ANO (LETO) XXL (15)
No. (štev.) 43
BSLOVENIA LIBRE
'O*.
29•	oktober
Devetindvajseti oktober je resnični slovenski praznik, ki, se ga moramo spominjati vedno in povsod, doma kakor v tujini. To je dan, ko je slovenski narod po 600 letih habsburške nadvlade, 'pa še par stoletij drugih fevdalcev Stresel s svojega tilnika suženjski jarem in postal sam. na svoji zemlji svoj gospod. „Tisoč let si krvavel, slovenski narod, izkrvavel nisi!“ jé rekel nekaj let .pred tem dnevom Ivan Cankar in tudi dodal: „Ta burka'je stara že tisoč let!“ Tisoč let je čakal slovenski narod na „svoj dan“, ki je prišel dne 29. oktobra 1918. leta, ko se je pod silo zavezniških zmag pa notranjega odpora narodov »rušila habsburško - ogrska dvojna monarhija, mačeha slovanskih narodov'v njej. Svoj čas so Slovenci še mislili skupno s Čehi, da je Avstrija potrebna in da bo slovanska, kajti slovanski' narodi so imeli večino v njej. Toda ko so si po dualizmu 1868. leta razdelili nad njimi oblast Nemci in Madžari, je to upanje splahnelo in začela so se revolucionarna gibanja. Toda še je bilo upanje, da bi se država rešila s trializmom, v katerem bi južni Slovani dobili svojo avtonomijo. Toda tak0 dunajski kakor beograjski dvor je bil proti načrtom nadvojvode Ferdinanda, nosilca trialističUe ideje, in zato so padli leta 1914 streli v Sarajevu -in začeli prvo svetovno vojno. Med vojno pa so se začele narodne resolucije tak0 pri Čehih kakor Jugoslovanih, med njimi pri Slovencih z Majniško deklaracijo, Krekovo idej«, ki je našla dopolnivca v dr. Korošcu. Minister Seidel je že pristajal na trializem, toda brez slovenskega pasu do Trsta, ki bi ostal Nemcem odprta pot do morja. Ko pa je cesar Karl pristal tudi na slovensko avtonomijo, mu je' dr; Korošec samb še lahko odgovoril: „Prepozno-, Veličanstvo!“ Nekrvava revolucija se ie dopolnjevala z Narodnim večem pod vodstvom dr. Korošca,- to ko ie Wilson postavil svojih 14 ■ točk, med 'njimi o samoodločbi narodov v Avstro-Ogrski, so se ti odločili za odcep od države, káteri so 600 let sužnjih, ’ter ustanovili ww Čehi 28. 10. — Slovenci pa 29. oktobra 1918 'svojo neodvisno suvereno in . samostojno, po tisočletja spet prvo slovensko narodno vlado. Tisti dan je zaživela življenje sto let'sanjana Zedinjena Slovenija, čeprav samo za kratek hip. Zgrnili so se nad njo sredi sončnih dni črni oblaki, ki 'so Zedinjeno Slovenijo izakrili v tistih de’ih ki so jih zasedli tujci, pripeljani tja po izdajah velesil že iz medvojnih let (1915), med njimi tudi slovanske carske Rusije, ter po nesrečnem plebiscitu na Koroškem, zamisli severnih Amerikan-cev, kakor vemo- sedaj, ko nas je prvič pirevarilo preveliko samozaupanje in prevelika lahkovernost.	‘
Toda kljub vsemu temu je 29 oktober 1928 velik dan. Tako velik dan, da nikdar ne bo izbrisan iz naše zgodovine, pa tudi ne iz naših src. Bila je do-bojevana prva velika narodna revolucija, ki jo je vodil dr. Korošec, brez ene same kaplje krvi. Vsa Slovenija je ta dan zavriskala od veselja, sprevodi z narodnimi nošami so se valile po ulicah mest, narodna sloga je zajela vse prebivalstvo ter Orli in Sokoli so sestavili narodno gardo, ki se je -postavila v uslugo Narodni vladi. Prvi slovenski vladi, odkar so bili koroški knezi v IX. stoletju prisiljeni priznati bavarsko nadoblast nad seboj. To je bila demokratična vlada, -strogo sestavljena po ključu -številnosti tedanjih' po demokratičnih pravilih od naroda izvoljenih strank. Sedem „klerikalcev“, pet „liberalcev“ to en socialni demokrat. Skupaj 13 članov, med katerimi je bil eden zastopnik Goriške, ki pa kmalu ni mogel hoditi na seje. Vodil je to prvo vlado Josip vitez Pogačnik, bivši podpredsednik dunajskega parlamenta. Danes so vsi ti prvi „poverjeniki“ že mrtvi, ra-izen enega samega ing. Vladimirja Remca, ki kot izseljenec živi v Združenih državah in ki bi edini danes lahko še pričal o teh velikih dneh v vladi sami, zlasti še, ko so bili zapisniki sej prve vlade 1. 1941 uničeni. O tel vladi mi je podal njen bivši zapisnikar tole oceno: „Iz naših zapisnikov se bo videla silna marljivost, s katero’ je naša prva vlada zgrabila za delo, da b; kar mogoče kmalu normalizirala življenje in da bi se v splošno zadovoljstvo uveljavila nova država. Strankini oziri so stopali tako v ozadje, da eo se skoraj vsi
▼ ▼
Konec ameriške potrpežljivosti
V	zadnjih dneh prejšnjega tedna je iz Washingtona prihajalo vedno manj •poročil o vprašanju Kube. Kakor, da bi se jim nehote izmuznilo iz rok, so iz Pentagona objavili, da s0 koncem tedna izvedli premike najhitrejših vojaških -letal proti Floridi in celo na postojanko v Key West, komaj 4 minute leta do Havane- Prav tako je iz velikega pomorskega oporišča v Norfolku odplula Vrsta ameriških vojnih ladij v neznano smer: Za njimi ' so odplule tudi skupine izkrčevalnih čolnov. Poveljstvo je objavilo, d-a se hočejo Izogniti nevarnosti bližajočega se ciklona ‘Belle’, pozneje pa, da je to ladjevje odšlo na manevre v Karibsko morje.
Kennedy je koncem minulega tedna še mirno sprejel alžirskega predsednika Ben Bello, nato pa je imel še sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom- Potem je odpotoval proti zahodu na volilno potovanje, ker se 'bližajo delne volitve za ameriški kongres. Bela hiša je medtem, glede Berlina in Kube samo objavila, da ‘ne ho trgovala s isyobodo, ne v Berlinu in ne na Kubi. ZDA ne bodo žrtvovale svobode na enem kraju, da bi jo dobile ne drugem’. Sovjetska delegacija pri ZN je namreč po Gromikovem prihodu v New York začela širiti tozadevne predloge med članicami ZN-
V	ponedeljek dopoldne so iz Bele hiše ’ objavili, da se je predsednik iznenada vrnil v Washington. V Belo hišo je dal povabiti vplivne senatorje in narodne poslance demokratske in republikanske stranke. Tiste, ki jih ni bilo v Washingtonu, so pripeljala iz notranjosti države vojaška letala. Predsednik Kennedy je imel- tega dne -posvete tudi s tremi še živečimi predsedniki: Hooverjem, Trumanom in Eisenhowerjem, z zunanjim ministrom Ruskom in mtoi-istrom za narodno obrambo MacNamaro. Po Washingtonu, New Yorku in ostalih ameriških velemestih so krožile najrazličnejše novice. 'Splošno prepričanje je bilo,-da- so v pripravi velike in odločilne -stvari. Pričakovanje teh dogodkov je postalo -še večje, ko je bilo objavljeno, da je predsednik Kennedy naročil, naj zagotove čas na radijskih to televizijskih postajah, da bo govoril narodu o „najvažnejšem vprašanju za državo“. .Splošno prepričanje je bilo, da se ZDA pripravljajo za odločen nastop proti Kuhi to da je njihove potrpežljivosti sedaj konec-
Predsednik Kennedy je govoril res o Kubi to o orožju, ki ga pošiljajo na ta otok Sovjetska zveza to ostale komunistične države. Povedal je, da so mu doslej komunisti stalno zatrjevali, da je to orožje obrambnega značaja. Sedaj pa da je neizpodbitno ugotovljeno, da na Kuhi sovjeti grade baze za odmete raketnega orožja ne samo na krajše .razdalje, ampak za streljanje s takim orožjem na velike razdalje z dosegljivostjo skoro vseh mest ZDA in v Južni Ameriki do Lime v Peruju. Kennedy je zatrjeval, da mu je še na zadnjem razgovoru z njim sovjetski zunanji minister Gromiko v lijegovem kabinetu zatrjeval, da na Kubo prihaja sam« obrambno orožje- Ameriški predsednik je vzkliknil, da je Gromiko pred njim lagal. Zato je -obvestil narod to svet, da je izdal naslednja povelja am. oboroženim, silam in odredbe civilnim oblastem :
1. Ne ‘b0 dovoljen prihod na Kubo
ladjam z vojnim orožjem. Ta odredba za sedaj ne zadeva še dovoza hrane za kuba'nsko ljudstvo-
2. Nad Kubo bo .stalno in večje nadzorstvo. Za izvedbo tega načrta so bila že izdana -povelja oboroženim, silam.
3-	Združene države Amerike bodo odgovorile z represalijami proti Sovjetski zvezi v slučaju kakega napada na katerokoli ameriško državo z atomskim orožjem iz Kube.
4.	Posadka v pomorski bazi Guantanamo na Kubi je bila pojačana, iz ■baze so včeraj odpeljali družine to vse nevojaško osebje tamošnjega vojaštva.
5.	Vlada ZDA -je .zaprosila za takojšen sestanek posvetovalnega odbora Organizacije ameriških držav.
6.	Prav tako je vlada ZDA zaprosila za nujn0 sklicanje seje Varnostnega sveta Za odstranitev komunistične nevarnosti.
7.	Vlada ZDA poziva Hruščeva k sodelovanju pri iskanju mirnih in trajnih rešitev.
Ko je predsednik ' Kennedy govoril, so 'bili 0 vsebini njegovega govora po vsem svetu že eno uro poprej obveščeni ameriški zavezniki in prijatelji. Tedaj je bil tudi že sprožen gigantski ameriški vojaški stroj. Pripravno stanje po Vseh ameriških bazah: Nad 40 velikih ameriških vojnih ladij z nad
20.000	m.ožmi je s polno paro plulo na določena mesta, da napravijo neprehodni obroč okoli kubanskega otoka in
tako napravijo konec ¡komunističnemu izzivanju svobodnega sveta. Povelje je kratko ; Sleherno ladjo, pa naj pripada katerikoli državi na svetu, bodo vojne ladje ZDA potem, k<> jo bo ugotovilo ameriško izvidno letalstvo, z raketnimi zidaki ’ pozvale, da se mora ustaviti in dovoliti pregled tovora; Če bodo na njej ugotovili napadalno orožje, bodo ’ kapitanu ladje sporočili, da nima dostopa v nobeno kubansko luko, lahko pa odpluje v katero koli drugo luko ’na svetu-Če se temu povelju kapitan'ustavljene ladje ne bi pokoraval, ali še Sploh ne bi ladja hotela ustaviti, bodo ameriške vojne ladje, določene za izvedbo- blokade okoli Kube, uporabile silo in ¡bodo tako ladjo takoj potopile.
