------    112   ------
Dopisi.
Iz Belega grada 24. marca. — Tukaj nas je nemilo dirnola beseda barona Falka v ogerskej delegaciji, da Avstrija ne more  ravnodušno gledati,   ako  bi  se v zemljah   turškega   carstva   dogodil   kak   vstanek.     Od davno že znamo,  da Avstrija nije  prijateljica narodom iztočnim, tim bolje pa čuva vkupnost otomanskega carstva; ali drugihkratov vendar je zagotavljala, da jej je na srcu blagostanje sosednih narodov,   ki so  ž njenimi po veri  i narodnosti i zajednej  prošlosti skopčani.    To nam  pokazuje i depeša Nr.   77  barona  Beusta   knezu Metternihu v Parizu.   No ali da se okolnosti tako brzo menjajo ali da je g. kancelar dobil nova uverenja, nova načela v pogledu na istok, — istina je to, da poslednja izjava  je zelo  iznenadila  vse  istočane.    Oni sicer niso se mnogo nadali od Avstrije;  ali tega niso ni zaslužili. Kakove vzroke more imeti Avstrija za tako postopanje, prav za prav mi ne znamo; ali dozdeva nam se, da bi rada  oplašila kristijanske  narode   na  istoku,   da prestanejo o svojem nezadovoljstvu, i da izčekujejo od same milosti portine poboljšanja svojega stanja. Ako Avstrija tako demonstrira proti pravičnim i prirodnim zahtevam kristijanov   iztočnih,   na   čast   jej   to;   ali  vspeha  bo imela s takimi izjavami   malo,  i   preporodjenje iztoka, i ako ga sprečava, svršilo se bo vse jednako. — Drugi vzrok tej izjavi  mogel bi i ta biti,   da vpipa razpoloženje evropskih vlad,  kako da mislijo,   ako bi se ona vpletla v istočne stvari, pa zdaj čaka, kaj bodo časniki na to   odgovorili.   —   I tretji   vzrok  mogel  bi se vzeti še rivalstvo proti Rusiji,   ki  je  s svojo politiko na iztoku  pridobila srca  vseh  plemen. — Kakor jej drago! narodi na istoku   naučeni   so   že   oddavna samo zlemu, pa niso izgubili srca, kako li da bi ga zdaj gubili! Oni ne zahtevajo  ni   več ni manje   od porte (turške vlade), nego da se izvrši hatihumajum, kojijim jemči samoupravo, i kojega so sile same  garantovale kristijanom v Turskej , i Kojega je por ta obnarodovala, a žalostno ga izvršuje. Potem so kristijani istoka povse na zakonitem potu, v čemur bi trebalo, da jih vse vlade, ki so podpisale ugovor parižki,  podpirajo i porti  odrešeno naložijo ,   da ravnopravnost jim ne bode samo gola beseda, nego   resnica.    Edina  Rusija   moško   brani   pri   vsakej priliki avtonomijo kristijansko, i zato od nje samo nada se istok  bolje  bodočnosti.    Politika  avstrijska  s  svojo izjavo pokazala je,   da jej  nije stalo  do tega,   da   se istok uredi, ker očitno postopa proti interesom vseh iztočnih narodov; zato pa si s tem škoduje   sama   sebi i preprečava si,   da jej   ni jedno  pleme turškega carstva ne veruje, — a Bogme ne more  se  kazati tako postopanje,   daje koristno njej sami.    Dogodilo se je,  kar mu drago !   vtikanje Avstrije  v iztočne stvari ali njeno orožano posredovanje povzdignilo   bi   vse  stihije na istoku za odbrano,   i prouzrokovalo bi obči rat, kteremu kraja   dogledati   ne   moremo.    Zato   „videant   consules austriaci, ne quid detrimenti capiat respublica!"
Iz Dunaja 27. marca. (Še nekaj zastran §. 19. osnovnih državljanskih pravic). Od nekaj časa imajo neki slovenski časniki in njih dopisniki, kedar razglašajo primerljaje, da se §. 19. osnovnih državljanskih pravic, to je §. zarad narodne ravnopravnosti, ne spol-
njuje, navado,   da na koncu moje ime pristavljajo in za njim po nekoliko klicajev!
Večkrat sem že premišljeval, kaj to pomeni; ali po pravici rečem, da prave še zdaj ne vem.
Da bi se meni krivica pripisovala, da se omenjeni §. ne spolnuje, tega si ne morem misliti, ker vsak dobro ve, da jaz nimam zvršilne oblasti v rokah.
