam in č. g. Albert Pravst, kaplan na Muti, za provizorja v Trbonjah. — Prestavljeni so bili čč. gg. kaplani: F. Herman iz Beltincev k Sv. Juriju v Prekmurju; Alojz Ciglar od Sv. Ane v Slov. gor. v Beltince; Martin Čepin iz Št. Vida na Planini v Vojnik; Stanislav Lah iz Ribnice na Pohorju v Št. Jurij ob južni žel.j Maks Ledinek iz Št. Jurija ob južrii žel. v Žalec II. ter Alojz Ocvirk iz Vojnika na Muto. Vojak pod avtomobilom. Dne 16. t. m., nekoliko pred poldnevom, je korakala četa vojakov iz Tezna v Maribor po desni strani ceste. Mimo je pripeljal osebni avto iz Zagreba, ki je hotel vojake prehiteti. V trenutku, ko je švignilo vozilo mimo čete, je potegnilo pod kolesa 211etnega vojaka Milodraga Vučkoviča, katerega so potegnili izpod voza s poškodbami na glavi in po prsnem košu. Šofer pravi, da je skočil vojak hipno iz vrste in zašel pod avto. Neznano krog 301etno utopljenko so potegnili iz Drave pod vrtnarijo na Koroški cesti v soboto dne 17. t. m. dopoldne. Neznanka je letos že deveta žrtev Drave. Vrat si je narezala v preiskovalnem _aporu. Že parkrat smo se pečali v na.em listu z Antonijo Ranner iz Pobrežja pri Mariboru, ki je obdolžena, da bi naj bila ubila in zaklala svojega na^ilnega moža. Orožniki so oddali ženo v preiskovalni zapor mariborskega sodišča, kjer si je hotela s po cementnem tlaku nabrušeno žlico prerezati vrat, Ekspresni vlak Pariz—južna morska obala je iztiril pri francoskem mestu Marseile. Mesreča je zahtevala več težje in lažje ranjenih. Bivši nemški cesar Viljem II. (s kapo na glavi) v holandskem morskem kopališču Zandport s svojim spremstvom. Nem.ki kancelar von Papen (spodaj Ievo) se oglasi k bcsedi na dan razpusta parlamenta, a predsednik zbornice G6riny in zapisnikarji se obrnejo proč in kancelar ne dobi besede. a si ga je le narezala, tker so opazili to njeno početje in ga preprečili. Obdolženka je hotela že med aretacijo skočiti z glavnega mosta v Dravo. Zaslišana je bila še komaj enkrat. Redka potnica v toliki starosti. Dne 13. septembfa je izstopila na mariborskem glavnem kolodvoru iz avstrijskega vlaka 103 leta stara Katirovič iz južne Srbije. Iz Brazilije od svojcev se je peljala pogledat v svojo rojstno vas. 1% d.kumentib je dokazano, da je rojena leta 1829, pa je še krepka ter duševno sveža. V Braziliji. seje morala pred odpotovanjem pomladiti za deset let, sicer bi je ne bili sprejeli na parnik. Cirkularka je odrezala dne 15. sept. v Mariboru pri žaganju drv 661etnemu tesarju Antonu Feršu pol dlani s štirimi prsti. Nesrečnežu je ostal na poškodovani roki samo še palec. Tat koles pod ključem. Orožniki s Tezna pri Mariboru so prijeli Antona Orgoliča, ko je vkradel kolo. Pri zaslišanju je priznal, da ima na vesti več tujib koles, katere je izmikal po Mariboru in okolici. Otrok v plamenih. Jožefu Štangl, 5letnemu dečku cestarja v mariborski okolici, se je užgala med igro pri štedilniku oblekca. Radi hudih opeklin so spr^.vili otroka v mariborsko bolnico. Poljske tatviue v večjem obsegu se ponavljajo po Dravskem polju okrog Rač. Posestniku Greifu v Račah je izginilo v eni no.i nad 1000 kg ikrom_. pirja. Strela je užgala dne 11. septembra med nevihto v okolici Slov. Bistrice gospodarsko poslopje posestnika Lesko,varja, ki je vkljub gasilskim naporom pogorelo z vsemi. ^etošnjimi pridelki. Š':oda znasa 40.000 Din. Bik je nataknil n_ roge ob priliki uapajanja 251etnega hlapca Eriha Mendaša iz Spodnje Senarske pri Št. Lenartu v Slov. gor. Težko notrajno poškodovanega so oddali v mariborsko ibolnico. Pes je opasno obgrizel v Zgornjem Porčiču pri Št. Lenartu v Slov. goricah Franca Nekrepa in 741etnega viničar- ja Avguština Drozga iz Negove. Obe žrtvi pasjib zob se zdravita v mariborski bolnici. Tovorni avto padel v 4 m globok jarek. Na ovinku med občinama Radenci in Rihtarovci pri takozvanem debelem križu je vozil šofer" s tpvornim avtomobilom tvrdke M'ak-so Fritzbtind v Vodnemu konju očistijo vsako leto eukrat zobe. Poljski pilot Zwirko, zmagovalec prl evropskem poletu 1932, je na potu iz Varšave v Prago strmoglavil z višine na zemljo. Izpod ruševin letala so izvlekli mrtvi trupli pilota (levo) in njegovega spremljevalca Wigure (desno). Varaždinu 40 zabojev slatine, ki jo je bil natovoril v Boračovi, skozi Radence proti Rihtarovcera. Nasproti mu je privozil voznik s kravami, katerega je ttpazil šofer v zadnjem trenutku, ko vozila s t.