V.' Kennedyjevem govora je izrecno tudi poudarjeno, da so gornji ukrepi samo začetni, iz česar je sklepati, da bodo sledili še drugi.
Da se je ameriška vlada končno le odločila za odločen nastop proti komunistični izzivalnosti iz Kube, je bila odločilna ugotovitev, da sovjeti grade na kubanskem otoku premakljive baze za odstreljevanje ¡raketnega orožja na vsa ameriška mesta. V bližini topov za izstreljevanje raketnega orožja so stali tudi tovorni avtomobili polni .raket. To je neizpodbitno ugotovilo v ponedeljek,
22.	t. m., nad sto strokovnjakov iz 40 krat povečanih slik, ki so jih napravila ameriška letala. Ko je pa bilo 'to neizpodbitno ugotovljeno, da se komunisti na Kubi pripravljajo za napad, je padla gornja odločitev ameriške vlade.
1*0 objavi blobade Kube
Kennedy je podpisal ukaz o izvajanju blokade nad Kubo v torek. V veljavo je -stopil v sredo 24. t. m. ob 11. uri dopoldne.
Svet ameriških držav je odobril stališče vlade ZDA glede blokade Kube. Posamezne am. države bodo izpolnile obveze, ki izhajajo iz dogovora o skupni obrambi ameriške celine pred kom. nevarnostjo. Argentina Je že objavila, da bo njena vojna mornarica sodelovala pri izvajanju blokade. Tudi argent, vojno letlstvo je že v pripravnem stanju. Kanada je ’ prepovedala pristajanje višem sovjetskim letalom, ki se usmerjajo na Kubo. Ameriški korak proti Kubi odobravajo vsi zavezniki ZDA v Evropi — Anglija, Francija, Zvezna nemška republika, Italija in v ostalem svetu.
Castro je objavil splošno mobilizacijo. Sovjetska zveza ne priznava blokade in grozi z represalijami. V Varnostnem svetu je v teku razprava o ame-
| riški pritožbi -proti Kubi zaradi ogro. j žanja svetovnega miru z 'graditvijo j sovjetskih bazi iza raketno 'orožje in I sovjetski *ter kubanski pritožbi proti I ZDA. Sovjetski delegat je že napovedal, 1 da ibo vetiral -sklep VS naj bi ZN poslali svoje odposlanstvo na Kubo z nalogo, da ugotovi dejansko stanje in izvede odstranitev nagrmadenega kom. ofenzivnega orožja.
Prvo Isrečanje -ameriških vojnih ladij, ki izvajajo blokado nad Kubo 2i ladjami Sovjetske zveze to ostalih kom. držav bo v najkrajšem času, kajti na oceanu je na poti proti Kubi veliko ladij, natovorjenih z orožjem. Samo sovjetskih je 20, med njimi je velika ladja Polotavia, ki je zgrajena za prevažanje raketnega orožja.
'Svet z nestrpnostjo pričakuje razvoj dogodkov, ki lahko nastanejo ob začetku izvajanja blokade nad Kubo za obrambo miru in svobode.
Vojn» med Indijo in Isoni. Kitajsko
Vzdolž indijsko-kitajske meje na „strehi sveta“, kakor imenujejo himalajsko gorovje, je v prejšnjem tednu prišlo do vedno pogosteišiih spopadov med kitajskimi in indijskimi obmejnimi oddelki. Ti spopadi so se polagoma razvijali v prave bi-tke s številnimi žrtvami na obeh straneh, dokler ni končno -pretekih nedeljo_zaeela prava vojna med Indijo in rdečo Kitajsko.
Indijski predsednik Nehru in njegov obrambni minister Menon sta minuli teden večkrat opozorila na resnost položaja ob indijsko-kitajski meji. Taiko Nehru, 'še bolj pa Menon, sta doslej vedno zagovarjala rdečo Kitajsko pred zahodnimi Isilami in branila njeno včla-
sklepi sprejemali soglasno.. . Tisti, ki iso opazovali, kako so se le počasi urejale razmere po drugih pokrajinah države, so rekli, da so v Sloveniji nebesa. .. štejem si v srečo, da sem smel opazovati, kako zastavlja mlada država svoje prve korake.. . “ Tudi ta 'zapisnikar vladnih sej še živi in priča o slogi, ki lahko vlada med demokratičnimi Slovenci, -kadar gre za ustvarjanje Slovenske državnosti. Kakor je bila stara karantanska knežja oblast zgled ljudske demokratične vladavine, tako je tudi prva slovenska vlada postavila zgled moderne slovenske demokracije ter tako postavila trden temelj slovenski državni upravi,’ ki naj bi veljala tudi za bodoče.
Danes je tudi ta tradicija prve slovenske’ vlade pogažena. Toda mi, ki ¡smo v tujini in se priznavamo k svetovni demokraciji, obsojajoč vSe totalitarnosti, komunistično najprej to najbolj, se spominjamo tudi te demokra-
tične osnove naše prve vlade iz 1. 1918-
Ta je dala ključ tudi za sestavo Narodnega odbora iz leta 1944, ki nosi datum
29.	oktobra 1944. Tako pomeni naše narodno predstavništvo v tujini direktno povezavo in povratek k temu slavnemu dnevu izp-red 46 let, da naj bi predstavljal prav tako odprto pot k novemu sporazumu z jugoslovanskimi narodi kot narodna osvoboditev ,1. 1918 na osnovi demokracije in svobode.
29- oktober je slovenski narodni praznik. Vračajmo se k njemu po svobodo! Po narodno svobodo, ki narh jo je prinesel ta dan 1 kot sonce v tisočletno temo! Po slugo! P0 demokracijo! Po narodno skupnost in po volji za delo med narodom! Po lastnem upravljanju slovenskih dežel! Po “nagi Zedinjeni Sloveniji, uresničeni V zgodovini samo enkratno: v tistem tednu po 29. 10. 1918, dokler naš Trst niso zasedli — „zavezniki“!	td
njenje v ZN. Vodila sta zaslepljeno politiko sodelovanja in popuščanja komunistom. ■
Rdeča Kitajska je na drugi strani vztrajno -zahtevala od Indije popravke meje, ne priznavajoč tkzv. MacM-aho. novo mejo, ki so jo začrtali še s Čang-kajškovo vlado Angleži.
Na severozahodnem delu te meje so ise spopadi te dni razvili v pravo vojno, v kateri obe strani Uporabljata topništvo, Kitajci pa tudi tanke. Nehru je v ponedeljek že postavil indijsko gospodarstvo v vojn0 stanje. Menon pa je objavil, d-a se Indija ne boji vojne s Kitajsko.
Iz Washingtona 'so sporočili Indiji, da jo podpirajo v njeni borbi s komunistično Kitajsko. Doslej Indija 'še ni zaprosila orožja iz ZD. Pri Nehruju se je 'oglasil tudi sovjetski poslanik v Indiji ter imel z njim. daljši razgovor. Vsebino razgovora niso objavili. Ameriški veleposlanik v Indiji, ki se je te dni mudil v Washigtonu na poročanju, se je takoj v ponedeljek vrnil v New Delhi.
Do ponedeljka ni še nobena sovjetska agencija niti noben sovjetski časopis dal kakršnega koli poročila o oboroženih spopadih med Indijo in Kitajsko, tako da sovjetsko prebivalstvo o tem sploh ge ni vedelo ničesar.
V	Punta del Este v Uruguayu se je
23.	t. m. začel 9. medameriški kongres županov mest v posameznih ameriških državah.
V	Paraguayu so imeli prejšnji teden neurje v mestu’San Bernardo ob jezeru Ypacaray, med’katerim je padala tudi toča, med katero je bilo nekaj tudi do pol kg težkih kosov ledu.
BUENOS AIRES
25.	oktobra 1962
T
Vat. koncil na deta
! V Vatikanu se nadaljuje zasedanje II. vatikanskega vesoljnega zbora. Prejšnji torek šo hilé volitve članov delovriih komisij zbora,' katerih rezultati so -bili končno znani minulo soboto-V komisijah -so Sedaj škofje vseh narodnosti in tddi ha vodstvih komisij niiso samo itálijah-ski škofje, kakor je bilo prvotno v načrtu.
Zaradi nestrpnosti časnikarjev, ki iščejo -senzacionalnosti povsod in seveda tudi pri vesoljnem zboru, je prejšnji te: den papež Janez XXIII., poudaril, da naj nikogar ne skrbi, če vesoljni zbor napreduje počasi. „Kdor počasi napreduje, napreduje sigurno in daleč pride,“ je poudaril Janez XXlIII.
Ameriški škof Fulton Sheen pa le časnikarjem izjavil, da „kdor -nima Kristusovega duha v sebi, tudi ne bo mogel poročati p' duhu vesoljnega zbora“.
Prejšnjo nedeljo ie papež Janež XXIII. s posebnim pismom (a motu proprio) uvedel spremembe v volitvi •papeža, izvzel kardinale od izobčenja, če se ne bi udeležili konklava in prepovedal fotografiranje papeža na smrtni postelji. Vse te 'spremembe je papež Janez XXIII. uvedel zaradi današnjih političnih razmer, ki onemogočajo nekaterim 1 kardinalom potovanje v Rim, kakor je’ n. pr.' slučaj madžarskega kardinala Miridszéntyja, ki je še vedno pod ameriško zaščito na poslaništvu v Bu-dapešti, prepoved fotografiranja umirajočega papeža pa velja trgovskemu izrabljanju takih fotografij, kakor se je to zgodilo s fotografijami Pija XII.
V	nedeljo je vesoljni zbor z enoglasno odobritvijo objavil vsemu svetu poslanico miru in bratstva med vsemi narodi.
V	delovne komisije sta bila med drugimi izvoljena doslej tudi dva jugoslovanska škofa iri sicer: v teološko komisijo zagrebški nadškof F. šeper in v liturgično komisijo hanjaluški škof Alfred Pichler. Od argentinskih škofov pa sta bila izvoljena: v liturgijsko komisijo mardelplatski škof Enrique Rau, v disciplinsko komisijo pa m o ronski škof Miguel Raspanti.
IZ TEDNA V TEDEN
Čilska policija je zaplenila 800 kg komunističnega materiala,, ki ga je poslala Castrova vlada iz Havane na kubansko poslaništvo v čilsko prestolico.. Zaradi poskusa vtihotapitve komunističnega materiala v čile, je'čilska, vlada vložila oster protest pri kubanski vladi v Havani, čilski tisk se pa samo s protestom vlade ne zadovoljuje ter zahteva prekinitev diplomatskih stikov s Kubo.