Da bi se mi hotela zmota očitati, ker sem rekel, da je omenjeni §. dober, tega spet ne verjamem, ker vsak previden ve, da postava samo zato, da jo ta ali oni prestopi, še ni slaba. Krasti je, na pr., tudi prepovedano po božji in človeški postavi, pa nekteri vendar kradejo. Ali kdo bi se predrznil zavolj teh maloprid-nežev postavo dolžiti, da ni za nič.
Pa tudi tega si ne morem misliti, da bi me hoteli na pomoč klicati proti krivicam, ki se gode; ker to največkrat ni pravi način. Pritožba, ako hoče res kaj zdati, mora priti od tistega, komur se krivica stori, in podati se visi gosposki tistega, ki jo stori. To je navadni pot. Ali ne rečem, da bi se krivica ob enem ne razglaševala tudi po časnikih. Prav je, naj je razglasi, da tudi drugi svet izve, kdo je pošten, postavi in svoji prisegi zvest, in kdo ni. Le to je moja misel, da samo razglase vanje po časnikih brez dotičnikove pritožbe do više oblasti ni vselej zadosti. Meni bi se to ravno tako zdelo, kakor ko bi okradeni, namesti da bi šel do sodnika, krajo in tatu oglasit, raji šel v krčmo in bi ondi širokoustno postavi in sodniku zabavljal; tatu pa pri miru pustil.
Naj bi tedaj časniki in dopisniki in sploh vsi domorodci, kedar zvedo, da se krivica godi, nikdar ne opustili, dotičnike podučiti, naj se pritožijo pristojni visi oblasti, in naj ženo pritožbo, ako je treba, čez vse stopinje gori do ministerstva. Potlej se bo videlo, ali je §. 19. kaj vreden ali ne.
„Politika" je unidan pisala, da je Jezerski občini na Koroškem po deželnem odboru pod kaznijo 5 gold. ukazano, da mora nemški zapisnik predložiti namesti slovenskega. Jaz mislim, ako se občina pritoži, da ta kazen nikakor ne bo obveljala. Pa če tudi obvelja, tega po moji misli ne bo postava kriva, ampak tisti, ki so od cesarja postavljeni, da čujejo nad postavo, pa bi, pozabivši svojo dolžnost in svojo prisego, nje izdajalci postali.                                                      S v e t e c.
Iz Gradca. (Naia asekuracija proti i kodi ognja), ktera pod imenom „vzajemna notranjo-avstrijska asekuracija" obsega štajarsko, koroško in kranjsko deželo, je lansko leto šla rakovo pot. To potrjuje sporočilo direkcije same za 1867. leto, rekoč, da se je to leto število deležnikov zmanjšalo za 1863, število zavarovanih pohištev za 4016 in znesek zavarovane vrednosti za 1 milijon in 977.910 gold. Asekuracija ta šteje že 39 let, in nobeno prejšnje leto ni šla ritinske poti kakor lansko. Direkcija pravi, da je res mnogo prejšnjih deležnikov prostovoljno slovo dalo graški asekura-ciji, — da pa še več jih je vsled §. 75. direkcija sama izključila, ker so že večkrat s svojimi plačili zaostali. Po našem mnenji pa je glavni vzrok, da se število zavarovancev pri tej asekuraciji zmanjšuje, gotovo ta, da je zavarovalna tarifa (letos 40 kr.) z ozirom na druge asekuracije veliko previsoka, in da po takem ni čuda, da jo deležniki čedalje bolj popuščajo. Te visoke tarife pa so krivi preveliki gospodarski stroški te asekuracije; tako na priliko seje plačalo lansko leto 15.561 gold. plače uradnikom direkcijnim v Gradcu in inšpekcijama v Celovcu in Ljubljani, za pobiranje za-varovine in remuneracije distriktnim komisarjem 22.328 gold., in za druge pisarniške stroške tudi veliko, tako, da stroški gospodarstva iznašajo čez 51.000 gold., zraven tega se je za  pota  pri   preiskovanji  pogorišč pla-
------    113    ------
čalo še 4161 gld. To so silni stroški, ki jih prizadeva režija. Po takem ni čuda, ako se zmanjšuje število deležnikov; ker pa je sem ter tje požarov veliko, zato deležnikom prihajajo veča plačila, to je, veča letna tarifa. Nekdaj je graška družba imela malo konkurencije, zdaj pa je asekuracij veliko, in graški asekuraciji bode čedalje teži stan, ako ne zniža previsoke tarife.