žJsira tovorom ni bilo mogoče ustaviti. Šofer1 je zavozil v oporni zid mostička, ki \odi preko jarka. Staro zidovje se je porušilo 3 m na dolgo in avto se je prevrnil v 4 m globok jarek, ki je bil slu.ajno radi suše brez vode. Šofer in en spremljevalec sta odnesla iz nesreče hude poškodbe, drugi spremljevalec se je na razbitih šipah nekoliko porezal. Ako bi ne bili ljudje takoj pri rokah, bi se bil pod avtom pokopani spremljevalec zadušil. Požar uničil štiri poslopja. Dne 12. t. m. popoldne je uničil požar v Cerkovnjaku pri Mali Nedelji 4 poslopja, 3 stanovanjske in 1 klet. Zgorelo je vse, le živino so rešili in je ubogim pogorelcem zelo nujna dejanska pomoč. Oproščen radi uboja Iastnega sina. Pred mariborskim senatom se je zagovarjal dne 13. septembra radi uboja lastnega sina 701etni vdovec Janez Vogrinec iz Stanetincev. Stari Vogrinec je gospodaril skupno s svojima hčerkama Katarino in Marijo ter s 371etnim sinom Ivanom. Sin je bil v pijanem stanju poosebljena podivjanost. Dne 4. julija je delal mladi Vogrinec pri sosedu in se vrnil krog poldne domov pijan. Vogrinčeva družina je bila baš pri kosilu, sin je začel razsajati, stopil v skledo, iz katere so jedli in strosil jed po tleh. Grozil je očetu, kakor je to storil že velikokrat poprej, da mu bo še danes končal življenje. Ko se je nadivjal do utrujenosti, je legel in zaspal. V spanju je oče ubil sina s krampom, se takoj javil županu ter orožnikom, kjer je odkrito priznal krvavo dejanje tcr opisal neznosno stanje pod domačo streho radi sinovega nasilja. Očetovo izpoved so potrdile številne priče in senat je razglasil oprostilno razsodbo. Redek porod. Na Pince marofu pri Dolnji Lendavi se je narodil otrok ženskega spola brez ust in oči in je še živel 14 dni kljub temu, da ni mogel zavžiti nobene hrane. Motorno mlatilnico je zažgal nekdo v noči posestniku Mirku Babiču na Podgradu pri Ljutomeru. Delavnica pogcrela. V Ljutomeru jc pogorela dne 16. septembra kleparska delavnica g. Verbnika, ki je služila tudi kot skladišče. Škoda znaša 60 tisoč Din. Ogenj je povzročil fcratek stik v električni napeljavi, Vlomilci so izropali posestniku Babiču v Gornjem Krapju pri Ljutomeru ono sobo, v kateri je hranila gospodinja perilo in drugo opravo. Izdrli so pri oknu križe s toliko previdnostjo, da ropota niso čuli v sosedni sobi speči domači. Smrt pod vozom. Franc Šoštarič s Stare ceste pri Ljutomeru sc je vračal na večer v nedeljo dne 11. septembra s svojimi prijatelji na vozu iz Štrigovskih toplic v Vukovski grabi. Med vožnjo so stopili prijate.ji z voza, ker so bili bližje doma in Šoštarič se je peljal sam proti domu. Med potjo je voznik najbrž zaspal, padel pod konja in ta ga je prestrašen udaril s kopitom po glavi. Konj se je vrnil s praznim vozom in drugo jutro je našel sin očeta na cesti v mlaki krvi. Radi uboja tasta 12 let robije. Anton Ribič iz Obreža pri Središču se je priženil na posest 70Ietnega Alojza Škrinjarja. Upal je, da mu bo starec predal posest, a ta se je držal reka: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Nastali so prepiri, v katerih je grozil zet tastu z dejansfcim obračunom. L)ne 11. julija so bili pri Škrinjarjevih vsi na polju, dom je čuval le starec, ki se je vlegel v shrambo za orodje. Vrnilse je zet, ki je delal pri sosedu, in udrl v zaklenjeno shram bo. Prišlo