General De Gaulle je v zadnjem govoru zatrjeval, d-a se bo umaknil povsem. iz javnega življenja, če pri prihodnjem plebiscitu ža svoj predlog o spremembi ustave glede Volitev bodočega francoskega predsedniko ne bi dobil prepričljive večine. ' Zaradi te njegove grožnje ga predstavniki francoskih političnih strank zelo napadajo. Zlasti ostra sta biia v napadih na generala De Gaulla bivša predsednika Guy Mollet to Reynault. Molifet je med drugim De Gaullu očital, da hoče odpraviti parlamentarno vlado ter da njegova grožnja, da bo odstopil, če ljudstvo ne bo sprejelo njegovega predloga, sk-oro pomeni uvedbo monarhije. V Parizu domnevajo, da bo za De Gaullov predlog glasovalo 67%, proti 33%, 7% se bo pa glasovanja vzdržalo.
Predsednik italijanske socialistična stranke Nenni je presenetil italijansko politično javnost: s svojim predlogom na zadnjem zasedanju centralnega komiteja svoje stranke, naj bi ta stranka s strankami sedanje vladne koalicije napravila dogovor o petletnem skupnem nastopanju in sodelovanju. Predlog je sprejela in odobrila večina članov Vodstva Ne-nnijeve socialistične stranke. Proti so nastopali samo zagovorniki sodelovanja socialistične stranke s komunisti in so Nennija silovito napadali z očitki, češ, da se je prodal kapitalizmu in podobno, če. bodo vladne stranke Nennijev predlog sprejele, potem bo v italijanski politični zgodovini nastopilo novo obdobje, ko bodo sedanje vladne stranke in Ne-nnijev-i socialisti že pri prihodnjih volitvah leta 1963 nastopile kot koalicija, ki bo nato sestavila tudi novo vlado.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Ob koncertu slov. pesmi
V soboto, 27. oktobra, bomo imeli v Kamos Mejii na področju Vel. Buenos Airesa znova slovenski 'koncert. Mladinski pevski izbor Gallus bo z njim .proslavil petletnico svojega delovanja, na pevskem slavju bosta pa še poleg njega nastopila Gallusov mešani in moški zbor. Visi trije zbori se bodo s svojim nastopom pridružili slavnostim v domovini in v izseljenstvu za stoletnico Slomškove smrti.
Sobotni koncert nam daje priložnost da spregovorimo besedo o delu slovenskih pevskih zborov v zamejstvu in o pomenu .gojitve slovenske pesmi.
Slovenci smo na glasu kot narod pevcev. V domovini smo po zaslugi prosvetnih in kulturnih organizacij to tudi dokazali. Saj je 'bila pevska kultura širokih ljudskih množic pri malo katerem narodu na tako visoki stopnji kot pri !nas na Slovenskem.
Pesem je povsod 'spremljala našega človeka. Z njim je odhajala tudi v svet, kjer so j0 gojili slovenski izseljenci pred prvo in med prvo in drugo svetovno vojno in so se postavljali s svojimi zbori ter pevskimi nastopi. Med komunistično revolucijo je bila zopet pesem, ki je slovenske fante spremljala v boj za slovenske narodne in verske tradicije. P0 begunskih taboriščih po drugi svetovni vojni so jo slovenski begunci gojili z največjo ljubeznijo in jo posredovali ljudem ter okolju, v katerem so živeli. Najlepše priznanje ji je dal v tistih letih sam tedanji papež Poj XII. s tem, da je sprejel Slov. emigrant. zbor in poslušal z vidnim zadovoljstvom njegovo izvajanje. Najprej mogočne himne „Ti sj Peter Skala“, zatem pa najlepše slovenske Marijine pelsmi. Po drugi svetovni vojni so slovenski izseljenci ponesli slovensko pesem še v šimejši svet. Ustanovili so si pevske zbore v Argentini, Čilu, Brazilu, Severni Ameriki, Kanadi in Avstraliji.
Poleg moških, mešanih in ženskih pevskih zborov imamo v raznih delih Sveta tudi slovenske mladinske izseljenske zbore. Delujejo skoro povsod tam, kjer imajo ¡slovenske šolske tečaje-V Argentini jih imamo n. pr. poleg že omenjenega' Gallusovega mladinskega zbora še v Slovenski vasi, San Justu in Ramols Mejii. O delovanju teh zborov beremo razveseljiva poročila, iz Kanade in v zadnjem času tudi iz Avstralije.
Pa ne samo to! Slovenska pesem je tudi najbolj učinkovito sredstvo za uveljavljenje slovenskih ljudi in slovenskega naroda v svetu. Po slovenski pesmi se narodi, med katerimi žive slovenski izseljenci, seznanjajo tudi z nesrečo, ki je zadela narod v domovini, ko je leta 1945 padel v komunistično hužnost. Z nj-o ga opozarjajo na trpljenje in gorje, ko mu komunistični nasilniki ne puste, da ¡bi mogel živeti v svobodi in v spoštovanju ter ohranjanju slovenskih narodnih tradicij in v veri v Boga.
Ob sobotnem koncertu Gallusovega mladinskega zbora najprej čestitamo k jubileju tej mladi slovenski pevski dru-
Pomen praznika
Praznik Kristusa Kralja nas spominja na dva zelo važna, odločilna zgodovinska dogodka.
Na prvi veliki petek dopoldne je Kristus Kralj, Odrešenik sveta, .ponižan in zavržen od svojega ljudstva, stal pred Antonijevo pdlačo v Jeruzalemu. Judovsko ljudstvo ga je po svojih zastopnikih postavilo pred sodišče. Odločno zahteva njegovo smrtno obsodbo. ■Nahujskano ¡kriči: „Križan naj bo!“ Da bodo mogli grešni, krivični ljudje živeti, mora Pravični zanje umreti.
Na sodnem prestolu- sedi zastopnik 'tedanje rimske .oblasti, deželni glavar Poncij Pilat. Neljubo mu je, da mora soditi Njega, o katerem je prepričan, da je nedolžen in .da so ga zastopniki judovskega ljudstva izdali iz zavisti-Kar razumeti ne more, da judovsko ljudstvo zahteva smrtno obsodbo za ¡osebo, iki jo je pred nekaj dnivi slavilo kot kralja. Zato v zadregi vpraša Kristusa: „Ti si judovski kralj?“ Kristus mu odgovori, da je kralj, toda njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Pilat z odgovorom ni ¡bil zadovoljen. Mislil je, da se Kristus njegovemu vprašanju izmika. Zato ponovno vpraša: „Torej kralj si?“ Zdaj mu Kristus jasn0 odgovori : „Tako je, kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.“
Kristus je kralj, toda ne kakor kralji na zemlji, katerih -kraljestva is-e rušijo, propadajo. Njegovo kraljestvo je neomejeno, vesoljno, neporušn-o, večno. Obsega vse svetove, vse stvari, vse ljudi. Sam je izjavil po svoji veličastni zmagi nad človeško zlobo, ¡smrtjo in ipeklom pred svojim vnebohodom in poveličanjem: „Dana mi Je vsa oblast v nebesih in na zemlji.“ Bog Oče mu je namreč izročil večno in vesoljno kraljestvo, kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo
žiru in vsem tistim, ki ji pomagajo, da Se lepo razvija, istočasno se pa z globoko hvaležnostjo spominjamo vseh požrtvovalnih in nesebičnih pevovodij, ki se s tako veliko potrpežljivostjo trudijo v gojitvi slovenske narodne in umetne pesmi in v pripravljanju slovenskih otrok za pevske nastope v raznih delih sveta. Nič manjše naj ne bo priznanje 'staršem, ki svoje otroke spremljajo k pevskim, vajam, kakor pevkam in pevcem številnih pevskih zborov v izseljenstvu, ki redno vsak teden in ob vsakem vremenu prihajajo k pevskim vajam in za gojitev slovenske pesmi doprinašajo velike osebne- in materialne žrtve. ‘Veliko in važno narodno delo opravljajo, saj Je znano, d-a slovenska pesem prerašča rodove in živi -še potem, ko otroci slovenlskih izseljenskih staršev slovenskega jezika več dobro ali sploh ne obvladajo, toda slovenske pesmi še vedno radi prepevajo.
"Bodimo jim za vse te njihove velike žrtve hvaležni in podpirajmo njihovo nesebično in požrtvovalno delo!
Irc življenja in dogajanja v Argentini
Bristnia Kralja
pravičnosti, ljubezni in miru- Kristus je kralj vseh kraljev, Gospod vseh gospodov. Judovsko ljudstvo Je Kristusa Kralja, Odrešenika sveta zavrglo, zato še danes ne uživa zakladov odrešenja.
Drugi zgodovinski -dogodek, ki je prinesel .pogubne sadove človeštvu, pa je odpad velikega dela človeške družbe od Kristusa, kralja resnice, pravice in življenja v 19. in 20. stoletju. Med odpadniki niis0 samo učeni, ampak tudi preprosti ljudje. Cerkev posebno obžaluje ločitev delavskih množic od Kristusa, ki je bil tudi delavec. Vedno sil-neje so začele ponavljati brezbožni klic: „Nočemo, da bi Kristus vladal nad nami! Nočemo mu več služiti! Ne Kristus, satan bodi naš vladar!“ Kar so delavske množice hotele, so prejele. Prenašati morajo pod komunistično oblastjo vnebovpijoče krivice in tako strašno suženjstvo, kakor ga ne pozna zgodovina.
Brezbožni komunisti Kristusu, Odrešeniku isveta, Kralju vsega človeštva niso samo pokorščine odpovedali, ampak hočejo Njega in njegovo večno kraljestvo resnice in pravice zdrobiti in uničiti. Napovedali so mu boj na življenje in smrt. Za svojega voditelja in poveljnika so izbrali satana, vladarja temé, laži in sovraštva- Zavrgli so svobodo božjih sinov in se podredili vodstvu peklenskih sil. Zato sejejo povsod laž, zmoto, krivico, prepir, sovraštvo, pogubo in smrt. Tam, kjer vladajo komunisti, ni Kristusa; ni luči in resnice, ni življenja in pravice, ni milosti, miru in ljubezni.
Toda zastonj se trudijo brezbožni-ki. Kristusa in njegovega kraljestva na zemlji — Cerkve ne bodo premagali. O njej je njen Ustanovitelj sam napovedal: .¿Peklenska vrata je ne bodo premagala-“ Božji .poslanec pa je že ob učlovečenju božjega Sina prerokoval, da bo kraljeval vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Kristus Kralj bo večno ostal zmagovalec. Zato je v Rimu na nekem (A)elisku napis: „Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus zapoveduje.“
Praznik Kristusa Kralja opozarja vse slovenske izseljence v tujini, naj zvesto služijo Vladarju človeštva in z vsemi močmi delajo na to, da se bodo vse družine narodov, ki jih je greh ranil in razdvojil, podvrgle njegovemu presladkemu kraljevanju. Med temi srečnimi narodi mora biti tudi naš slovenski narod, ki jéci v suženjstvu brez-boštva in je tako žejen Kristusove večne resnice, milosti, pravice in ljubezni.
