91 Dopisi. v Od lutomerskih Goric na Staj. 3. sušca. Skoraj celi svečan je prav pomladansk bil tako, da so vinorejci lahko svoje vinogradske naloge opravljali, in nekteri že kopati začeli. Pozebljene terte je precej, pa tudi vodeničnih reznikov z velikimi sterženi in celo oddaljenimi očesi večidel viditi, potem lahko prerokujem, kakor lani „od vina za gospodo", tudi letos ga bo — malo. Nekteri otroci so jo že bosi primahali v šolo, zoper prepoved; zdaj pa rev-čekov čez polovico na osepnicah (^blekih) leži; 28. svečana bi jih imelo okoli 80 k spovedi priti, jih pa je bilo komaj 35. — Neizrekljivo je ljudstvi vstreženo, ako se po priložnostih, ali pa tudi na prižnici oznani, postavim: družba sv. Mohora. Oh! kako željno ljudstvo seguje po takih knjižicah — sčasoma pa gotovo tudi po ,,knjigaha, kakor je slavno vrednistvo „Glasnikaa obljubilo; žalibog, da je tako malo sejevcev zavoljo kakošne neprijetnosti ali blatnega krajcarja voljo. Kujige, ki jih izdaja družba sv. Mohora, so dober kup; da bi se pač ljudstvu pod pazdiho seglo in mu pomagalo iz tisučletnega spanja! Kuhar. Iz Dervanja na Staj. 6. sušca. Iz Sevnice je pisal nekdo v „Pozor" broj 49 med drugim : „Pitaj seljace za Dravom ili ove sa Savom, sto oni znadu novo iz Hrvatske; svaki če ti odgovoriti: Hrvati so nemirnjaci, oni se bune proti čaru, nečejo mu više poslužni biti itd." Dragi brate I. K. ! ovo je slepota vaša, ne pa Slovencov; naravnost Vam rečem, da za Dravo in Muro ni kmeta ovake blodnje, ampak vsi še Hrvata nekako pomilujejo, da se mora toliko buniti zoper Magjare. Lahko se dokaže, da menda ne samo podravski, temuč tudi drugi Stajarski Slovenci imajo mnogo simpatij do Hrvatije, kamor zahajajo na delo, kupčijo, božje pota, v toplice in veselice. Drugih blodnjav je pa med našim ljudstvom mnogo slišati, ktere izhajaj) iz nevednosti; tako terdijo nekteri, ko so unidan vidili neko svetlobo s šumenjem od zahoda proti zahodu, da se je Anglež s Košutom in Rabaldom na Ogersko peljal. Dragi J. K.! ako že hočete černiti narod naš, ne čemite ga vsaj po krivem ! Jakopič. Iz Libelič 1. sušca. — Oj, da bi že tudi Slovencom milo solnce enakopravnosti in pravice prisijalo! Te dni pride k meni mož ter me prosi, naj bi mu „Novicea citati dal. Le-ta mož mi pripoveduje sledeče: Neka žena je prejela od kantonske gosposke „Vorladngo", se ve da v nemškem jez;ku. Reva, ker nemškega ne ume, dene „Vorladngoa na stran, misle, da nič kaj posebnega ne zaderžuje. Pripeti se pa, da človek k njej pride, ki nekoliko nemško onffc, kteremu toraj tisto ^orladngo" pokaže. Tolmač jo odpre, prebere in ženi pove, da mora v 8 dneh 200 gold. s čimži vred „bei sonstisrer VTermeidung der Executionu plačati. Lahko si mislite strah njeni! Bi bil dopis slovenski, bi ga bila žena sama odperla in brala in koj denar poskerbeia. Tako pa je bila v silni stiski. V tem, ko naši bratje Hor-vatje in Ogri pravice narodne popolnoma vživajo, na nas koroške, krajnske in štajarske Slovence še ni padla ne ena kapljica milosti cesarske vnovič v diplomu 20. okt. izgovorjene. — 25. t. m. so pri nas srenjskega župana volili. Zbralo se jih je bilo sila veliko volivcov. Volili so brez hruša in truša, ter se obnašali, kakor se možem spodobi, kar Libe-ličanom je v veliko čast. Kadar je bilo 12 odbornikov — letos 12 bistrih glav, razun ene, izvoljenih, so odborniki z 9 glasi volili za župana Jožefa Part-a, po domače Mačič-a, kmeta poštenega in umnega, kteri slovi zavolj svoje bistre glave, zdrave pameti in odkritoserčnosti. Ko blagi Mačič sliši, da je izvoljen župan, se po celem životu trese in mu solze v očesa priigrajo, ter prosi, naj bi se mu čast županova odvzela ter drugemu izročila. „Brez ojstrosti se nič ne opravi — je blagi Mačič rekel — z ojstrostjo tudi milo in pravično si pa maševanja nakladujem^. Mačič je res blaga duša in ponižen, akoravno zveden kmet; bil je nekdaj žolnirsk visi topničar. Da poštenega Mačiča pikali botio uni, ki so si na vso moč že pred volitvo prizadevali, nekega druzega možuna za župana izvoliti, je jasno kot beli dan; al noben pošten človek ni kos zoper to volitev kaj ziniti, ker je Mačič mož, kteremu nihče na