je do prerekanja, med katerim je udaril tast zeta, a ta mu je vrnil s kolom tako, da ga je ubil. Obtoženi Ribič se je zagovarjal dne 14. sept. pred mariborskim senatom s silobranom, pa je bil obsojen na 12 let robije in na trajno zgubo častnih pravic. Obsojeni je vložil priziv. Domačija je pogorela poscstniku Ltidviku Forstneriču v Janžkem vrhu pri Ptujski gori. Škoda je občutna, zavarovalnina le malenkostna. Izpod zglavja je bilo ukradenih posestniku Franeu Vojsku v Muretincih pod Ptujem 400 Din. Plameni so uničili najemninsko hišo in hleve posestnika Janeza Potočnika v Ptuju. Z razmesarjenimi pljuči je bil prepeljan v bolnico v Ptuj posestniški sin Janez Njivar iz Oblačka pri^Sakušku v ptujski okolici. Poškodbe so smrtnonevarne. Gozdni požar je uničil v Šesteržah pri Ptuju mlad gozdni nasad temle posestnikom: Ferdinandu Šobi 2 orala, Kovačiču pol oralay Maksu Medved .etrt orala in Franeu Korošec nad 2 orala. Smrt pod kclesi brzovlaka. Ob železniški progi med postajama Hajdina in Št. Lovrenc na D- /skem polju so našli dno 15. t. m. strahovito od nočnega brzovlaka razmesarjeno žcnsko truplo. Povožena je 421etna služkinja Ivana Novak, pristojnav občino Šlorni, okraj Ptuj. Služila je do 14. julija v Ptuju. Nato se je odpravila v Maribor ali Zagreb, kjer ni- dobila službe in je izvršila samomor iiz obupa. Pokopali so jo na pokopališču na Hajdini. Stara pištcla mii raztrgala roko. 19letni delavec Jožef Žunec iz Vičancev pri Ptuju je nabijal starp pištolo ter streljal. Ker je pa kres preveč nabil, je eksplozija razgnala ccv in ta je strelcu razmesarila levo roko. D.ava je naplavila pri Ormožu neznano truplo 401etne ženske. Ogenj na sredini mesta. Dne 13. t.m. ob štirih zjutraj je pogorelo v Slovenjgradcu 12 m dolgo, s senom in slamo napolnjej_o gospodarsko poslopje, last poscstnika in krčmarja Ivana Debelaka. Gasilci so omejili ogenj, da ni uničil še sosednih objektov. Gre gotovo za požig iz sovraštva. Smrt znanega celjskega hot.lirja in posestnika. Dne 13. septembra je umrl v dežclni bolnici v Gradcu znani hotelir in posestnik v Celju g. Fric Skoberne v starosti komaj 45 let. Snirtna nesre.a pri žaganju drv. Pri žaganju drv na dvorišču Franca Po- valeja, trgovca s premogom in drvami v Celju, je dne 15. t. -^. nažagano polenp spodletelo ob grči in zadelo smrtno v prsa 371etnega delavca Franca Gaj-, šek iz Ostrožnega pri Celju. Obesll se je v Vojniku pri Celju 83letni hlapec, ki je bil že v tamošnji banovinski hiralnici. S 6 m visokega brzojavnega droga je padel brzojavni mojster Blaž Jagodič iz Celja in si pretresel možgane. .^ Pod vlak in v Savo. V Hrastniku s_ je vrgla pod vlak 211etna Pepca Savši-k, deltla. v Hofbauerjevi krčmi. Kolesa vlaka sta nad življenjem obupani Žrtvi le zdrobila stopali, ker so našli na tra.nicah prste nog. Hudo poško-^ dovana se je splazila na rob tira in se pognala preko opornega zidu 6 m globoko na cesto. S ceste je skočila preko obcestnega zida na obrežje Save, od tam pa v reko, kjer jo je zapazil mimoidoči železničar Martin Plaznik. Potegnil je dekleta na suho, ko je pa videl okrvavljene noge, je tekel po zdravnika, med tem pa je Pepca vnovič skočila v Savo in utonila. Vzrok samoumora je obup radi nesrečne Ijubezni. Cela vlomilska družba na deln. V noči 12. septembra je bila po Rajhenburgu ter okolici na delu cela vlomilska družba, ki je poskušala na raznih krajih svojo srečo in se konečno zapletla v bitko z orožniki. Najprej so se pojavili nebodijihtreba pri trgovini g. Blaža Jerička v Rajhenburgu, odkoder so pa zbežali, ker je nekdo odprl okno v nadstropju. Kmalu za tem je bilo vlomljeno v izložbeno okno čevljarja Gršaka, a ta je streljal, ker je tudi na njega oddal eden od vlomilcev strel. Ob pol enih v noči je bila ista družba na delu pri trgovcu Jeričku na Senovem nasproti orožniški postaji, od koder so morali oditi