Po ©bjlavi političnega načrta vlade
Zadnji govor sedanjega ministra za notranje zadeve in ministra za narodno obrambo dr. Rudolfa Martineza je v politični javnosti dobro odjeknil. Zlasti njegova napoved o spremembi statuta za politične stranke in skrajšanje roka za izvedbo splošnih volitev za obnovo ustavnega življenja. Da misli vlada s terni stvarmi resno, je minister dr. Martínez potrdil že naslednji dan z imenovanjem članov za posebno komisijo, ki naj preuči statut o političnih strankah ter sploh vso politično zakonodajo, 'ki je v zvezi z izvedbo bodočih volitev v Argentini. Tej komisiji je minister določil rok do 3. novembra, ko mu mora predložiti isvoje predloge za spremembo in »popolnitev statuta za politične stranke. Nekateri so v zvezi z bodočimi volitvami že celo vedeli povedati, da bodo aprila meseca prihodnje leto.
! Notranji minister dr. Martinez je v i zadnjem tednu tudi rešil vprašanje zvez-Inih komisarjev po provincah. Večino (dosedanjih komisarjev je znova potrdil, Ostale .pa zamenjal z novimi osebnostmi.
Minister dr. Martinez bo tudi izpolnil svojo ¡obljubo glede pripravljenosti na razgovore s predstavniki političnih strank. Za razgovore so se najprej priglasili hiv. peronisti. To je storil glavni tajnik te politične skupine dr. Matera, prav tako so bili tudi že na razgovoru člani vodstva intransigentne ¡radikalne stranke in demokratski socialisti.
Tudi predsednik republike dr. Guido je potrdil, da je glavna naloga sedanje vlade priprava bodočih volitev, da bi se država čimprej povrnila v polno-ustavno življenje. To ’> je izjavil dopisniku Associated Press.
Med tem je bila v vladi izvršena manjša sprememba. Predsednik dr. Guido je zasedel resor za pouk in pravosodje z novo osebnostjo. Namesto dosedanjega ministra v tem ministrstvu dr. Miguela Susinija ml. je bil imenovan dr. Albert Rodríguez Galan, mož, ki je pod .prejšnjim predsednikom dr. Fron-dizijem zavzemal visoke položaje ter je bil v zadnji vojaški krizi odločno na strani „modrih“, t. j- Campo de Mayo. Dosedanji naučni in pravosodni minister dr. Susini bo nadaljeval svoje delovanje v diplomaciji. Najprej odhaja sedaj kot veleposlanik na XII. zasedanje UNESCA v Pariz, nato bo pa dobil drugi diplomatski položaj.
Vodstvo UCRI na obisku pri dr. Frondiziju
Vlada je dovolila, da je prejšnji petek 6 članov vodstva intransigentne radikalne stranke na čelu s sed. predsednikom dr. Oskarjem Alendejem in hiv. predsednikom .posl. kluba dr. Gomezom Machadom lahko obiskalo prejšnjega predsednika dr. Frondizija na otoku Martín Garcia- Z dr. Frondizijem. so se lahko popolnoma neovirano in svobodno (razgovarjali. Z njim in njegovo gospo so 'bili skupaj ¡tudi na koisilu. Po tem obisku s0 listi objavili, da je dr. Frondizi svojim obiskovalcem med drugim izjavil tudi naslednje: „Sem sodnik, ki si Je sam, izrekel obsodbo. V sedanjem položaju bom ostal vse dotlej, da bo ugasnil mandat, ki mi ga je zaupalo ljudstvo in kateremu se nisem ■odrekel. Ostal bom predsednik države do 1. maja 1964.“
Po sestanku z dr. Frondizijem, je vodstvo intransigentne stranke objavilo sporočilo, da se dr. Frondizi zahvaljuje vsem, ki so ohranili zvestobo stranki in ki so ostali ob njegovi strani. V politično življenje ne posega in v ¡sedanjih okolnostih tudi ne mara, ker ima polno zaupanje v vodstvo in edinost stranke.
V	zvezi s tem obiskom, prvim odkar je bil dne 29. marca t. 1. odstavljen, so listi tudi poročali, da dr. Frondizi na otoku Martín ¡García tredno čita vse 'buenoisaireške dnevnike, ne posluša pa ne radia in tudi ne gleda televizijskih oddaj. Mnogo čita tudi politična in so-cološka dela ter si iz njih dela izpiske.
Vojm0 letalstvo o svoji nalogi
Ravnatelj buenosairešk^ga popol-dnevnika Correo de la Tarde Fr. Manrique je objavil članek, v katerem je obtožil vojno letalstvo, češ, da pripravlja neke vrste udar. Na ta članek je drž. tajništvo za vojno letalstvo odgovorilo s posebnim, uradnim poročilom, v katerem je na najostrejši način zavrnilo Manriquejeve trditve. Med drugim jih označuje za povsem zlobne izmišljotine ter podtikanja. Vojno letalstvo zatrjuje, da tesno sodeluje z ostalimi argent, oboroženimi silami v izpolnjevanju svoje glavne naloge: obramba dom.ovine.
Ameriška razstava v Bs. Airesu
V	Buenos Airesu je predsednik dr Guido odprj razstavo „Zavezniki v napredku“, na kateri je prikazan napredek, življenje in delovanje ljudi ter industrijskih in ¡gospodarskih družb v ZDA. Na razstavi so 'bile zastopane odlične ameriške osebnosti. Poleg ameriškega veleposlanika McClintocka je 'bil navzoč še poseben odposlanec ameriškega drž. ¡tajništva za trgovino Waynick. Predsednik Kennedy je poslal posebno poslanico, ki so jo prebrali ob otvoritvi razstave, ki prikazuje ogromni in vsestranski razvoj ter napredek ZDA. Govorniki so poudarjali, da tak napredek predstavlja voljo in prizadevanja tako posameznika, kakor raznih družb, kajti svoboden človek dela bolja in neprimerno več, kot pa zatirani ljudje v totalitarnih državah.
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1963 JE V TISKU
Kjub težkim gospodarskim, razmeram v Argentini in velikemu porastu cen tiskarskim potrebščinam Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije ’ v prednaročilu in predplačilu istane ¡samo 370 pesov.
Da omogočimo rojakom, da si ¡bodo Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije mogli nabaviti v še večjem številu kot doslej, si ga lahko naroče v prednaročilu, .,kupno ceno zanj pa plačujejo v obrokih, tako, da bo zadnji obrok plačan do 30. novembra.
Otvoritev II» vmtihtansÍAeffu koneüa
(Posebno poročilo našega dopisnika)
11. oktobra ob pol sedmih zjutraj: Nad Rimom so temni oblaki. Deževalo je viso noč in ni videti, da ¡bi prenehalo. Na trgu ¡svetega Petra je mnogo ljudi. V dolgih vrstah se pripravljajo, da bodo tu počakali sprevod koncilskih očetov. Srečnejši z vstopnicami se prerivajo, da bi se umaknili dežju pod Arco delle campane. Še vedno močno dežuje. Nihče ne ve dati odgovora na vprašanja- Med ljudmi vladata zmešnjava in nered, kot je to v Rimu v navadi. Ob pol osmih odpro kordon. Ljudje se vsujejo in iščejo istranske vbode v cerkev. Štirikrat zahtevajo od menp časnikarsko legitimacijo in posebno dovoljenje. Končno sem pri konfesiji. Tu mi spo-troče, naj počakam, da prostor za časnikarje še ni urejen. Zahvalim se in umaknem za ostale ljudi in preidem vs0 kapelo Križanja ¡sv. Petra. Tu najdem vatikanskega orožnika, mu pokažem listine, nakar me ta popelje na tribuno. Na njej s0 bili do takrat samo trije časnikarji. Namestim ise povsem, v ospredju. Levo od mene za stežaj roke je diplomatska tribuna. Na njej je med drugimi prijatelj, ki je predstavnik abesinske vlade. Najino ¡svidenje je zelo prisrčno- Pod baldahinom konfesije je paipežev prestol prevlečen z baržunom in zlatom. Stoji na večjem odru, ki je pokrit z zeleno preprogo. Na njem je klečalnik. Z 0dra vodija z leve in desne stopnice. Tribune za uradna zastopstva raznih držav pred kipom sv. Andreja, Longina, sv. Helene in Veronike se počasi polnijo. Žarometi razsvetljujejo vso cerkev. Okrog mene so posedli nemški, francoski, angleški in italijanski časnikarji. Mlad brazilski bogoslovec je
takoj živahno pripovedoval o svojem delu. S seboj je imel tranzistor, s katerim smo poslušali radijske ¡poročevalce. Koncilska dvorana v srednji ladji je prazna. Visoko pod loki jo zapirajo preproga z rdečega damasta. Na njih so gobelini iz vatikanskih muzejev. Sedeži koncilskih očetov s0 prevlečeni s svetlozelenim blagom. Nad njimi so tribune za cerkvene strokovnjake. Nad temi pa nove tribune za druge udeležence koncila. Kip sv. Petra je oblečen v zlat pluvial. Prvak apostolov ima na glavi zlato tiaro. Poleg kipa je zbran zbor Sikstinke kapele, tik ob majhni prižnici. Sredi koncilske dvorane v bližini konfesije je oltar. Pri kipu sv. Andreja je nekaj vrst z baržunastimi sedeži. Dva švicarska stražnika vodita tja uradne predstavnike držav v spremstvu monsignorjev, ki jim odkazujejo prostor. Med prvimi je belgijski princ Albert v mornariški uniformi. Za njim luksemburški princ, veliki mojster malteškega reda, konte iz Barcelone Don Juan, Oton Habsburški, vrste italijanskih princev in princes, lichtensteinski princesi in drugi. Med zadnjimi pride italijanski predsednik republike Segni.
Tribune so napolnili predstavniki 85. | držav iz vsega isveta. Skozi okna bazilike nenadno posije sonce. Ta hip pride skozi zakristijo v spremstvu podravna-telja Zavoda za širjenje vere msgr. Jezernika, ljubljanski nadškof msgr. Vovk. Zaradi bolezni je bil oproščen udeležiti se ¡sprevoda. Gre mimo konfesije po sredi koncilske dvorane. Odkažejo mu prostor na desni strani v tretjem razpre-delu v drugi vrsti. Hodi počasi, zravnan, videti je svež in veder. Msgr. dr.
Jezernik mu ves čas skrbno stoji ob strani. Zunaj je sonce, sonce je v meni. Izpolnilo se je, kar sem si tako neskončno želel: ljubljanski nadškof je na koncilu. Moj nadškof.