nobeni strani do kože ne more. Služba županova res nikjer ni na rožice po-stljana, in tudi zakladi ne teko v mavho takim, ki vestno ravnajo; nasproti pa imajo vestni in pravični župani od ši-rokoustnih ljudi veliko zopernega prestajati, zlasti, kadar je rekrutba, in mnogo kratkovidnih očetov pa mater misli, da župan je kriv, ako sina v soldate vzamejo. Eno reč bi pa vsem županom prav živo rad priporočil, in sicer to-ie: Naj bi župani vsi na to prav skerbno gledali, da bi v srenjo tujci. razujzdani gostači in take baze ljudje ne vhajali, ker taki gerduni semen pohujšanja strosujejo in poderajo, kar pridni duhovniki in učeniki zidajo. Ti napaki v okom priti, bi najbolje bilo, ako bi župani vsakletno hišno popisovanje imeli, po kterem bi se lahko sprevidiio, koliko tujcov da se je v srenjo nalezlo. Gorje srenji, ki ima veliko bajt. po kteri se razujzdani ljudje potikajo ; še polja v miru ne puščajo, ter ponoči in celo ob nedeljah in praznikih, kadar so ljudje pri službi božji, iz polja pridno v bajte donašajo. Štantetov-Sentvidski. Iz jeseniških Rovt 2. sušca. A. S. — V poslednjem lanskem listu ste drage 5?Novice" pohvalile urarskega mojstra v Kropi, ki je res velike hvale vreden. Priporočite zdaj tudi Miklavža Kneg-a, urarja v Duplah na Gorenskem, ki se je pri Kropškem mojstru tako dobro izučil, da sedaj sam mojster svojemu mojstru čast dela. Naredil je K neg že več turuskih ur na Krajnskem, Ko- v « roškem in Stajarskem, in nedavnej nam je v jeseniške Rovte napravil umetno izdelano, 3 cente težko uro, s ktero se je izkazal res mojstra prebrisane glave, ki zasluži očitno priporočilo. 92 Iz Ljubljane. SI. c. k. deželno glavarstvo oklicuje, da za volitve poslancov v deželni zbor, ki jih bojo na kmetih v tislih krajih volili, kteri so po §. 7 in 8 volitne postave za volitev odločeni, je postavljen 21. dan tega menca ali 2 dni po sv. Jožefu, — za volitev poslancov v mestih in tergih in za volitev poslancev ljubljanske kupčijske zbornice 26. dan tega mesca, — za volitev poslancov velikih posestnikov (grajšakov) pa 28. dan tega mesca. Ura, kdaj se bodo volitve začele, in poslopja, v kterih bodo volitve, bodo v poverivnih listih naznanjene, kteri se bodo volivcom dali. — Te dni smo zve-dili, da je skor toliko kot gotovo, da bode v Te rs tu začel izhajati političen slovensk časnik. S to veselo novico so tedaj rešeni vsi dopisi, ki smo jih prejeli o tej zadevi, pa jih nismo mogli natisniti , ker nam prostora manjka. — V saboto so poleg Barovnice v gospod Galle-tovem gojzdu ustrelili medveda, kterega meso zdaj naš divjinar prodaja; v pondeljek se je vse terlo pred štacuno njegovo; vsak je hotel viditi okoli 12 let starega kosmatiua neke nenavadno v belkaste barve. — Se le v saboto so vjeli deleč pod Ljubljano iz Ljubljanice blizo vevške papirnice truplo tistega uradnika K. M. gosp. baron Zoisovih fužin, ki je že pred več tedni berž ko ne zmešane pameti sam v vodo skočil. Pošten človek je od nekdaj bil že nekako črnem; čeravno si je, ker je zmerno živel in ni bil oženjen , že lepo premoženje prihranil (nekteri pravijo 12.000 gold.) in dobro službo imel v baron Zoisovi hiši, mu je vendar sedanja dragina in padanje kursov tako težko kri delalo, da je popolnoma obupal, da ne bo mogel živeti, in v taki norosti si je življenje končal. Ko so ga iz vode potegnili, so našli pri njem čez 500 gold. v papir zavitih bankovcev, ki so bili sicer vsi razmočeni, pa vendar še dobri; zraven bau-kovcov pa tudi pismo gospoda barona, ki ga z ljubeznjivo besedo tolažijo, naj se nepotrebne skerbi iz glave izbije; saj ima dobro službo itd. Al vse ni nič pomagalo; — da bi ne ubožal, je šel premožen v vodo. — Gosp. Kleinmajer-Bambergova tiskarnica nas je prosila v „Novicah" povedati, da tisti »zeleni" list, o kterem so zadnjič govorile, je ona natisnila, pa le po pomoti se je izpustilo ime njeno. — Dr. B 1 e i w e i s, gosp. Aut. S a m a s a , gosp. Fid. T e r p i n c in gosp. Heidrich so se odpovedali mestnemu odboru, v kterega so bili pri zadnjih volitvah voljeni; pervi trije nanašajo še na to, da so že celih poslednjih 10 let odborniki bili, poslednji pa, ker je že 60 let star.