Iz Istre 28. sušca. — V 81. seji državnega zbora seje brala prošnja isterskih mest,   da se preustroji nemška gimnazija v Paznu  v  gimnazijo   laško. S tem isterski Lahi  hočejo  zadati novo  rano nam Slovanom.   Prošnja se je izkuhala v isterskih mestih, kjer Lah gospodari;   vasi pa i druge občine  niso  o tem ni-Česa znale.    Lahi bi vendar  morali pomisliti, da jih je v Istri le tretjina, vsi drugi (t. j. dve tretjini) smo Slovani.  Oni bi morali želeti v  miru z nami živeti, ne pa preganjati nas i zatirati pri vsaki priložnosti. Gosp. Luka Svetec se je v zboru za nas potegnil i stavil  pravični predlog:   da pri preustrojenji pazinske gimnazije naj se po členu   19.   temeljnih   postav   da tudi   isterskim Slovanom,  kar jim gre\    —    Al čudite   se   dragi Istrani, ta predlog je   bil   — — zavržen!!   Od   davna znamo, da isterski Lahi nam ne bodo pravični; da nam pa tudi  državni   zbor   vkljub   določni postavi   tako hude rane zadava, tega mi isterski Slovani nismo mogli misliti. Kaj nam je storiti? čakati, da bi nam kdo pomagal?   Ne, dragi rojaci, nego delati  moramo i to hitro hitro.   Vsaka plovanija (fara), vsaka občina naj hitro napiše prošnjo  državnemu zboru,  da   se vpelje v isterskih gimnazijah slovanski jezik ravnopravno z laškim, in ako se odpravi nemška gimnazija v Paznu, ker nima nobene praktične koristi, naj pri preustrojenji njenem se  ne gleda samo  na Lahe,  nego  tudi na nas Slovane.  Ako je državni zbor zavrgel Svetčev pravični predlog,   naših   prošenj   nikakor  zavreči  ne more,   ne sme!    Posebno naj se   poprimejo   tega  imenitnega dela Slovenci koperskega okraja i Slovani v Liburniji. Liburnjani!   pomislite,   da niste   še nikoli zatajili svoje narodnosti,   da  ste si ohranili pošteno lice i čisto vest. Kasta v! pomisli, da si tudi ti slavni isterski grad, ki talijanske prošnje gotovo nisi podpisal, osvitljaj si lice! Ivi  prebivalci  kvarnarskih   otokov,   bote li molčali na prošnjo  laško,   ki   hoče zatreti vaš  materinski jezik v isterskih gimnazijah?!    Slovenska stran Istre i Liburnija, ve ste ljube sestrice, vašej pomoči se pripo-ročuje s solznim okom tretja  sestrica,  to je,   notranja Istra, ki je tako okovana, da se ganiti ne more. Podajte jej darežljivo i krepko   svojo roko! Vsako prošnjo morajo podpisati:   plovan in   župan z županijskimi odborniki.   Na noge tedaj s peticijo,   da  ne trpi škode pravična naša narodna reč!
Iz Poddrage 25. marca. — Slovesno se odpre poddraška kmetiška čitalnica na belo nedeljo, to je, 19. dne aprila. Program besede, ki se začne ob 7. uri zvečer, je sledeči: „D orno vin a", možki zbor, besede A. Praprotnik-ove, napev A. Nedved-ov; Pozdrav predsednikov; Popotnikova pesem, možki zbor, besedove J. Strelove, napev A. Nedvedov; Govor: N a-rod i domovina; „S lav ček", zbor, besede J. Gra-brijanove, napev A. Hribarjev; Govor v spomin Matiju Vrtovcu; „S t runam", čveterospev; De-klamacija: „Raj zgubljen" od Koseškega; Lov-cev a pesem, možki zbor, besede J. Marnove, napev A. Nedvedov. — Po besedi je skupna večerja; kdor se je želi udeležiti, naj to naznani odboru, če le mogoče do 6. aprila t. 1. — K tej slovesnosti uljudno vabi vse čestite domoljube iz okolice in od drugod
odbor. Iz Ljubljane.   (Iz deželnega odbora.) V poslednji seji je odbor sprejel pismo, po kterem mu c. k. deželno
preduednistvo naznanja, da se vsled sklepa Njih Veličanstva od 3. marca t. m. tudi kranjskemu odboru v gospodarstvo izroči zaklad za obdelovanja zemljišč (Landeskulturfond) in naj deželni odbor od svoje strani v ta namen imenuje komisijo, ktera bode 31. marca t. m. iz vladinih rok prevzela ta denar. Deželni odbor je izročil to opravilstvo odborniku dr. Jan. Blei-weisu, ki bode z deželnim blagajnikom in enim uradnikom deželnega računarstva prevzel ta denar, ki se je nabral iz glob (kazenskega denarja) prestopkov gozdne postave in poljske varstvene postave, ter iznaša v obligacijah 9917 gold., v gotovini 37 gold. 49 kr. — Na neko vprašanje deželnega odbora je odgovorila c. kr. deželna vlada, da vsled določnih pravil ces. lovske postave gre c. kr. okrajnim (kantonskim) gosp6-skam oblast, v najemščino dajati lov (jago), ki spada na korist občinam (soseskam). — Prošnjo županije v Loki, da bi se nekterim zemljiščem na mahu dovolilo požiganje saj do konca aprila, je deželni odbor vsled §. 5. dotične postave izročil c. k. komisiji, ktera z dogovorom deželnega odbora odločuje požiganje mahii.