Po zvočnikih so zadonele fanfare, od zunaj prihaja zvok vatikanskih zvonov in vzklikanje množice. Sprevod koncilskih očetov ‘se s papežem približuje baziliki. Pod tribune so namestili opazovalce 17. drugih veroizpovedi- Koncilski tajnik msgr. Pelici in msgr. Wille-¡btands, tajnik koncilskega organizma za zedinjenje kristjanov ju ljubeznivo pozdravljata. V baziliki vsi navzoči pojejo vero. Glavna vrata so se odprla. Skozi prihajajo koncilski očetje, ki najprej zasedejo prazne sedeže v koncilski dvorani, ki so v ozadju- Nekaj minut nato je vsa koncilska dvorana zasedena. Na obeh straneh, vse do zaves iz damasta, je videti kakor dvoje snežnobelih poljan. Vsi koncilski očetje so oblečeni v bele pluviale z belimi mitrami na glavi. Znova zadone fanfare. Takoj nato zapoje sikstinski zbor pesem Ti si Peter. Po sredi koncilske dvorane obdan od svojega dvora in cerkvenih dostojanstvenikov se ¡bliža papež. Pred papežem pridejo kardinali, ki zasedejo prvi razpredel koncilske dvorane nasproti kipa sv. Petra. Papež pride do konfesije in se vsede na prestol; nato poklekne na klečalnik in zapoje začetek pesmi Pridi sveti Duh. Pevcj nadaljujejo pesem. Vsi v baziliki stoje. Žarometi osvetljujejo dvorano. Ta se blesti v 'belini. Enako kapela Procesa in Martinijana, ki jo je napolnila ¡rimska duhovščina. Skozi okna prihajajo sončni žarki. Po tribunah diplomatskih misij odsevajo odlikovanja in uniforme predstavnikov najrazličnejših narodov. V prisotnosti vsega sveta pričenja slovesnost otvoritve koncila.
Papež moli posebne molitve. Kardinal dekan Tisserant prične prj koncilskem oltarju z daritvijo svete maše. Visok in 'nagel prihaja in odhaja od papeža. Kadar zapoje se časnikarji ¡nasmihajo. Kardinal namreč redno kdaj zadene pravi ton. Ob zaključku ¡sv. maše papež podeli slovesni blagoslov. Koncilski tajnik msgr. Felici s slovesnim spremstvom izpostavi na koncilski oltar knjigo evangelijev. Svetemu očetu odvzamejo prvotna liturgična oblačila. Prične dejanska otvoritev koncila.
Kardinali in patriarhi prihajajo drug za .drugim in izrazijo ¡pokorščino papežu s ¡tem, da poljubijo roko. Sledita po dva zastopnika nadškofov in škofov, ki papežu poljubita ¡desno koleno. Papež se z vsemi ljubeznivo pogovarja.
Sveti oče nato poklekne na klečalnik in ¡glasno moli vero. Nato sede na prestol z mitro na glavi. Glavni koncilski tajnik msgr. Felici odide k mali prižnici pri kipu sv. Petra in glasno prebere obrazec prisege: kleče spremljajo njegove besede koncilski očetje, ki nato podpišejo obrazec prisege in ga oddajo. Papež moli posebne molitve, Adsumus Domine. Pevci zapoj0 antifono Exaudí nos. Vsa koncilska skupščina s papežem po novih molitvah, s katerimi prosijo božjega blagoslova za koncil, poklekne, medtem k0 pevci pojejo litanije. Papež se dvigne in s križem v levi roki trikrat blagoslovi koncilsko skupščino z besedami: Ut hunc sanctam sinodum etc. Slede nadaljnja molitve in petje svetega evangelija v latinščini in grščini. Nato pojejo molitve v vzhodnem obredu. V cerkvi sv. Petra ¡done tudi staroslovanske molitve. Televizijski aparati zajemajo skupino vzhodnih cerkvenih dostojanstvenikov. Vsi posedejo. Papež Janez XXIII. prične v latinščini
svoj govor. Govori glasno in. razločno. Posebej poudarja važne odstavke: ko omenja dosedanjih 20 koncilov, ko poudarja svojo bridkost zaradi odsotnosti koncilskih očetov z onstran železne zavese, ko omenja, ¡da je glavni namen koncila obramba in uveljavitev ¡resnice, ko navaja, da vsa krščanska ¡družina ¡še ni dosegla vidne edinosti v resnici, ko se obrača na koncilske ¡očete in poudarja, da sta se nebo in zemlja združila med seboj na tem koncilu in ko proisj Marijo in božjega Odrešenika za pomoč pri delu.
Med papeževim govorom je v cerkvi popolna tišina. Motijo jo samo častne straže, ki se izmenjavajo pri prestolu. Vsi zajemajo (vase ¡besedo za besedo, ki pada v to tišino. Tišina popusti šele pri zadnji papeževi besedi: „tako bodi“. Sledi papežev blagoslov in napoved glavnega tajnika, da ¡b0 prihodnje zasedanje v soboto, 13. oktobra ob 9 dopoldne. Slovesnost otvoritve II. vatikanskega koncila je končana. Sikstinski pevski zbor znova zapoje pesem Ti si Peter. Sveti oče odhaja ppš po sredi koncilske dvorane proti izhodu iz bazilike. Za njim gredo ¡drugi dostojanstveniki in koncilski -očetje. Med njimi tudi slovenska ¡pastirja, ljubljanski (nadškof msgr. Vovk in mariborski škof msgr. Držečnik.
Preko trga sv- Petra donijo iz zvočnikov mogočni akordi orgel. Ogromna množica se še enkrat zbere sredi trga, ¡kjer ji z okna svoje študijske sobe papež podeli blagoslov. Mimo ,mene drve limuzine diplomatskih misij. Vatikan blešči v svetlem soncu. Nj več sledi po temnih oblakih. Z vseh obrazov je mogoče razbrati veliko veselje. Vsi verujemo, da bo koncil, katerega otvoritvi sme ¡prisostvovali, prinesel novo luč v temo današnjih dni. (Se nadaljuje)
f.
Buenos Aires, 25. 10. 1962
SV5B0DHA SLOVENIJA
Hotiče vz Stôtenzie,
Mednarodna fakulteta za primerjalno pravo v Strassbourgu je priredila s so- i delovanjem ljubljanske in tržaške univerze jeisenski seminar o pravni ureditvi socialističnih držav. Brvi del je bil v Ljubljani, drugi pa v Trstu- Organizacijo ljubljanskega dela tečaja je imel na skrbi Inštitut za javno upravo pod vodstvom člana Slov. akad. znanosti in umetnosti Lada Vavpetiča. Seminarja so se udeležili pravniki iz 22 držav, katerim. sta priredila v Ljubljani .sprejem sedanji rektor ljubljanske univerze dr. Maks o Žnuderl ter predsednik ljubljanskega občinskega sveta ing. Marijan Tepina.
Dr. žiga Vodušek, dosedanji generalni konzul FLRJ v Trstu, je prestavljen na delo v zunanje ministrstvo v Beograd. Za novega jug. generalnega konzula v Trstu je imenovan Rudi Jan-hub-a, biv. direktor ljublj- kom. dnevnika Delo.
Na Koprskem so imeli 8. septembra orkan, kakršnega ne pojmijo že deset let. Orkan tramontana je v posameznih sunkih dosegal hitrost 130 km na uro ter je metal valove daleč ven na obalo. Povzročil je veliko materialno škodo. Pretrgane so bile tudi telefonske zveze med Koprom in Sežano, Kozino in Divačo, nekaj časa tudi s Piranom- V sami luki povzročena škoda dosega višino en milijon dinarjev. Ta dan so po dveh mesecih hude vročine in suše imeli dež tudi na Goriškem.
V gospodarski zbornici za okraj Ljubljana So ugotavljali, da se kemična industrija, ki je v okraju močno razvita, je ni v zadostni meri vključila v izvoz.
Trije bratje Lorene — pianist Primož, violinist Tomaž in čelist Matija — iso na Mednarodnem mladinskem festivalu v Ba-yreuthu dosegli lep uspeh.
Kritika je o njih zapisala, da so ,trije mladi, skromni briljantni izvajalci“ in da so že po prvem nastopu postali „občudovani ljubljenčki festivala“-
Mlada- slovenska harfistka Lučka Kuretova iz Ljubljane je nastopila na zaključnem koncertu tečajnikov za mlade harfiste na Sienski Acc-ademia Musicale Chigiana. Ko-t edino jugoslovansko točko je vključila v koncertni program, delo Vilka Ukmarja -Souvenihs.. Njen nastop je kritika sprejela s pohvalo.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Paj-sar, delavka, Stana Reich -roj. Lozej, Stane Sovine, kmetijski tehnik, Josipi-na Stare roj. Bizjak, Ivanka Škrlj, Marica Uhiireva roj. Jelenc, Gorazd Hvala, Anton Jenčič, inšpektor drž. žel. v p., ing. Milan Vižintin, -asistent na oddelku za -montanistiko na ljb. univerzi, Otmar' Marn, uslužbenec podjetja Varnost, Marija Vilfan, Edi Grile, Janez Uištar, orodjar, Marija Vilhar roj. Vilfan, Tončka Kalči-č roj- Stare, Franc Vrhovnik, Stanko Bavdek, drž. uradnik v .p., Ivana Lozar -roj. Orehek, Franc Hribar, mizar v p., Dora Drmastja roj. Tršan, Marica E-rzin, upok., Roza Kut-ny, biv. knijigovodkinja biv. tvrdke Kal-mus-Ogorelec, Jerica Mavec in Josip Jerončič, v. stražnik v p. v Lovregnu, Martin Jakša, občinski nameščenec v Kamniku, Terezija More roj. Seničar, vdova po sodavičarju v Novem mestu, Jože Vodnik, pos. v Podutiku, Marija Freser, uslužb. počitniškega doma na Krvavcu, Ivan Fink, jamski nadzornik v p. v Zagorju, Franjo Les-kovar, usl-fin. kontrole v -Slovenski Bistrici, Ivo Kranjc, vodja tehniške dokumentacije v Trbovljah, Gvido Počivavšek, st. gostilničar v Trbovljah, Julka Martič roj. Strle v Novi vasi pri Rakeku, Ivo Di-dič v Idriji, Alojz Bizjak v Kopru in Viktor Ogris rla J-esenicah.

SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Franceta Krištofa in njegove žene ge Štefke, roj. Petrič so dobili sina Gregorja Lovrenca; družino Janeza Krištofa in življenjske družice ge Tince, roj. Glavan je razveselila hčerka Valentina Nežka. V družini Rudolfa Lebarja in njegove žene -ge Olge, roj. Vribinc se je rodil isin Viktor; y družini Milana Magistra in njegove žene -ge Olge, roj. Prijatelj -pa tudi sin, kj je pri krstu dobil ime Milan. Srečnim družinam naše čestitke.
Prejšni teden je na državni univerzi v Buenos Ai-resu končal študije kemije g. Alojzij Mehle; prijatelji mu iskreno čestitajo.
t Mihael Tomažin.. V torek, 23. oktobra je umrl v San Justu v Velikem Buenos Airesu g. Mihael Tomažin.
Rojen- je -bil 9. maja 1904 na Krki na Dolenjskem. Bil je med stebri, ki s0 oblikovali lepo razvito življenje domače župnije. Načelno jasen je ob ustanovitvi vstopil v Legijo v domačem kraju. Visa leta je -bil -tudi domobranec.