praznih rok, pregnani s streli. Sre.a je bila tolovajem mila na Senovem v delavskem domu, katerega so olajšali za 8000 Din. Na Velikem kamnu so obiskali trgovko Anderluh in odnesli razno blago, a za tem vlomom.jih je dohitela orožniška patrulja in je prišlo do prave bitke, y kateri je bil eden od banditov zadet. Kljub temu se je posrečil tolpi pobeg, pa ukradeno blago so morali pometati stran, da so lažje ušli v temno noč. Orožnika iz Brežic sta zajela v petek dne l(i. septembra eno tolpo 6 mož, ki je bila najbrž udeležena pri ropih, tatvinah in vlomih v Rajhenburgu in okolici. Prijeti so doma iz Zlatarja in Bistrice. Ggenj je uničil v Kamniku pri Preserju v Ijubljanski okolici skedenj in kozolcc posestnice Merkun, močno je trpelo tudi novo zgrajeno gospodarsko posestnika Jožeta Debevca.- Znatno je bila poškodovan bližnja kapelica. V cerkveni nabiralnik je bilo vlomljeno dne 14. septembra dopoldne med 9. in 10. uro pri kipcu sv. Antona Pad. v Škofjl Loki. Dobro orgauizirana roparska tolpa vlamlja, krade in ropa po Ribniški dolini na Kranjskem. Ribniško prebivalstvo je radi pogostih roparskih napadov in vlomov silno preplašeno. Po vaseh so postavili oborožene straže. Ljudjc se bojijo, da bi roparji ne začeli še s požiganjem. Žrtve Ljubljanice. Dne 16. septembra popoldne sta gnala hlapca pri posestniku Gradu v Zgornjem Kašlju v Ljubljanico kopat tri konje in sta jezdila na dveh. Radi plitvine sta pognala živali v 3% m globok tolmun, fcjer sta utonila oba fanta in en konj. Druga fconja sta se rešila in se po nesreči mirno pasla. Utonil je 291etni Anton Ilovar iz župnije Prežganje in 181etni Štefan Vinetič iz Velike doline pri Krškem. Pesek je pri kopanju smrtno zasul dne 15. t. m. 221etnega Franca Hudoklina, posestnikovega sina iz Dobravice na Dolenjskem, iki si je gradil novo hišo in pripravljal sam za zidavo potreben materijal. Žalostna smrt strojevodje. Dne 15. t. m ob 3. uri zjutraj je po nesre.i lokomotiva smrtno stisnila na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani 441etnega strojevodjo Karla Horvata. Obsojeni albanskl nacijonalitsti. Dne 17. novembra je bila v prestolici Albanije v Tirani zaJključena obravnava pred izrednim sodiščem proti 49 nacijonalistom, iki so bili obtoženi, da so rovarili proti sedanjemu režimu, priipravljali nasilen prevrat in nameravali odstaviti kralja Zoga. Obsojenih je bilo 7 obtožencev na smrt, 14 na dosmrtno ječo, 13 na 15 let, 14 pa je bilo oproščenih. Fašisti so streljali na naš konzulat v Zadru, razbili vse šipe in bi bili napadli tudi konzula, da se ni umaknil »ravočasno. Glavo so odsekali dne 14. septembra zjutraj v Parizu Rusu Gorgulovu, ki je ustrelil predsednika francoske republike Pavla Doumerja. Prošnjo za pomilostitev je sedajni predsednik zavrnil in radi tega je bila od porote izrečena smrtna obsodba izvršena. Pred usmrtitvijo je sprejel obsojenec poslednjo versko tolažbo in prejel iz rok pravoslavnega popa sv. obhajilo. Po cerkvenih obredih je izjavil Gorgulov: »Nisem ne monarhist, ne komunist in umrem za svojo idejo, fcakor so umrli vsi ruski tkmetje, katere so preganjali rdeči.« Obsojenec je izpil dve čaši ruma, odklonil cigareto in sedel v voz, ki ga je popeljal iz kaznilniške celice na morišče. Pred usmr.itvijo sta poljubila obsojenca pop in njegov zagovornik. Usmrtitev se je izvrčila tako naglo, da ni minilo niti 10 sekund od trenutka, ko je stopil Gorgulov iz voza in do padca sekire giljotine. Grozna nesreča pri prepeljavanju vojaštva. Dne 14. septembra se je zgodila pri prepeljavanju vojaštva ob meji med Alžirom in Marokom v severni Afriki strašna železniška nesreča. 500 mož in častnikov močan oddelek se je peljal z vlakom, ki je padel v 100 ra globok prepad. Nesreča je zahtevala: 155 mrtvih, 283 ranjencev, 175 mož pa manjka. Nesrečo je najbrž povzročilo deževje, ld je razrahljalo progo.