—  Ker seje dosedanji župan Janez Hauptmann županstvu v Polšniku odpovedal, bil je na njegovo mesto za župana gospodar Anton Zavrl izvoljen.
—  Na poziv nekega „komite" v „Laibacherici", čegar oseb nihče ne poznd, je preteklo soboto tudi v Ljubljani imela komedija mestne osvečave biti zato, ker je zbornica gosposka na Dunaji sprejela novo zakonsko postavo, ktera razrušuje konkordat. Al ta osve-čava je tako bila kilova, da izmed 980 hiš, ki jih šteje Ljubljana, so lučce brlele le v 64 hišah, pa še v teh ne v vseh stanovališčih. Vse deželne in mestne hiše, kakor tudi hiša c. k. deželnega predsednika, c. k. generala itd. itd. bile so temne. Pa še med mrvico tistih, ki so na svoja okna luč postavili, je bilo več tacih, ki niso vedeli, zakaj so razsvetili, in pa tacih, ki so cincali in cincali blizo do devetih ne vedoč, kaj bi storili. Ob desetih so tudi ti šli spat. Kaj se jim je sanjalo ono noč, tega ne vemo; al to vemo, da se je ,,resnicoljubnemu" poročevalcu „Laibacherice" sanjalo to, da je os večava našla „allgemeinen Anklang", in da „wie mit einem Zauberschlag" je bila Ljubljana razsvit-ljena. Ne vemo: ali bi se bolj čudili temu, da se je poročevalcu vse to sanjalo, ali da je „Laibacherlca" tako predrzna, Ljubljančanom v obraz povedati take lažnjive sanje! Dobro je kritikoval osvečavo nekdo, ki ne stoji niti v vrsti „ultramontancev" niti fevdalcev", rekši:
„Nein, nein, wir beleuchten nicht, Wir seh'n unser Elend ohne Licht!"
Ravnokar nam je došel dopis iz Ipave, ki nam na-znanuje streljanje, ki je 23. dne t. m. trajalo od 4. ure dopoldne do 11. ponoči. Sosed je soseda popra-ševal: kaj pomeni grom? ali se je cesarju rodil sinek? ali so davki znižani? Nič od tega — „konkordat so pokopali!" To pa je hudo nevoljo izbudilo, in ko smo popraševali, kdo je izprožil to burko, osupnjeni so bili strelci tako, daje drug na druzega iz vračal krivdo! Žalibog, da župan ni imel volje ali moči prepovedati to srboritost, ki po velikem delu trudnemu kmetu ni dala mirno spati.
—  Dunajski časnik „Reibeisen", ki na vse kriplje napada konkordat z besedo in podobami, je v poslednjem svojem listu prinesel podobo z napisom „novi vitez Juri." Kakor se sv. Juri sploh mala, tako je narisana tudi ta podoba s tem razločkom, da na konji sedi vitez, ki okoli pasa ima ime „ Ant. grof Auersperg" in s kopjem (sulico, na kteri se bere napis „Anastasius Grun") drega v drakona, kteri znak leži in na vampu ima napis „concordat."   Ako bi v Ljubljani imeli čas-
------    114    ------
nik s podobami, gotovo bi vstregli „Reibeisen-u", ako bi njegovi sliki dodali še to, da v podnožji namalamo vse polno lešrb, s kterimi „novega viteza Jurija" razsvetljuje navdušena množica, izmed ktere se bliščijo imena: Kraschovitz, Terpin, Mahr.