Begunska leta je -preživel v Italiji, -od -koder je v letu 1948 prišel v Argentino, kjer si je v(San Justu zgradil prijeten dom-
V zakonu z gospo Frančiško, roj. Koželj se mu je rodilo šest otrok: Angelca, poročena Koželj; Lovre, Miha, Marija, Francka in Majda. Sin Lovre je v predzadnjem letniku bogoslovja v Ad-rogueju, hči Francka pa je pred nekaj m-eseci vstopila h -karmeličankam v Buenos Airesu.
Globoka vernost je bila njegova glavna poteza. V tej veri je vzgajal svojo družin-o; v tej v-eri je dobro pripravljen slepil pred večnega sodnika. Naj -počiva v n-iru. n ego vira preostalim naše iskreno sožalje!
MORON
CASTELAR
Slovenci, naseljeni v več ali manj strjenih skupinah po okrajih Velikega Buen-os Airesa, so v zadnjih letih postavili svoje domove v San Justu, Ramos -MejÜ, San Martinu, Caraipachayu, Lanusu, in v Be-razategui; v Buenos Aire-su pa gradijo dvorano Slovenske hiše. Tisti, ki-smo na področju Morón-Castelar, pa smatramo že obstoječo Pristavo za svoje najprikladnješe središče.
Zaradi razmer, — que son de -dominio público — je Pristava dolga leta ostajala samo po naravi bogato obdar-
jen prostor, posega človeške roke pa ni bilo čutiti. Končno isi je Kegljaški klub postavil svoje igrišče, Slovenski šolski odbor je skupno s fantovsko organizacijo zgradil veliko sobo, skoro -bi jo lahk-o imenovali majhno -dvorano, v kateri se vrši pouk šolskega tečaja France Prešeren in druge manj-še prireditve; popravili in uredili is-o drugo sobo na koncu -zidanega trakta. Fantje -so si zgradili na svojem delu -Pristave tlakovano športno igrišče za o-dbojko, n-a sprednjem delu pa postavili druge telovadne napirave: drog, kro-ge in bradljo. Sredi po dolgem prednjem delu Pristave so postavili električne drogove in napeljali močno razsvetljavo.
V letošnji zimi je bil izpraznjena srednja zid-ana stavba na Pri-stavi, ki je bila nato popravljena in pobeljena, zunaj in znotraj. Tam stanuje sedaj novi upravitelj.
Pristava je v osnovi namenjena vsem slovenskim novonaseljencem za njihove prireditve. Da 'bi pa ¡služila tudi kot središče za -Slovence, naseljene na področju Moron-Casteiar nekako tpko, kakor -služijo domovi drugim slovenskim, naselbinam v o-kolici Buenos Aires-a, se nas je zbrala skupina Slovencev iz tega okoliša in smo sestavili pripravljalni odbor. Ta odbor je že imel več sej in je že začel z delom. Do konca letošnjega leta namerava: postaviti novo, razstavljivo stavbo na koncu zidanega trakta, ki naj -služj za nastope in prireditve in tudi za shrambo. Za kegljiščem, pa zgraditi otroško igrišče z -gugalnicami, toboganom in vrtiljakom. Poskrbljeno b0 za nadzorstvo -otrok; na razpolago bodo jedila in -pijače -za odrasle in otroke.
Bližajo se šolske počitnice, vroči poletni dnevi,' čas življenja v naravi, na svežem zraku j-n soncu. Zaradi težkih gospodarskih razmer, ki -jih preživlja država, ho letos bolj kakor prejšnja leta onemogočen izlet ali počitnice v primerne, toda tukaj tako oddaljene izletne točke. Pripravljalni odbor, ki 'bo izvedel za letos si zastavljeni zgoraj omenjeni načrt, hoče nuditi vsem Slovencem Velikega Buenos Airesa, zlasti otrokom, da prežive poletni č-as kolikor mogoče prijetno- in poceni na Pristavi v Moironu.	—e —a
GARA PACH A Y
Odbor Slovenskega doma v Carapa-chayu je pripravil za nedeljo, 21. t. m», prvi spomladanski piknik. Uspeh je bil zelo lep. Bilo ie izredno lepo vreme,
-kar za tako prireditev' ni brez pomena. Vabilu Ise je odzvalo toliko ¡rojakov, da •prireditelji najbrž niso pričakovali tolikšne udeležbe. Saj so prišli — in to večinoma družine — iz -Carapachaya, Mrmra, Floride, Vilic Adeline in drugih bližnjih krajev. Močna je bila skupina is San Martina, ki so jo vodili funkcionarji tamošnjega doma. Prišli pa so tudi iz Buenos Airesa prijatelji Slovenskega doma v Carapachayu. Dokler je •bilo sonce premočno, je bila dvorana doma. polno zasedena. Med. razgovorom, petemijo ter poskočnimi, ki jih je igral harmonikar, se je ¡razvijala družabna prireditev, katere glavne odlike so 'bile domačnost, prenrostost in prisrčnost. Potem, ko je! sonce izgubilo svojo moč, so ir.ize prenesli na ip-rosto, kjer se je nadaljevala družabna prireditev.
V soboto, 3.11. ob 20 pravljična igra ZAKLAD pod milim nebom v Našem domu v San Justu
Slovenci po svet
TALIJA
fciva maša Slovenca Andreja Kajžnika Rimu
Redkokdaj nam je v Rimu dano 'biti ri slovenski novi m.aši. Še bolj redko a pri tako iskreni novomašniški slo-esn-osti, bot smo jo rimski Slovenci oživeli dne 8- oktobra ob 9 dopoldne
cerkvi Marijinega imena iia Bene-kem trgu. Prikupna cerkvica je bila olna vernikov, med katerimi so bili v eliki večini ožji rojaki našega dragega ovomašnika iz Koroške.
Novom-ašni-k se je namreč rodil v ružini osmih otrok v Svetnji vasi, ki je ežela Mikl-ove Zale. Naravno je torej, a so vsi njegovi daljnji in -bližnji is-o-edje prihiteli z vlakom -v Rim, da se kupno z njim vesele njegovega najlep-ega praznika prve daritve. O-b številni sistenci je v lep0 ozaljšani cerkvici ovomašnik, ki je bil dan prej .posvečen, mirnim in jasnim glasom v lepi slo-eriščim pričel obredne molitve. Pred ričetkom svoje prve svete maše, je rižgal na oltarju -svečo v spomin svo-smu umrlemu očetu. Medtem je vsa erkev pela lep0 slovensko nabožno pe-em, katere zadnja kitica je polsebej ve-iala kot prošnja za našega novomaš-ika: Vse duhovne, o Marija Mati, prejmi v milostno srce... Nato je no-omašnik pričel svojo prv0 -sveto dari-
tev. V največji zbranosti so verniki sledili z ljudkkim petjem njegovim- -besedam. Po evangeliju je pristo-pil k oltarju dušni pastir Slovencev v -Nemčiji g. dr. Janez Zdešar, ki je v svojem -govoru zlasti poudaril lepoto duhovništva. Ta lepota ob-staja v prijateljstvu z Jezusom, v njegovem -duhovnem -očetovstvu in v posredništvu med Bo-gom in ljudmi- Duhovnik pa se mora zavedati, da je ¡ramo odsvit te božje lepote; zato mora vzeti, resno svoje prijateljstvo z Bogom in ne napraviti iz tega prijateljstva karikature. Njegovo duhovno očetovstvo -ga ne sme voditi v sam-o-paš-n-ost in gospodoval-nost, nje-gov0 polsred-r. štvo pa -ga ne sme zavesti v mišljenje, da je posebej privilegiran. Prav zato da bo duhovnik vedno prav doumel lepoto svojega duhovništva, moramo zanj -moliti. Prva m-olivka zanj je bila njegova mati. Zato bodi naša molitev danes tudi njej posvečena, saj je 13 sv-ojo vzgojo in molitvijo pomagala sinu do -prve daritve. Naše molitve pa morajo iti iše dalje: Moliti moramo za vse slovenske matere; da bi nam vdano in ljubeče in neprisiljeno vzgojile mnogo novih slovenskih duhovnikov.
Po teh besedah g. pridigarja je g. novomašnik nadaljeval z božjo službo. Med sveto daritvijo so vsi navzoči z molitvijo in s slovenskimi pesmimi
Odborniki doma s predsednikom, g-Jožetom Jon-kejem na čelu, -gospe in ostali rojaki, ki ,-so pomagali pri pripravah za p-rvi spomladanski piknik, so z uspehom lahko zadovoljni. Pikniji je pokazal, da ima -Slovenski dom v -Cara-pachayu lep-o bodočnost.
Ne smemo pa pozabiti voda skavtov iz Carapachaya, ki je bil na uslugo funkcionarjem doma in gostom, poleg tega pa je -priredil tudi zanimivo razstavo.
SAN JUSTO
V nedeljo 21. t- m. je bila v prostorih N-ašega do-ma -proslava 6. -obletnice blagoslovitve doma. Obe prireditvi — dopoldanska in popoldanska — ista lepo uspeli. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili poročilo v prihodnji številki.
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
Po tekmah, ki -so se -odigrale prejšno soboto in nedeljo, so pozicije posameznih moštev že precej dobro vidne. Rezultati pretekie-ga tedna iso naslednji: Namizni tenis San Justo 4 Morón 0 Morón 1 Slovenska vas 3 San Martin 3 Slovenska vas 1 Šah
San Martin 3 Slovenska vas 0 Odbojka
Morón 2 Ramos Mejía 0 Ker se v odbojki igra na dvojni izpad, sta že izpadli moštvi škofovega zavoda in Ramos Mejía. Prihodnjo soboto se pomerijo San M-artin-Slovenska vas ter San Justo-M-orón. Izmed njih izideta finalni moštvi, ki bosta odigrali odločilno tekmo na .samem Mladinskem dnevu 4. novembra. V namiznem tenisu je stanje naslednje ::
San Martin 10, Ramos Mejía 9, -San Justo 8, Slovenska vas 7, Morón 2.
San Martin in Ramos Mejia sta edina, ki se še nista ¡pomerila, zato 'se bo med njima odločilo pivo mesto.
V šahu pa ima -San Martin prvo mesto že zagotovljeno. Pozicije so naslednje: San Martin 6, San Justo 5 1/2, Ramos Mejía 21/2, Slovenska vas 1.

spremljali novomašnika. Posebej ganljiv je bil prizor pri svetem obhajilu. Vse naše verno koroško slovensko ljudstvo je že poprej samo dalo v pripravljeni kelih -hostijo, ki j0 je nato g. no-vom.ašnik posvetil. Pri sv. obhajilu pa so vsi šli,; da iz novomašnikovih rok prvič prejmejo Jezulsa v svoje srce. Ob zaključku svete maše so vsi zapeli pesem „Marija skoz’ življenje“ in. „Hvala večnemu B-ogu“. Vse je objelo globoko ganotje, ko je nato g- novo-mašnik prišel k, svoji materi in ji podelil svoj prvi novomašniški blagoslov, nakar 'je zmolil glasno molitev za pok. -očeta in sestro. Svoj novomašniški blagoslov je podelil nato svojemu stricu, ki je bil njegov dobrotnik v času, ko je tudi-ral, in nato vsem sorodnikom in -ostalim vernikom.
