Delo stanovanjskih skupnosti Pomembne izkušnje v Mariboru Maiibor je važno industrijsko mesto in ima zelo razvito tekstihio, kovinsko, avto-mobil-sko in drugo industrijo, zaradi česar je prirast prebivatetva velLk. Medtem ko je na sedaiijcm ozemlju mesta pred vojuo živelo maaj kaikor 50.000 prebivalcev, se je tu število po vojuii povečaio na iiad 82.000. Gradbena dejavnost je bila pred vojuo šii)ka. Zgrajeuih je bilo le nekaj večjib. stamovanjskib. hiš, medtcin ko so giadili večinoma inajhne privatne hišice na periferiji, kar je le razširilo mestno ozemlje in povzroeilo vrsto težav v ko-munalni graditvi. V središču mesta je zelo star stanovanjski sklad. V celih predelih so poslopja več kaikor 100 let stara in so popolnoma dotrajala. Med vojno je bilo uničeno 4? odstotkov stanovanjskega sklada ia je Maribor z no-vogradnjami šele lani dosegel predvojuo število stanovaiij. Zato je razumljivo, da je v pogojih za več kakor 30.000 ljudi po-večanega števila prebivalstva stanovanjski problem resen. Teritorialne in industrijske stanovanjske skupnosti S prehodom na družbeao upravljanje staHovanjskega sklada je bilo v mestu organiziranih osem teritorialndh in ena iudustrijska stanovaujska skupu-ost. Med-tem ko so se večje stanovanjske skup-nosti v kompaktnih rajonih razvijale pre-cej d-obro, sta praksa in analiza pokazali na zastoj v manjših stanovanjskih s-kup-nostih, kjer so najemnine nižie, režija pa sorazmerno visoka. Zato so aila sred- stva za vzdrževanje stanovanjskih hiš do-cela uezadostna. Ob formiranju komun je bilo mesto raz-širjeno z naselji v okolici im razdeljeno na stiri občLne. Hkrati so bile na temelju izkazanih rezultatov reorgaaizirane tudi stanovanjske skupnosti, tako da razpolaga vsaika občina z eno stanovaajsko skup-nostjo in stanovanjsko upravo, medtem ko je ostala stanovanj&ka skupnost Ma-riborske tekstilne tovarne (MTT) nespreme-ajena. Dosedanji uspehi kaiejo, da je bii ta ukre-p pravilen, ker obsega vsaka staJ novanjska skupnost zaokrožen in kolikoe toliko homogeu teritorij. V stanovanjski akuipnosti Cenier je 700 hilnih svetov, v katerih sodeluje 520(11 državlianov, od tega 1000 žensk. Hišni sveti, ki delujejo popolnoma samostojnOi so se že uveljavili in dosegajo, razen v\ uckaterih izjemnih primerih ,precej dobrd rezultate. Hišni sveti vulijo na vsakih "0 do 100 stanovanj po eaega delegata v svet sta- * novanjske skupnosti. ki šieje približno 70 članov. Razdelitev poslov Stanovanjska u>prava je orgamzlraua kot izrazit servis, ki o uičemer ue od-loča, teuiveč samo izvršuje kot servisna enota s-klepe hišmh svetov in svetov sta-novanjs-ke skupjiosti. S tein zelo pomaga in razbremenjuje hisne svete pri njiho-vern delu. Teži.šee družbenega upravljanja je v hiš-nih svetih. Zaradi uspoaabljauja hišnib. svatov so bili organizirani posebni semi-narji, kuterih so se letos udeiežili vsi hiš-iiii svoti. S^oraj polovica članov vseh hii-nih svetov je prisostvovala tem seminar-jem, tako. da je sedaj njihovo posloranje za vsako občiao popoltioma enako. Svet stanovanjske skupnosti vodi na-čelno poUtlko upravljanja sianovanjskega sklada. Zaratli obilice maieriala in zaradi njegove čim boljše obdelave zbira stano-vanjska uprava inateiial za seje sveta stanovanjske skupnosti Ln ga strokovno obdela. Svet stanovanjske si.upnosti ima osem svojih komisij, ki temeljito predi1 skutirajo strokovno obdelani material in pripravijo konkretne predloge za plenuni, ici sklepa dokončno. Stanovanjska uprava izvaja sklepe in pmeai tekoča koutrola lačunov, ki jih stanoranjska. uprava plačuje po.' banki. znatno in hitro pomoč lušniin sve-' tom. Stduovanjska uprava opravlja nada-lje za hišne svete vse pravne in admini-stiativne posle. Poseben tehnični odsek nudi hišaim sretom vsestraasko tehnično pomi>č ppi vzdrževanju staaovanjskih po-slopij, opravlja pregled del iji kontrojo proračuna in računov kakor tudi izdelavo tehnifinih elaboratov. Ker so posebuo mujiuia popravila neso-razmerno draga, razpalaga stanovanjska uprava s svojo reniontno skupino zidar-jev, tesarjev, mizarjev, pleskarjev itd., kfl je na razpolago hiinim sretom po lastni ceni, s čimer se popravila pocenijo celo do 50 odsiotkov. Ob taki orga-niizaciji staaovanjske upia-ve ni treba imeti hišuim sveioin nobeae admioistracije. Razen zbiranja najemnine opravlja vse take posle zanje stanovanj-ska uiprara. Nakupe in naročila labko hiiari STeti apravljajo aeposredno aliprek stanovanj&ke uprave po lastn: presoji. S tem je delo hišuih svetov popolnoma po-enostavljeno, njuhova samoGtcjnost pa s iem ni aiti najmanj okrnjena. Stanovanj-ska uprava hrani tudi vso tehnično doku-mentacijo Ln fotografske posnetke za vsa poslopja, ta material pa je oi> vsakem easn na razpolago hisnim STeiom. Popravila stanovanjskih zgradb Kcr ni mogoče, da bi zagotovili sredstva iz drugih viprov za k.reddtiranje večjib. po-pravil na deficitnih bLsah, je ljudski od-ix>r sklenil, da se 40 odstotkov najemnin v hišah s poslovnimi prostori, katerih na-jetnnine se oblikujejo na prostein trgu po ponudbi in povpraševanju, izloča in da na razpolago svetu stanovanjske skup-nosti za kreditiranje večjih popravil. Ta ukrep je upravičeu. Hiše s poslovnimi Erostori in njihovi stanovalci nimajo no-enih posebnih zaslugza sorazmerno večji dohodek od najemnin. K temu pri&peva tudi širša okolica. Zato bi bilo nepravilno, če bi se hiše s poslovnimi prostori neso-razmeino »obogatilej. Popolnoma pravilno )e, da sredstva iz takib. vir-ov uporablja-mo v korist vsega prebivalsiva, ki jih. ustvarja. Svet staoovanj&ke akupnosti imu razen komisij za orgaaizacijo, gospodarstvo, po-sloviie prostore itd. tudi ¦ posebno komi-sijo za oiepšavo mesta in komisijo za pomoč hišnim svetom. V de!o teh" komisij so pritegnjeni tudi zastopniki ustreznih svetov občin, zbornic, turističnega društva, centra za pomoč gospodinjstvoni, tiska in podobnih ustanov. S tem se delovauje sta-novanjskib. skupnosti vse bolj širi Lu raz-vija t smeri, ki jo je doloŽila letošaja skupšSna Stalne konference mest v Za-grebu.. Vaclav Kunst