— „Beseda" v nedeljo se je zopet izvršila v občno pohvalo vsem, ki so se je udeležili s petjem, godbo in glediščino igro.    Slišali smo tri  m ozke zbore,   med kterimi sta Glinkov „Ura" in Prohazkov „Glas, naš glas" navdušeno bila sprejeta.   —  Mlada gospodičina Jerta Jelovšekova pl. Fichtenau-ova je s petjem re-citativa in arije iz opere Flotowe „Alessandro Stradella" si pridobila občno pohvalo in to ne samo iz kurtoazije, ki se spodobi krasnemu  spolu,   temuč  tudi zato,  ker njen glas v vseh razmerah čisto poje kot zvonček, in je trdna v vsem, kar poje.  Ko bodo dalje študije in vaje v  petji   in   še   veča  zaupljivost  v   sebe  oprostile srce in grlo tiste naravne boječnosti, ki je izprva na javnih odrih navadna, se bode sreberno-čisti njen glas razlegal tudi močnejše in gospodičina Jerta bo potem izvrstna pevka. V zahvalno znamenje prejela je ličen venec. — Gospodje Pregl,   Bučar,  BelarinForster  so   z izvrstno zvršbo klasičnega Mozartovega čveteroglasja jako  vstregli  vsem prijatlom  umetne  godbe. — Gosp. Melkuš, preljubljeni basist tukajšnje glediščine opere, je pel Waidovo  pesem „Poljski knez  v prognanstvu." Vod6 bi nosili v Savo, ako bi hteli pripovedovati, kako je pel.    Gotovo bo vsak, kogar je gosp. Melkuš razveselil v nedeljo v čitalnici, tudi danes v gledišče šel, kjer se opera „Ballnacht"  poje njemu  na  korist. — Z glediščino igro  „Na kosilu bom pri materi" se je končala današnja beseda,  in to  res v občno zadovoljnost. Igra,   po  gosp.   prof. Mandeljcu poslovenjena po fran-cozki, ni navadna burka, ampak ena onih duhovito olikanih  šaloiger,   v kterih  je Francoz mojster.    Kar se tiče njene izpeljave  v čitalnici naši,  čestitamo  prav iz srca gospodičini Gorjupovi, ki je prvikrat stopila na oder,   pa je   obširno   prvo  nalogo prav dobro izvršila, poleg nje   pa tudi gosp. Nolli-ju.    Pohvaliti moramo tudi gospodičino Kremžarj evo,  ki  tudi je  prvikrat igrala in  manjšo nalogo „sobarice"  prav   primerno jz-peljala, kakor tudi gospoda Tisen in Valenta svoji. Čeravno  igralki  in igralci  še   teden  niso   časa  imeli  za učenje in vaje, je vendar igra od konca do kraja tekla tako gladko,   da   skrivnemu voditelju  igre   v  podzemeljski kolibici" nikoli ni bilo treba napo veda vati besed tako glasno,   da  bi poslušalci suflera že popred slišali kakor igralca. Ko je zagrinjalo padlo, so živahni dobro-klici doneli vršiteljem igre  po vsej čitalnici,  ki je bila v vseh prostorih polna.    Tudi  visokorodni   gospod   deželni predsednik je počastil besedo se svojo nazočostjo. — S to besedo bila je dovršena zimska sezona,   ktero zadovoljni sklenemo s pregovorom: „konec delo hvali"!
—  (Naznanilo.) Dramatično društvo napravi v či-talničini dvorani^ svoj prvi zabavni večer prihodnjo nedeljo 5. aprila. Citala se bode žalostna igra ,/Tomaž Moor", spisal Silvio Peliko, poslovenil J. Križaj Severjev; potem se bo tudi nekoliko deklamovalo in pelo. — Vabljeni so k tej zabavi vsi čestiti udje dramatičnega društva, čitalnice in Sokola. Začetek je ob poli 8. zvečer.
—  Gosp. dr. Tancer, zdravnik za zobe in ustne bolezni, je po svoji napovedi že prišel v Ljubljano in stanuje v gostilnici „zum wilden Mann."
—  (Zahvala.) Na praznik „o z n a n j e n j a Mariji" pri tukajšnji tridnevnici se je pri cerkveni godbi tudi vdeleževal pevski zbor narodne čitalnice, ter je z milim domačim  petjem  prav ganljivo  poveličeval
dopoldansko veliko opravilo. Za to blago pomoč se prisrčno zahvaljuje      ^                           Kosti, fajmošter.
— Od občecenjenega našega rojaka gosp. Fr. Bra-daške, profesorja na veliki gimnaziji zagrebški, došla nam je ravnokar krasna knjiga, ki jo je po nalogi vla-dini spisal pod naslovom: „S r a v n j i v a j u č i z e m 1 j o-pis za više razrede srednjih učionah." Drugi pot kaj več o njej.