Med udeleženci tega iizredn-o lepega slovenskega slavja v Rimu smo med drugim opazili preč. -g. asistenta p. Prešerna, podravnatelja zavoda za širjenje vere n:-sgr. Jezernika, tajnika zavoda dr. šegul-o, .p-reč. g. dr. Truhlarja, g. Kranjca, Dolinarja, Iskro in dr. Škerla iz T-rsta. Tudi iz Kordške so prispeli številni g. duhovniki.
G. novo-mani-ku vsi želimo obilno božjega -blagolslova-
Roman Rus
KOLUMBIJA
Poroka. V kolumbijski prestoiici Bo. gota sta se poročila gdč. Mavrica Savnik in. g. Pablo Pa-rdo. Čestitamo!
V Argentini imata dandanes dolar in krompir eno stvar skupno; oba sta silno draga in obema -narekuje ceno špekulacija. Toda pri krompirju je špekulacija za vsakega po-polnoma vidna in visi vem-o, da bo njegova cena občutno padla, čim pride nova letina na trg. Kljub temu pa ga kupujemo z,a takojšnjo uporabo, kolikor ga pač vsak sedaj potrebuje; nihče p-a ni tako nespameten, da bi si sedaj delal zalogo krompirja za vhč mesecev naprej.
Z dolarjem je položaj drugačen, špekulacija ni tak0 jasno vidna in zato si marsikdo še sedaj dela zalogo, ker se mu zdi, da bo njegova cena stalno rasla, kljub temu, da obtok denarja v letošnjem letu ni prav nič narastek Ko pa pride iztreznjenje, utegne marsikoga boleti glava-
PROMET S. R. L., 25 de Mayo 533-3P.
Buenos Aires, T. E. 31-6435.
NE POZABI!
V soboto, 27. t. m. ob 19
„GALLUSOV KONCERT*
Ramcs Meji-a, dvorana kolegija sester dominikank.
NE POZABI!
Fsals teden ena
P OBRA T1M1JA
Simon Jeniko
l Naj čuje zemlja in nebo. kar zdaj pobratimi pojo!
Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj.
In ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas, tu nd, pobratim, roko mojo, ti pa podaj desnico svojo: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj.
Beseda dana, vez velja!
Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj!
V prihodnjem tednu so na programu naslednje -tekme:
SOBOTA, 27. oktobra:
Odbojka:
San Justo- : Morón (v San Justu) Namizni tenis
San Martin ; R. Mejía (v San Martinu) !• 'Šah:
San Martin : R. Mejía (v ¡San Martinu) Odbojka se prične ob 18, namizni tenis in -šah pa 20,30.
NEDELJA, 28. oktobra:
Odbojka:
Sia-n Martin : Slov. vas (v S- Martinu) Nogomet
San Mariin : Slov. vas (v S- Martinu) ■Odibojka ise prične ob 9, nogomet pa ob 11 uri.
Proslava Kristusa Kralja
•	SVETA MAŠA Z GOVOROM dr. Franc Gnidovec
•	CERKVENI KONCERT
1.	Geržinič, Iz spremne glasbe h Claudelovemu Marijinemu oznanjenju:
■a) Uvertura,
b) Hodie nobis (III. dej.,
3. prizor). Kvartet orgle
2.	Cherubini, Ave Maria
Sopran s-olo
3.	Komel, ^ugirana predigra
Orgle
4.	Durante, Christe eleison
Kvartet
5.	Faure, Ave verum
Duet, orgle
6.	Palestrina, Pleni sunt coeli
Tercet
7.	Faure, O salutaris
Bariton solo
8.	Petelin-Gallus, In nomine Jeisu
Kvartet
Izvaja kvartet Fin-kovih
Orgle: prof. Geržinič Čas: nedelja, 28. oktobra, ob 16,30 Kraj: zavod „Presv. ,Src“ na Plaza
VSI ROJAKI LEPO VABLJENI!
Irlanda, ul. Sequi 942
A*. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
HLADILNIK
Sprejemamo bone .Empréstito 9 de Julio*
la
CERKVENI OGLASNIK
Molitve na praznik Vseh svetnikov
1.	Buenos Aires:
a)	Slovenska kapela: večerna sv. maša ob 19,30.
b)	Cerkev sv. Neže, ul .Avalos 250, na Paternaiu: sv: maša ob 16, nato obisk grobov na Chacarita in molitve v ju-goslavanski grobnici.
c)	Pokopališče Flores: molitve ob 17 ari na grobu č. g. Ravnikarja.
2.	Ramos Mejía; sveta ura ob 16; litanije, blagoslov, pridiga in molitve.
3.	San Justo: molitve na pokopališču ob 17; sveta ura kot sicer.
4.	San Martin: molitve na grobu č g. svétnika Škulja ob 16; sveta ura 2. novembra ob 18,30.
OBVESTILA
Na koncertu, ki ga za soboto 27. t. m. ob 19. uri pripravlja Slovenski pevski zbor „Gallus“ v proslavo petletnice obstoja in delovanje svojega Mladinskega zbora, se ¡bosta oba zbora pridružila tudi proslavi letošnjega Slomškovega leta. — Mladinski zbbr bo V prvem delu koncertnega sporeda izvajal1 Slomškovo Veselo šolo v kompoziciji A. Jobsta in Slomškovo koračnico A- Kosija. Mešani zbor pa je uvrstil v svoj spored dve Slomškovi pesmi v priredbi M. Bajuka: Lahko noč in Eh hribček bom. kupil. Nastopil bo tudi moški zbor, na koncu koncerta pá nam bosta zapela dve pesmi Mladinski in mešani zbor skupaj. — Vstopnice (po 50 in 30 pelsov, otroci v spremstvu staršev 10 pesov), šo v predprodaji pri vseh članih zbora. Blagajna bo odprta pred koncertno dvoran0 en0 uro pred začetkom koncerta.
SKAD vabi vse člane in prijatelje na diskusijski večer, ki ga prireja FEDECE v nedeljo, 28. okt. ob 17 v Ukrajinskem domu ul. 24 de Noviembre 438 Capital. Naslov večera jé; „Intercambio de ideas con estudiantes argentinos democráticos.“
Izvedba gledališke predstave „Dva bregova“, napovedana za 13. november ! je prestavljena. Datum bomo še pravočasno sporočili.
Pevsko glasbeni nastop, ki ga organizira Slovenski dom. v San Martinu, sé bo vršil v nedeljo 16. decembra popoldne (in ne 9. decembra, kot je bilo javljeno).
Slomškov dom! Tombola! Prinesi koš! Če kupiš vse srečke, vse dobitke doboš!
Izredno zanimivo skiaptično predavanje bo imel v soboto 3. novembra zvečer v Slomškovem domu urednik ^Katoliških misijonov“ g- Lado Lenček. Pokazal in tolmačil nam ¡bo nad 200 krasnih barvnih posnetkov, ki prikazujejo izredno lep napredek misijonske postojanke na Formozi, kjer deluje naš misijonski zdravnik dr. Janež. Vabimo vse Slovence, da prihitijo na ta izredno zanimiv večer, na katerem bomo priče naporom dr. Janeža in njegovih tovarišev za spreobrnitev Formo-ze. Pripeljite svoje znance in prijatelje.
Sv. Miklavž bo letos obiskal Slomškov dbm, v soboto, 8. decembra zvečer.
Veselo SILVESTROVANJE pa bo obsegalo izredno pester program. Na ¡obe prireditvi že danes opozarjamo.
Slomškov dbm! Tombola! Sreča te čaka: 7/adene „skoro“ vsaka!
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
b0 imel v
nedeljo, 18. novembra
popoldne v svojih prostorih
martinovanje
Podrobnosti bomo še objavili
T
O
M
B
O
L
À
Poziv Slomškovega doma k sodelovanju pri III- tomboli je bil izredno ugodno sprejet. Seznam lepih glavnih dobitkov, ki ga objavljamo, bo brez dvoma sprožil še več zanimanja. Gotovo bodo novi dobrotniki s svojimi velikodušnimi dhrovi to listo znatno povečali, saj gre za dobro vse skupnosti: za podporo nad' vse simpatične akcije za Slomškov dom!
Na| lemo samo tablico (za 20 pesov) boste lahko zadeli:
•	OPREMO ZA SPREJEMNO SOBO • ŠIVALNI STROJ
•	KOMPLETNO POSTELJO • VEČ MOŠKIH IN ŽENSKIH KOLES • DRAGOCEN JEDILNI PRIBOR • LOŠČILEC • BLAGO ZA SLOV NARODNO NOŠO ITD.
Prihodnjič bomo objavili imena podjetij in posameznikov, ki So večje dobitke (jarovali ali nudili po lastni ceni.
Vabimo Vas, da pohitite z nakupom tablic, obenem pa darujete (enega ali več praktičnih dobitkov, čim večje bo njihovo število in vrednost, tem bolj bo tombola privlačna! čim več tablic boste črtali, tem večja bo možnost „polnega zadetka“!
ROJAKI! Naj prireditev doživi tudi z Vašo pomočjo čim večji uspeh in podporo pri gradnji te pomembne postojanke v osrčju Velikega Buenos Airesa.
11. NOVEMBRA 1962 V LASTNIH PROSTORIH KLICANJE ŠTEVILK OB 16 PO TOMBOLI PROSTA ZABAVA
VSE VRSTE PAKETOV ZA BOŽIČ POŠILJA NAJBOLJE IN NAJCENEJE
JADRAN PAK
Calle Monte 2049, višina Rivadavia 6400 d0 Oarabobo 700. Omnibus 132 in Micro 223. T- E. 66-4310, Bs. Aires. Dnevno od 15—19, ob sobotah od 10—12. Pismena naročila, kakor tudi gir0 postal in bančne čeke pošiljajte na naslov: Zdenka Kalečak, Casilla Correo Central 340, Buenos Aires
Vsi ¡paketi s0 zavarovani in pridejo v času 20 do 30 dni
Št. 1 .........	$	5.45	št. 5	......... $	9-17	Št. 9 ....... $	11.09
9 \csr Santos kave	3 kg	Santos	kave	2 kg Santos kave
k! riža	3 4 riža	5 kg' riŽa ali sladkoria
3 kg- sladkorja	% kg 'kakaoa
Št. 2 ........ $ 6.67 št. 6 ........ $ 12.05 % kg čokolade
3 kg Santos kave	6 kg Santos kave	Ceylon,
1^4 kg riža ali	st. 7	......... ,	,6.,„	*<»*•*“	,	„„
sladkorja	9 k	oan+os	kave	St' 10 ........8	13'82
9 kg	bantos	kave	3 ikg Santos kave
Št. 3  ....... $ 7.76 Št. 8  ....... $ 15.41 9 kg riža ali sladkorja
3 kg Santos kave	6 kg	Santos	kave	% ** kaka<^
1 kg riža ali sladkorja	% kg kakaoa ali	% W c°kolade,
(4 kg čaja Ceylon	čokolade	k kg caJa Ceylon
1/ kg ¡popra	d ¡popra	14 kg popra
45 kg'bele moke $ 9.84, 17 kg čiste svinjske malsti
Št. 4 ...... $ 8.52 $ 12.60, 45 kg kristalnega sladkorja $ 16.80, 45 kg
4(4 kg Santos kave	riža Splendor $ 21.60.
V domovino pošiljam tudi denar. Cene so dolarske po dnevnem tečaju, pesa.
V domovini je dotrpela v 76. letu starosti naša draga mama, gospa
TEREZIJA KOŠIR roj. KERT
Božje Srce naj svojo vneto častilko bogato nagradi za njeno vzorno
življenje.
Žalujoči;
Sin Jože ter hči Kati z družino v Argentini in ostali sorodniki v Severni Ameriki ter v Sloveniji
Buenps Aires, Mekinje, 19. oktobra 1962.
ŽENINI — NEVESTE!
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Kroselj
Redacción 7 Administración: Ramón Falcon 4158, Buenos Aina,
T. E. 69-9503
Argentina
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E: 35-8827	Buenos Aires
Naročnina Svobodne Slovenije s» Ute 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, te pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Eetadoe Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7*1«
CORREO argentino Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3834
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 15. oktobra 1962 Bog nenadoma poklical k sebi našo drago
ROŽO MALOVRH
Pokopali smo jo dne 17. oktobra 1962 na pokopališču v San Justu.
Vsem, ki ,so nam. ob tej težk} uri stali ob strani in jo spremili na zadnji poti se najlepiše zahvaljujemo, posebno pa' prečastitima gospodoma dr. Ignaciju Lenčku in dr. Branku Rozmanu za pogrebne obrede in tolažilne besede, gojencem Škofovega zavoda v Adrogue ter družini Zupan in družini Stariha
Žalujoči sin, starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Buenos Aires, .17. oktobra .1962-
f
Vsem rojakom sporočamo žalostno novico, da nas je dne 15. oktobra nenadoma zapustila zvesta članica organizirane slovenske demokratske skupnosti v Argentini
ROŽA MALOVRH
K zadnjemu počitku smo jo spremili dne 17. oktobra 1962 nai pokopališče v San Justu.	'
Zavedno rojakinjo bomo ohranili v trajnem spominu-Maša za pokoj njene duše foo v kapeli, Ramon Faicon 1551, Bs. As., v soboto, 3. novembra 1962 ob 7. uri zjutraj. .-
Zedinjena Slovenija
f
Vsem znancem in ¡prijateljem sporočamo žalostno novico, da je dne 23. oktobra 1962 po daljšem, trpljenju in previden B' tolažili svete vere umrl v 58-letu starosti naš dobri mož in oče, ¡gospod
MIHA TOMAŽIN
doma iz Krke na Dolenjskem.
K zadnjemu počitku smo ga položili v sredo dne 24. oktobra po pogrebni sv. maši v župni cerkvi v San Justu na novem pokopališču Villegas.	)
Našega dragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: žena Frančiška;
otroci: Angela, por. Koželj, Lovre, Miha, Marija; Francka in Majda ter ostalo sorodstvo
Sap. Justo, 24. oktobra 1962.
IVAN PREGELJ:
Otroci
„Froc!“ se mimodušno okrene gospa Koširjeva.	,
Slavica je sedla na slamnat stol, stegnila noge predse in ise zagledala v konce svojih drobnih čeveljčkov.
Gospa Koširjeva stopi k njej in si položi roke ob boke; v njenih zdravih, rjavih očeh seva hudomušno in ljubeče: „Kdaj boš pametna, Slavica?“ Slavica plane in je očividno huda, razdražena.
„Mami,“ vzklikne. „To ti povem in ti povej Heleni: naj me ne zmerja vpričo drugih ljudi, da sem otroče-“
„Oh, oh, oh,“ se smeje gospa Koširjeva. „Ne otroče, frocek si, Slavica, frocek, razumeš!“
„Veš kaj,“ plane Slavica, „le zaničujte me; ampak toliko me je še, da ti povem, kak0 mislim, murni! Vsaj vdovca ne bom jemala, kakor si ga ti!“ „Kaj, kaj, kaj?“ se je oglasil tedaj Košir zraven v sobi- Slavica se je zdr-la; beži iz kuhinje na vrt in tam stisne svoje zardelo in sblzno obličje v cvetoč rožni grm; sramuje se in togoti in mora slišati, kako veselo se smeje ¡oče Košir v hiši:
„Hahaha, Slavica! Ponovi, ponovi še enkrat!“ Mož je stopil iz veže pred hišo pa se nehal nenadoma smejati. Stric Feliče je stopil predenj, se poklonil in rekel:
25
sooča
„Auf ein Wort! Nečem biti vsiljiv. Ampak, ich meine, bitte um Entschul-digug. Koliko pa je moje premoženje? Imam namreč neke obveznosti! To ise ¡pravi —“
„No, kaj?“ vpraša Košir resn0 in nestrpno.
„Denar potrebujem, dovolite,“ pove mukoma Feliče in se topo gubi.
„Nič ne skrbi, stari fant- Denar ti je varen. Pa čemu ti ga je treba?“
„Obveznosti,“ se smeši skrajno utrujeno Feliks.
Košir molče seže v listnico in mn da bankovec.
„Na!“ meni in pristavi: „Zdi se mi, da si začel na stara leta noreti!“
IV.
Slavica se je pridrvila vsa razigrana od nekod k Heleni, ki je vezla ob oknu, in je vzkliknila:
„Ampak, Helena! Pusti vezivo! K sodnikovim morave. Veronika goduje.“
„Oh, saj reis,“ vzklikne Helena. Da sve tako pozabili! Slavica gostoli vsa nestrpna:
„Pa kaj naj ji le nesem v dar? Rože ? To ni nič. Albuma nimam nobenega. Rutice? Helena, ne bodi no taka! Povej! Ali imaš ti kaj takega?“
„Zase imam,“ odvrne Helena. Dala ji bom oni po francosko vezani zvezek opernih arij.“
Slavica se nakremži:
„Note? Hm!“ Nato žubori; „Helena, veš kaj? Dobro! Ti ji daj note. A meni odstopi tisto čašico, saj veš tisto —“
Helena se nasmehne:
„Kak0 vendar? čaša je vendar tvoj dar meni.“
„Kupim ti drugo, Helena. Bodi dobra! Saj vidiš, da sem v zadregi-“
„Pa vzemi!“
„Hvala stokrat! Zdaj se pa napravi. Jaz hitim samo ¡še k papanu- Mora ¡mi dati steklenico likerja- Kaj bi s samo čašo! Hiti, pravim. Jaz bom. v ¡petih minutah gotova.“
Obletela je vso hišo, izprosila liker, našla strica Feliksa in ga ustavila: „Striček, danes ¡boste kavalir. Ali ■ste dostojni dovolj za posete? Čakajte no, da vas ogledam.“
Stric se je dobrodušno smehljal, ona ga je dvakrat, trikrat obrnila in menila:
„Izborno, striček. Tukaj počakajte!“ Nekaj minut pozneje ste krenili deklici s istricem Feličem preko trga proti Tonejcu. Striček je nosil v okusnem rožnatem košku voščilne darove z vizitkami in zaprto kuverto gospoda Koširja. Pred vrati Tonejčevega ¡stanovanja so našli učitelja Sivca v fraku. Rokavice in nekaj skrivnostno v papir zavitega je bil položil predse na ozki tlak in si zavezoval trak pri sviticah. Ko je zaslišal korake za seboj, se je naglo dvignil in ves zardel. Nerodno je snel strašno nemodni cilinder.
„Gospod Sivec!“ je vzkliknila Sla- j vica. „Isto pot?“
„Isto, isto, isto,“ se je klanjal in j ga je bilo sram. Čutil je, da ¡traku ni1 dobro zavezal.	;
„Zdimo,“ ¡je rekla Slavica. „Čim več nas je, tem bolje.“
Vstopili so v vežo, ki je zaudarjala po zatohli plešnobi, in šli v dveh po izglodanih stopnicah v prvo nadstropje. Tonejčevi so jih sprejeli na ozkem hodniku. Vstopili so Po vrsti v domačo sprejemno sobo z nizkim stropom in majhnimi okni. Okoli velike okrogle mize je sedelo že nekaj voščilcev: Mlakarjev Albin, koncipijent Povšič, gospa notarka in stari kaplan Pencin. Na ¡mizi je bila narezana na velik krožnik praška gnjat; poleg mesa je bil pleten košek medene potice- Na servisu ob steni je bila na podložnem čipkastem papirju velika linška torta in ob njej nekaj steklenic istrskega refoška. Ko so vstopili Koširjevi z učiteljem., sta se dvignila Albin in Pencin in se začela poslavljati z notarko vred. Koncipijent je vstal, a spet sedel. Svetnik Tonejc je odkazal, prisiljeno se kretajoč, gostom Sedeže. Njegove hčerke, Avrelija, Veronika in Alma so se kretale 'žive in vzklikale. Veronika ise je ljubko smehljala. Učitelj je stal v mučni zadregi ob strani, stric Feliče je nihal z druge strani nekam gledališko. Učitelj je našel srečen treno-tek in oddal svoj dar. Veronika je vzela čistih kozarcev in jih nalila. Avrelija je ¡prenesla linško torto na mizo, Alma je ponujala potice.
Tonejc ¡je prijel krožnik s cigarami in ga ¡ponudil učitelju.
Tiho s0 ieknile čaše.
Z dobrohotnim, razmišljenim pogle-; dom je šla Helena od obraza do obraza, od predmeta do predmeta. Čutila je tiho idiličnost sobe, ki je že davno pogrešala ¡gospodinjske materinske roke in so jo kitile tri hčerke, sirote. Tonejčevi so se zelo ljubili. Vidno jim je bilo v obrazil in govorilo jim je iz besed. Živeli so skromno. Pohištvo je bil0 ¡starikavo. A vse je dihalo mučno čednost in čistost, rahlo zatohlo sicer, m.orda radi nizkega stropa,- morda radi majhnih oken. Občutje nekake mehke bolesti je dehnilo v Heleno, da je iskala z očmi, čemu in odkod.
Veronika Je bila igraje odprla zlato vezano knjigo in učitelj Sivec je vzkliknil patetično:
„Francosko? Ah, gospodična, čitajte malo !“
Veronika se je nekako narejeno sramežljivo ustavljala.
„Pa daj, Veronika!“ je rekla Alma kraj mize. In Veronika je brala.
„H:er la Primevère A fleuri dans les champs,
A fleuri la primière Au retour du printemps,
Je l’entends jui m’appelle,
Qui m'appelle tout bas:
„Viens me chercher“, dit elle... Mamam, n’en tends-tu pas?”
Čudno je genilo Heleno. Bila je e(Ji-na, ki je umela besedilo.
(Dalje prihodnjič)